DELAVSKA POLITIKA • ... . ^ f' ‘-‘-N ' l Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 24. Sobota, 25. marca 1933. Leto VIII. Malih oglasov, ki sJužijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslaviio znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Pozdrav delegatom .Svobode* Ob 25 letnici delovanja kulturne organizacije. Ob 50 letnici smrti Karla Marxa. Triumf »tretjega cesarstva", a kruha ni. b fašistične Nemčije. — Otvoritev državnega zbora, Iz Nemčije prihajajo vesti le poredkoma, ki bi jim smeli popolnoma zaupati. Cenzura dopušča samo one Ve?ti, ki so ji všeč, sicer pa prihajajo v inozemstvo razne vesti samo skrinj. Že pred fašistično diktaturo je bilo Hitlerjevo časopisje s podporami fevdalcev in industrijcev razmeroma močno, sedaj pa je to časopisje vladno. In vlada določa, kaj smejo časopisi objavljati in kaj ne, neglede ali je dogodek resničen ali ne. Vrhutega je kralj časopisnega koncerna, ki ima okoli par tisoč časopisov pod svojim vplivom, Hugenberg, Hitlerjev minister, torej član sedanje vlade. Kaj pomeni ta ogromna moč časopisja, nam je jasno, če pomislimo, da vse to ogromno časopisje molči o vseh grozotah in da izvemo posameznosti le iz inozemskih poročil. Ogromna večina nemškega naroda je brez obrambe pod silo terorja in ji je prepovedano govoriti in poročati resnico. Zato nemška reakcionarna revolucija ni revolucija pravice, ampak le revolucija krivice, ki hoče zasužnjiti narod po načelih srednjeveške dobe. Motil bi se pa, kdor bi mislil, da ta reakcija stre duha. Spomnimo se na uro, ki se bliža dvanajsti, pa reakcija ustavlja nie kazalec, ki ga sicer ovira, ne ustavi pa razvoja nove dobe, ki se utegne nad sedanjo reakcijo, žal —• morda tudi krvoločno — pošteno znesti. V torek, 22. t. m. se je konstituiral novi nemški državni zbor. Najprej so priredili božjo službo v protestantov-ski in katoliški cerkvi. Socialni demokrati se tega uvoda niso udeležili. Policija je že prej razgnala z dovodnih cest vse neljube elemente, na kar so korporativno prikorakali uniformirani fašistični poslanci in princi raznih dinastij v starih častniških uniformah. V sprevodu so se nahajali j-udi poslanci katoliškega centruma, so nemudoma sklenili s Hitlerjevci dogovor, dasi so prej vedno trdili, da ostanejo v opoziciji in dasi so nemški škofi še pred nekaj tedni trdili, da je Hitler sovražnik katoliške cerkve. Berlin je bil v starih cesarskih zastavah. Ves opozicijski tisk je pa vlada ustavila, da ne more komentirati dogodkov. Po cerkvenem opravilu je bilo konstituiranje parlamenta v potsdamski garnizijski cerkvi. Tako je fašistična Nemčija terorizirala odraz javnega mnenja. Popoldan se je potem vršila formalna seja, na kateri je član centruma prevzel prvo podpredsedniško mesto. Triumf za oči in ušesa je bil to resnično. Toda, kdo se bo brigal za sedem milijonov nezaposlenih in kdo še za one stotisoče, ki jih bo pahnila ta doba »tretjega cesarstva« še na cesto. Pride iztreznjenje, pride! Po rojstvu »tretjega cesarstva« pride trpljenje naroda! Iz govorov kanclerja Hitlerja in predsednika Hindenburga ter velike-Šf* pompa, ki so ga priredili ob otvo- lt pa^amenta, zastave razpuščenih rt°T *n stare nemške vojaške čela-*•? ° v^Zuiei°. da hoče sedanja poli- 1 a. °^1Veti stari imperialistični imperializem in s tem ogrožati vso Evropo .er končno enako kakor je podleglo v ujemovo cesarstvo, doživeti razsulo, ker moderna doba in socialne razmere ne bodo mogle prenašati starih mod. Sodrugi, sodružice! V nedeljo, dne 26. t. m. se zberete v Ljubljani na občnem zboru telovadne in kulturne zveze »Svoboda«. Občni zbor je pomemben dogodek v vsaki organizaciji. Na njem se pre-| gleda dosedanje delo in napravlja na-j črte za bodočnost. To je kratko namen občnih zborov. »Svoboda« pa obhaja letos pravzaprav svojo 25 letnico, ker je sedanja »Svoboda« dejansko naslednica prvotne »Vzajemnosti«, ki jo je avstrijska policija razpustila zaradi predavanja pokojnega Ivana Cankarja, češ, da je preveč jugoslovanska. Slučaj je nanesel, da »Svoboda« obhaja svojo 25 letnico prav ob 50 letnici smrti utemeljitelja znanstvenega socializma Karla Marxa. »Svoboda« je kulturna organizacija, ki druži in dviga duha med svojimi člani in v javnosti. V »Svobodi« j je združevanje vseh duhovnih sil, ki j hočejo dvigniti delavsko kulturo. Naša organizacija je v načelu demokratična in vse nje demokratične sile se družijo v enem duhu s smotrom duhovne emancipacije delavske kulture, ki postane tem jačji faktor v razvoju, čim složnejše, čim 'nesebičneje, čim sporazumneje bodo vršili člani svojo nalogo v organizaciji, V organizaciji vladaj en duh, en smoter, ker je šele tedaj organizacija trdna in šele tedaj se umika pred njo tema, ki nam grozi. Pozdravljeni bodite, delegati in delegatinje »Svobode«! Zanašamo se na vas, zaupamo v vašo zavest in vašo iskrenost, ki bodi neomahljiva in vztrajna. Organizacija ni politična, je pa in ostane kulturna! Naša kultura je ena! Zato je tudi naša organizacija notranje popolnoma enotna po duhu in delovanju. V tem smislu sprejmite te pozdrave! Mi vsi smo moč, posameznik je j nič! Žena proi iz politike. Zahteva nemškega fašističnega ministra dr. Gobbelsa. V soboto so otvorili v Berlina raz-i stavo »Žena«. Na otvoritvi je govoril j tudi državni minister Gobbels, ki je rekel, ne da bi hotel prezirati ženo, da mora žena proč od parlamentarno-demokratičnih spletk, ker ima dovolj drugega dela v raznih področjih. Stvari, ki spadajo možu, morajo ostati njemu, to je politika in obramba naroda. Žena ima predvsem mesto v rodbini, da goji zdrav narod, ki je jel propadati zaradi civilizacijskih zmot. Žensko gibanje se mora gibati v okviru dolžnosti matere. To bodi novo gibanje. Gospod minister misli na žene plemenke, pozablja pa, da narod in tudi žena hočejo živeti. Kdo je zažgal nemSki parlament. Ob požaru nemškega parlamenta so predvsem zaprli inozemca van der Lybbeja, ki je nedvomno imel več pomočnikov pri požigu. Nemški fašizem je obdolžil komuniste in socialiste, da je lažje vodil volilno borbo proti njim. Šele sedaj režim uradno razglaša, da socialisti niso bili soudeleženi, marveč je požar organizirala skupina, ki je že napravila atentat na sofijsko katedralo. Vlada s tem seveda še ni opravičila svoje grde namerne klevete proti delavskemu gibanju, pač pa to dejstvo prav jasno dokazuie, s kakšnimi argumenti dela reakcija, kadar hoče doseči svoje protidelavske namene. Zopet odgodltev raz-oro2itvene konference. Z ozirom na nova pogajanja menita predsednik razorožitvene konference Henderson in tajnik Društva narodov Drumond, da naj se konferenca odgodi. Ta predlog sta stavila tudi svetu Društva narodov. Posojilo za izvedbo del. Čehoslovaška socialna demokracija je v socialnopolitičnem oziru silno agilna in dosega tudi vidne uspehe. Stranka čuva predvsem demokracijo ter opravlja važne politične funkcije tudi v ministrstvu, kar ji absolutno gre po nje politični moči in po veliki sili strokovnih organizacij. Prav te dni je čehoslovaška vlada sklenila na iniciativo socialnodemo-kratične stranke, da razpiše notranje posojilo v znesku 2 do 3 milijard če-hoslovaških kron (to je okoli 5 milijard dinarjev) za izvedbo raznih del, da omili nezaposlenost. Izdelana sta dva programa, širši in ožji. Programa vsebujeta samo koristna in potrebna dela po vsej državi. Pri delih bo zaposlenih več tisoč sedaj nezaposlenih delavcev. Toda ta zaposlenost poživi znatno zaposlitev v vseh drugih strokah. Polagoma se tako prenese novo življenje na celo gospodarstvo v državi. Vemo, kako je kriza nastopala. Kriza ni zadela vseh strok naenkrat. Industrija je bila še popolnoma zaposlena, a cene kmetiških pridelkov so stalno padale. Oslabitev kupne sile kmeta je zadela najprej mestne obrti in malo trgovino. Od takrat je kupna sila pričela padati tudi po mestih in polagoma prisilila stroko zs stroko. ČehoslovaSki socialni Zaupanje Na parlamentarni klubovi seji so socialni demokrati razpravljali o položaju. Minister s. Bechyne je obširno poročal o mednarodnem položaju, političnem in gospodarskem ter izjavil, da se morajo čehoslovaški socialni demokrati učiti iz teh razmer ter z vsemi demokratičnimi in republikanskimi elementi republike delovati za obrambo demokracije in ustavnosti, da se naša javnost ne razrahlja in zastrupi, kakor se je to zgodilo v mnogih državah. Zgodovinska nevarnost bi bila za našo mlado državo, je rekel minister, če bi v zmedah sveta ne poznali svoje naloge, da ostanemo v srednji Evropi — otok in temelj demokracije. Svojo misijo bomo tudi s tem izpolnili, če bomo ustvarili pogoje za gospodarski razcvit. Strankin načelnik poslanec s. Hampl je naglašal, da je z ozirom na dogodke zunaj v Evropi potrebna prav posebna previdnost in da stran- demokrati k položaju. v bodočnost. j ki ni priporočljivo menjati dosedanjo politiko, ne glede na koalicije in ude-i ležbo na vladi, ker je to potrebno z | ozirom na varstvo demokracije in j ustave ter zlasti tudi z ozirom na go-j spodarska in socialno-politična vpra-! šanja. Nujno potrebno je, da si de-j lavstvo ohrani svoj razmeroma velik ! vpliv na politiko države in razvoj razmer v republiki. Zahtevali bomo, da država porabi svojo silo in varuje demokracijo proti razkrajajočim stremljenjem in pa tudi, da trpeče ljudstvo očuva s kruhom pred stradanjem. Minister dr. Meissner je opisal dogodke v Nemčiji ter izjavil, da bo tudi to socialna demokracija preživela, kakor je preživela izjemno stanje. Umetne persekucije socializma ne morejo uničiti. Potek vse debate je pokazal soglasnost v politiki stranke, kar je najboljše izpričevalo za razmeram primerno in zdravo politiko. Pooblastilo za 4 leta diktature v Nemiiji. Diktatura do leta 1937. — Socialni demokrati so glasovali proti. Hitler je zahteval v parlamentu pooblastilni zakon do leta 1937, po katerem bo lahko vlada izdajala zakone in naredbe po svojem preudarku, neglede na ustavo in obstoječe zakone. Zakone bo podpisoval Hitler, ne da bi bil odgovoren parlamentu. Isto velja za zunanje-politične zadeve. Določba ustave o dvetretjinski večini za plebiscit se sme razveljaviti. Na seji državnega zbora je imel Hitler dolg govor, ki naj bi bil nekak Te dni je javilo časopisje tudi vest, da bi Anglija eventualno odstopila Nemčiji zopet kolonije. To pomeni, da išče Anglija zveze z Nemčijo in — Italijo, kar bi pomenilo nekakšen prelom s Francijo in tesnejšo zvezo z Italijo. Če se to zgodi, bomo imeli važne preobrate v političnem koncertu. Obenem bi ta politika Anglije znatno pospeševala nemški imperializem, na katerem sloni vsa politika novega nemškega režima z ozirom na zunanjo politiko. program njegove vlade. Ves njegov govor je bil prepojen z nacionalističnimi frazami in grožnjami. Pred glasovanjem o pooblastilnem zakonu se je pred poslopjem, v katerem je zasedal državni zbor, zbrala množica napadalnih oddelkov narodnih socialistov, ki je kričala: »Hočemo pooblastitveni zakon, sicer bomo streljali«. Pod utisom teh groženj se je vršilo glasovanje in so proti sprejetju tega zakona glasovali le socialni demokrati. Centrum se ja s tem popolnoma udini Hitlerju. S seje poslovnega odseka nemikega parlament«. Na seji ’ poslovnega odseka so predlagali socialni demokrati, da se soc. dem. in komunistične poslance takoj izpusti iz zaporov. Predlog je bil odklonjen (centrum in bav. ljudska stranka se nista udeležili glasovanja). — Obenem se je sklenilo na seji, da se poslovnik izpremeni ter se določi, da se poslanci morajo udeleževati sej v parlamentu in odborih. da je omejevala svoj obrat in končno je nastala popolna nezaposlenost. In čim večja je bila nezaposlenost, toliko bolj je povzročala še novo nezaposlenost, ker je s tem konzumska moč padala enako. Naj so bili delavci katerekoli stroke ostali nezaposleni tudi le za krajšo dobo, so to občutili obenem peki, čevljarji in krojači. Tako, kakor je kriza postopoma naraščala, mora priti postopoma tudi oživljenje gospodarstva. Kljub temu pa je treba za oživljenje kaj ukreniti. Današnje stanje je danes tako, da se more pričeti oživljenje gospodarstva samo z javnimi deli. Mrtve milijone denarnega kapitala je treba vrniti gospodarstvu z javnimi posojili. Skrajšanje delovnega časa in javna posojila za javna dela, to so po-močki za stvarno in uspešno borbo proti nezaposlenosti. Zahtevamo, da se tudi pri nas nastopi ta pot. »R. N.«, B. Več pažnje na delavsko varstvo in zakonodajo. Zgledi uče. Še danes, ko je toliko delavcev brez posla, zahtevajo marsikje, da dela zaposleno delavstvo nadure brez odškodnine. To se vrši zlasti po manjših obratih in takozvanih »inteligent-ejših« poklicih. Delodajalci se tolažijo s tem, da se delavec ali nameščenec ne bo upal pritožiti, ker se bo bal, da izgubi sicer delo. Take manipulacije silno otežkočajo splošni položaj delavstva. Kljub zakonitim določbam, da se mora plačevati za nadure 50% odškodnina, se ta odškodnina ne plačuje, vrhutega pa se s takim izkoriščanjem delavcev in nameščencev znatno povečava nezaposlenost. * Prav te dni smo tudi doživeli v Dravski banovini posebno vrsto socialnega pojava, ki ga je zakrivila neorganiziranost zobotehniške stroke. V zobotehniški stroki se pojavlja v prav veliki meri nezaposlenost in gospodje podjetniki-zobotehniki producirajo pomočnike s povečano produkcijsko silo. Več kot polovica iznova izučenih pomočnikov mora na cesto, ker gre podjetnikom predvsem za to, da imajo v učni dobi cenene moči. Število zobotehniških pomočnikov je precej veliko. Ob ustanovitvi organizacije, oziroma sekcije ZPNJ, smo opozarjali, da se morajo organizirati vsi pomočniki, da se v krajši ali daljši dobi uredi kolektivna pogodba in vajeniško vprašanje. Velik del zobo-tehnikov je danes organiziranih, znaten del pa še ne. Nezaposleni in drugi pomočniki se pa niso zavzeli za zgraditev organizacije, marveč so mnogo bolj računali s tem, da bodo sami delali, če ne bodo v službi. Opozarjali smo tovariše, da je to stališče napačno in da morajo gledati na to, da urede svoje službene razmere z delodajalci, pa se bodo razmere znatno izboljšale in potem dalje izboljša-vale. Izvrševanje obrti brez dovolila je pa nedopustno. Zato je oblast najbr-že na podlagi ovadb to privatno izvrševanje poklica preprečila. Tako so prišli tovariši, ki niso storili dolžnosti, o kateri jim je govorila organizacija, z dežja pod kap. Zadnji klic vam bodi: Organizi- rajte se! Samo tako si izboljšate položaj! Doma in po svetu. Svet balkanske konierence, ki je imel te dni sejo v Bukarešti, je sklenil naslednji dnevni red za četrto balkansko konferenco meseca oktobra t. 1.: izvedba dosedanjih sklepov, načrt konvencije za gospodarsko in poljedelsko sodelovanje balkanskih držav in vprašanje cest in drugih prometnih sredstev v prometu med balkanskimi državami. Jugoslovanske škoie toži pet privatnikov zaradi znane sokolske okrožnice. Obtoženci se sklicujejo na konkordat od 15. avgusta 1855, češ, da zagrebško sodišče ni pristojno za razsojanje. Naročajte »Delavsko politiko«. Pred dnevi smo pričeli pošiljati nekaterim delavcem naš list na ogled. Toplo priporočamo vsem onim, ki so list sprejeli, da se priglasijo za nove naročnike »Delavske politike«. Apeliramo zlasti na strokovno organizirane člane, da čitajo in da si naročajo naš list. Vsak, kdor »Delavsko politiko« zavrača, odžene s tem svojega najboljšega prijatelja in svetovalca iz svojega stanovanja. Vse one, ki lista niso vrnili, bomo smatrali za nove naročnike. * »Schutzbiindlerji« oproščeni. Pred simmerinškim sodiščem na Dunaju se je te dni vršil velik proces proti članom republikanskega »Schutzbunda«, ki so neko nedeljo v jeseni lanskega j leta ob priliki nekega »aufmarša« na- j cionalnih socialistov branili pred njih ] napadi delavski dom v Simmeringu in je bil pri tem ustreljen nek policijski stražnik in dva nacionalna socialista. Porotniki so z 9 proti 3 glasovom zanikali krivdo zlonamernega uboja, za kar predpisuje zakon dosmrtno ječo, nakar so bili obtoženci oproščeni. Državni pravdnik je vložil proti oprostitvi priziv. Tkalnica je zgorela. V Trumau-u na Spodnjem Avstrijskem je pogorela Spomladansko L* I A kupil« dobro In 13 I O g O po coni samo v J. Trpinovem bazarju velika tkalnica tovarnarja Miillerja. 600 delavcev in delavk ostane brez zaslužka. Masaryk o Evropi. Evropa je danes mnogo bolj zedinjena, kakor je bila kdaj poprej. Do zedinjenja Evrope pride, dasi tega ne dočakam. Dogodki v Nemčiji naj nas ne vznemirjajo; sami s seboj bodo imeli dovolj opraviti. Fašizem je svojevrsten demokratizem, ki je usmerjen k uvedbi ljudske vlade do gotove meje. Utegne pa biti tudi avtokratičen ali oligarhičen. Generalna stavka v Lodzu na Poljskem. V Lodzu že dalj časa stavka 30.000 tekstilnih delavcev radi mezdnih diferenc. Podjetniki hočejo plače znižati, strokovno organizirani delavci pa tega ne puste. Dosedanja pogajanja in posredovanja so potekla brez uspeha. Bilo je radi tega že več delavskih demonstracij, proti katerim je nastopila policija in je bilo večje število ranjenih. Sedaj je centrala strokovnih organizacij sklenila, proglasiti za 24. t. m. simpatijsko generalno stavko. Iz nemškega državnega zbora. Dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne je otvoril parlament minister Goring. Skoraj vsa zbornica je bila v starih vojaških uniformah. Prvi je govoril soc. dem. poslanec Vogel in je zahteval, da se predvsem izpusti iz ječe enajst socialističnih poslancev. Predlog pa je bil odkazan odseku. Goring je bil tudi izvoljen za predsednika parlamenta. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen centrumaš Esser, za drugega Graf-Thuringen, za tretjega Korner. Socialni demokrati so bili izključeni od vseh funkcij. Od 81 komunističnih poslancev ni bil nihče vabljen in tudi mesta zanje niso bila rezervirana. Nato je govoril Goring ter poveličeval leto 1871 in Bismarcka. Pruski deželni zbor. Pruski deželni zbor je imel svojo sejo 22. t. m. Za predsednika je zopet izvoljen Kerrl, prvi podpredsednik nemški na-cionalec, drugi centrumaš in tretji zopet fašist. Komunista ni bilo nobenega, soc. dem, so zasedli levico. — Deželni zbor je bil odgoden do 2. maja. Deželni zbor je bil odgoden, ker je hotel Papen postati ministrski pred- Ina Slokanova: Pravijo, da si umrl. . . (Ob 50 letnici smrti Karla Marxa.) Pravijo, da si umri, pred pol stoletjem, da si umrl? A mi tega ne verjamemo! Kako naj bi takim besedam verjeli, kako naj bi tako laž sprejeli? Saj pravijo tudi, da je Krist umrl — in vendar trdijo, da živi... Ti živiš! V mrakove naših črnih dni kot zvezda žariš, kot zlat zaklad v naših srcih blestiš — in goriš kot pravice donebtvi požar... Karl Marx! Ti si z nami, povsod in vsak čas. V tovarne prihajaš, z upanjem srca navdajaš. V plavžih in rudnikih si. ko v znoju teče nam kri vroča nam čela hladiš, v črne ure nam sonca deliš. Z njimi si, ki so jim vzeli kruli in doni, ki jim je vse le strašen dvom, ker jih je bog že v zibelki preklel. Ti si z njimi, vsem si brat. Ljubeče jih spremljaš na težki poti, druguješ v tesni jim samoti, lučke prižigaš v razbičana jim srca. Karl Mara, ti živiš! V naših srcih si..., v očeh naših mater in nosečih žen si., z bledih obrazkov naših otrok se smehljaš. Pri nas si, pri nas... Naša trpeča, razbičana srca so polna ognjeno zlate zore :— __________________________pred novim dnem. sednik, ki ga fašisti zaradi nekaterih govorov ne marajo. Fašisti hočejo Goringa. Kuga marksizma se mora iztrebiti, Tako je rekel star oficir kot starostni predsednik pruskega deželnega zbora. Tako nazivlje oficir, ki se ni učil drugega kakor diktirati in tehniko vojnega klanja, o marksizmu, ki je ne le filozofija, marveč znanost. Znanost socializma postaja v sedanjem gospodarskem procesu prav posebno važna, ker strada na svetu, v tej preživeli družbi nad sto milijonov ljudi, dočim je pl. Litzmann živel prej i* davkov prebivalstva, sedaj pa iz davkov za njegovo pokojnino. Tak človek lahko govori o kugi. O tej kugi pa govore tudi vsi oni, ki so narod izže-mali stoletja in čepe danes na kupih zlata, dočim drugi umirajo bede. Tudi ti govore opravičeno o kugi, ki jim je nevarna. Koncentracijsko taborišče napravijo na Bavarskem za politične jetnike. Ječe so vse prenapolnjene, zato bodo zgradili prav naglo taborišče za okoli 5000 »nevarnih« ljudi. Splošna amnestija za vsa zločinstva narodnih socialistov, Hitlerjeva vlada je izdala splošno amnestijo za vse prestopke nacionalnih socialistov, izvršene pred 21. marcem, tudi Mihail Zoščenko — /v. Vuk: Humoristično-satirične zgodbe. 24 Z eno besedo: besedilo te zgodbe bo potrebno tistim inteligentom, ki krog svojega štiridesetega leta še ne vedo, iz česa takorekoč obstoji življenski cilj. Naj bodo pomirjeni — še ni vse izgubljeno na njihovi fronti življenja. Torej pazite! V naši hiši, na Vasiljevskem ostrovu, je stanoval neki inteligent brez otrok, z imenom Inokentij Ivanovič Brianov s svojo soprogo. Njegova soproga je bila ženska, ki je — če smem tako povedati — bila malo iznajdljiva. Cele dneve se je igrala s svojo mačko, jo vodila na sprehod, jo krmila z ledvicami in se po vseh teh navedenih vzrokih ni mogla pritoževati o kakšnem! posebnem in neprijetnem dolgočasju. Inokentij med tem ni bil prav nič navdušen za mačko in ni občutil za živalco nobenih posebnih občutkov. Cele dneve je stal na stopnicah ali pred hišo in gledal s prav dolgočasnim obrazom, kaj se dogaja okrog njega. Bil je to namreč kompleten melanholik. In skromna proletarska duša bi ga pa celo že ne mogla več prenesti. Pitja ni ljubil, športa ni gojil in na občnih zborovanjih je med splošnim smehom govoril o samih neaktualnih rečeh, da na primer kup gnoja na dvorišču smrdi — in da sploh vsled tega ni mogoče odpreti oken. In nekoč, veste, je stopil ta naš sostanovalec iz svojega nadstropja. Stopil je iz svojega nadstropja in v pritličju je k njemu naenkrat in nepričakovano stopil hišni načelnik in rekel: )-Tako in tako, sodrug Inokentij Ivanovič Ba-rinov, dovolite, da vam sporočim ...« »Kaj?« je vprašal. »To,« je odgovoril, »kakor vam mora biti znano, nevarnost je, da se srednje stanovanje poruši. — In vsled te elementarne katastrofe imamo v načrtu gotove spremembe.« »Kakšne spremembe?« je vprašal. »Spremembe,« je rekel, so znane. Komisija preseli stanovalce v drugo stanovanje. Vi imate veliko sobo, poleg tega tudi kuhinjo. In tako se boste vsled nesreče, ki se je zbrala nad nami, morali nekoliko stisniti.« Z eno besedo, sporočil mu je, da mu je določil dva sostanovalca iz podirajočega se sosednjega stanovanja. Inokentij Ivanovič je odgovoril: »Ne soglašam. Stanujem,« je rekel, »od začetka revolucije v temi stanovanju in ne dovolim,« je rekel, »da bi z mano delali kakršnekoli eksperimente.« Načelnik je odgovoril: »Kakšnega posebnega dovoljenja si pri vas ne bomo iskali,« je rekel, »ni neobhodno potrebno-vaše dovoljenje.« V tistem trenutku se je strašno spremenil obraz Inokentija Ivanoviča in planil je ves sol-zan in s prošnjo k načelniku: »Sem brezznačajen in nezdrav inteligent in ne morem,« je rekel, »ne na ta in ne na oni način prenašati v stanovanju tuji šum in tuji nemir. Sam imam,« je rekel, »z ženo komaj prostor in če še prideta dve ali tri osebe,« je rekel, »posledic ne bom mogel prenesti.« Načelnik je odgovoril: »Sicer ne poznam vaše bolezni,« je rekel, »in zaman, dragi sodrug, se zaletavate vame. In če ste tako čezmerno inteligenten človek, tedaj mi predložite vendar zdravstveno spričevalo. V tem slučaju vam bom priznal pravico na oddeljeno stanovanje.« Inokentij Ivanovič se je krčevito oprijel teh besed. Z naglimi koraki je bežal na vrh v svoje stanovanje, oblekel hitro, kakor je le mogel, inpreg-nirani plašč in zbežal poizvedovat, kje bi dobil spričevalo, oziroma pred katero komisijo se naj pojavi. Inokentij Ivanovič je hitel torej v zadevi, ki ni trpela odlaganja in je pozabil v naglici in v čezmernem duševnem razburjenju zakleniti stanovanje. Pri tem je treba pripomniti, da se je njegova soproga v tem nemirnem času sprehajala nekje s svojo mačko in ni niti mislila, da bo ladja njenega življenja spremenila sedanji tok. Ali vsled tega, ker Inokentij Ivanovič ni čisto zaprl vrat in je ta položaj, kar pač smem reči, mimoidoče državljane spravil na gotove konkretne misli, ali pa je nekdo sledil teku dogodkov — dovolj besedi, stanovanje je bilo popolnoma oplenjeno. Ne morem, naravno, povedati, da bi bilo stanovanje čisto oplenjeno, ali, bodisi kakorkoli, mnogo predmetov je bilo odnešenih. (Dalje prihodnjič.) Minister o onih, ki morajo stradati ... Kdo ogroža red in mir? — Mariborski časopisi pa so v borbi proti delavcem, ki se borijo za svojo mezdo, — Tudi »Slovenec«. Zadnjič smo v članku »Fronta proti delavstvu« obširneje poročali, kako sta se mariborska časopisa »Mariborer Zeitung« in »Večemik«, ki se oba tiskata v »Mariborski tiskarni« (last tovarnarja Hinko Pogačnika iz Ruš) zagnala proti delavcem, ki se tožijo z bogatimi podjetniki za plačilo svojih mezd. Enako notico, nekoliko skrajšano, je prinesel tudi ljubljanski katoliški »Slovenec« med »mariborskimi vestmi«. Vsi ti časopisi, ki jih mnogokrat kupujejo tudi delavci, so se torej zavtzeli za delodajalce, za podjetnike, najbrž po želji nekoga, ki bi rad na ta način vplival na javno mnenje proti delavstvu, ki se bori za to, kar mu garantirajo zakoni naše države. Ti časopisi so s tem padli v hrbet delavcem, ki so zgubili službo, ki so na cesti in morajo podjetnika pred našim sodiščem tožiti za to, kar bi mu bil moral podjetnik dati po zakonu. Prizadeti so le delavci, ki nimajo ničesar drugega, kakor ipravico do tistih bornih dinarjev, katere jim je podjetnik protizakonito utrgal. Razumljivo je za tovarnarja Pogačnika, lastnika »Mariborer Zeitung«, da hoče njegov list na ta način ustrahovati delavstvo, da se ne bi tožilo s tovarnarji. Kajti g. Pogačnik je imel že procese z delavci, pri katerih se je izkazalo, da plačuje lastnik »Mariborer Zeitung« delavcem komaj 2.50 Din na uro. A čemu se je zagnal proti delavstvu tudi katoliški »Slovenec«, ki prinaša tolikokrat članke o socialnem čutu in socialnem delu? Saj je mariborski urednik »Slovenca« vendar vedel, da je prišla ta notica iz enega in istega vira za vse časopise in da se s tem zasleduje poseben namen. Kaj pa pravi minister o stradajočih? Značilno je, da so se ti časopisi zagnali v boj proti delavcem ravno radi njegovih mezdlnih tožb, pri katerih so prizadeti večinoma kapitalisti, proti katerim drugače nacionalni listi tako radi grmijo. Povsem drugače misli o stradajočih delojemalcih naš prosvetni minister. Kajti ravno isti »Slove- nec« je poročal minulo soboto iz seje narodne skupščine, da je pravil prosvetni minister v svojem proračunskem govoru v skupščini o prevelikem številu akademikov med drugim tudi to: »Sicer se zna zgoditi, da bodo ti absolventi prisiljeni stradati in da bodo začeli ogrožati red in mir v družbi in državi.« Minister torej uvideva, da je treba pri nas ljudi zaposlovati in jih plačevati, da ne bodo stradali in tedaj ogrožali družabnega in državnega reda. Po mnenju »Večernika«, »Slovenca« in »Mariborer Zeitung« pa delavci, ki zahtevajo zakonito plačilo za nadurno delo za nezakonito odpuščanje iz službe, kvarijo harmonijo med delodajalci in delojemalci. Če dosežejo pri sodišču svojo pravico, je po mnenju teh listov za delavca le malenkostna korist napram škodljivim posledicam. Seveda, treba je dati potuho inozemskemu kapitalu, ki je zaščiten po kartelih in carini ter zabeleži delavca, ki toži, v črno knjigo. Ali se ne bi morda naše oblasti, mestna policija, ki ima v evidenci tujce, inozemske tovarnarje, politična oblast, banska uprava po svoji Inšpekciji dela in ministrstvo socialne politike malo zanimalo, kdo je poslal te članke proti našemu delavstvu v »Mariborer Zeitung«, »Večernik« in v »Slovenca« ter malo preiskalo ozadje te »Schadigung von Arbeiter-interessen«, da se ne bi ponavljali takšni izpadi, ki razburjajo tisoče delavcev in le podžigajo inozemce, da bodo lažje metali na cesto ljudi, ki bi lahko potem v svojem stradanju »pričeli ogrožati red in mir v družbi in državi«? * Delavci, na tem primeru najbolje vidite, kako bi se nam godilo, če bi ne imeli svojih delavskih časopisov. Širite jih, če se hočete braniti! SPOMINSKA PROSLAVA 50 LETNICA SMRTI KARLA MARKA IN 20 LETNICA DELAV. TELOVADNE IN KULTUR. ZVEZE »SVOBODA« TER KONGRES »SVOBODE« bo v Ljubljani dne 25. in 26. marca. Dne 25. marca 1933 bo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani ob 10. uri dopoldne delavska akademija. Spored: 1- Otvoritev delavske akademije in pozdravni govor častnega predsednika »Svobode« s. dr. Henrika Tume. 2. Delavska godba »Zarja« zaigra »Delavski pozdrav«, »Volga, Volga« in »Varšavjanka«. 5. S. Teply bo predaval o K. Marxu. 4. Delavski oder »Svobode« bo podal dva govorilna zbora. 5- Pevski zbor dobrunjske »Svobode« bo zapel več delavskih pesmi. 6. Recitacije. Člani strokovnih organizacij in »Svobode«, udeležite se te delavske akademije in proslave 50 letnice smrti Karla Manca in 20 letnega obstoja »Svobode« polnoštevilno. To je vaš dan! Pripravljalni odbor proslave in akademije. 'če so jih sodišča obsodila. Tekoče [azprave se imajo takoj ukiniti in brivci izpustiti na svobodo. Vsa Uffiorstva, telesne poškodbe, mučenja, poškodbe in uničenje tuje lastnine, izvršena v zadnjih mesecih na-cionalno-socialističnega pohoda, bodo torej ostala nekaznovana, ker so se izvršila »v interesu narodnega preporoda«. Uniforme narodnih socialistov in njih znaki so z zakonom zaščiteni. S posebno naredbo se kaznujejo s težkimi kaznimi vsi oni, ki bi imeli v posesti ali nosili kroj kake organizacije, ki je zastopana v vladi, ali znake takih organizacij, ne da bi bili istočasno člani teh organizacij. Kdor pa bi zlorabljal tako uniformo ali znak v sabotažne svrhe z namenom, da škoduje ugledu dotične v vladi zastopane organizacije, se kaznuje lahko tudi s smrtjo. Posebna sodišča. Pristojnost soditi zoper prestopke, ki jih omenjata gornji dve naredbi, imajo posebna sodišča, ki se ustanove pri vseh deželnih sodiščih. 93 poslancev je manjkalo pri otvoritveni seji novega nemškega državnega zbora, in sicer vseh 81 komunističnih poslancev, ki so vsi v ječah in za katere niso niti rezervirali sedežev, ker bi jim bil dostop itak zabranjen in pa 12 socialno-demo-kratskih poslancev, ki so istotako zaprti. Z izključitvijo teh poslancev in s kravjo kupčijo, ki jo je sklenil s centrumom, si je Hitler zasigural dve-tretjinsko večino v novem državnem zboru. Sicer pa Hitler državnega zbora itak ne bo potreboval, ker si je že preskrbel od Hindenburga polnomoč, da bo lahko vse zakone izdajal samo s svojim podpisom — brez parlamenta. Vsi socialno-demokratski župani so s posebno naredbo nemškega notranjega ministra odstavljeni. Pretepeni in izgnani zdravniki. Narodno-socialistični napadalni oddelki so po berlinskih bolnicah polovili vse zdravnike, ki ne prisegajo na njihpv kljukast križ, jih najprvo pretepli, potem pa večje število izgnali na Čehoslovaško. Niti boljševiška revolucija ne beleži takih terorističnih aktov. Francija obljublja mali antanti, da j ozirom na dogovore med Macdonal-. 0ni *n Mussolinijem v Rimu ne bo izpremenila svoje zavezniške politike. Jap°ncl so že v bližini Pekinga. Njih prve straže so po zavzetju Dže-hola že dospele v okolico glavnega mesta. Prebivalstvo beži. Generala Tangjilana, ki je brez zadostnega odpora prepustil Džehol Japoncem, so lastni vojaki obesili. Na Kitajskem se vedno bolj širi boljševizem. Ljubljana. Predavanje o nameščenskem pravu, ki ga je imel v sredo, dne 22. marca t. 1. dr. Avg. Reisman v Ljubljani v Zvezi privatnih" nameščencev Jugoslavije, podružnica Ljubljana, je bilo dobro obiskano, dasi bi bil potreben še boljši obisk z ozirom na važni predmet. Predavatelj je podal zanimivo snov v izredno poljudnem izvajanju ter opozarjal zlasti tudi, da bodo nameščenci čuvali zakonite pridobitve samo tedaj, če bodo organizirani. Maribor. Zanimivo predavanje. Podružnica »Svobode«, ki se prav lepo razvija, polaga poleg ostalega kulturnega dela med delavstvom, zlasti mnogo pažnje predavanjem. V tej sezoni se je v okrilju »Svobode« vršilo že mnogo zanimivih predavanj, ki jih po-seča precejšnje število rednih obiskovalcev. Tudi minulo sredo se je vršilo predavanje, in sicer je predaval s. Grčar o važnem problemu: Na čem boleha sodobno gospodarstvo? Predavatelj je izboren poznavalec ustroja današnjega gospodarstva, ki sloni na zasebni lastnini in ki se danes zvija v smrtnih krčih. Ves trud narodnih gospodarjev in državnikov, ki so že na številnih konferencah iskali zdravila za tega bolnika, je bil doslej brezuspešen. Tudi nasprotniki Mar-xove teorije že polagoma uvidevajo, da je gospodarstvo mogoče uspešno organizirati le po načrtu. S. Grčar je žel za svoja izvajanja od poslušalcev obilo zasluženega priznanja. Prihodnja seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila v četrtek, dne 30. t. m. v mestni posvetovalnici. Dr. Kukovec izstopil iz »Narodne odbrane«. Min. n. r. (J. dr. Vekoslav Kukovec, (e bil več let podpredsednik oblastnega odbora »Narodne odbrane« v Mariboru. Pretekli teden pa je dr. Kukovec, ki se že dal) časa ni mogel strin)ati z raznimi zadevami v Narodni odbrani, svojo odlborniško funkcijo popolnoma odložil. G. dr. Kukovcu ie treba priznati, da ije bil kot politik in sploh kot javni delavec vedno idealist, ki ni nikdar stremel v svojem javnem delovanju za častjo in osebnimi koristmi. Or. Kukovec je bil tudi minister socijalne politike, ko je bil izdan zakon o zaščiti delavstva. Izlet »Prijatelja Prirode«, ki se je vršil v nedeljo, 19. t. m. je bil društveni izlet v letošnji spomladi. Izredno lopo jutro nas je izvabilo v prosto naravo. Krenili smo preko Pobrežja, Zrkovc po dravskih logih na Zg. Duplek. Od tam, po kratkem oddihu, čez Metavski vrh, kjer se nam je nudil lep razgled. Pri sv. Petru se nam je pridružila druga skupina »Prijatelja Prirode«. Izletniki so se ves čas dobro zabavali. Od tu smo se vrnili zopet proti Mariboru, zadovoljni in srečni z željo, da priredimo v kratkem več takih izletov in da se še bolj medsebojno spoznamo. — Dmžnost! Izlet delavskega turističnega društva »Prijatelj Prirode« v Mariboru, tse bo vršil v nedeljo, dne 26. t, m. dopoldne k Urbanu. Odhod tz Glavnega trga ob J47- uri zjutraj, vrnili pa se bodo izletniki med 12. in 13. uro. Delavci in prijatelji društva iskreno vabljeni. — V ponedeljek, dne 27. t. m. se vrši ob 20. uri v društvenem lokalu Frankopa-nova ulica št. 1 društveni večer. Na dnevnem redu je tudi razgovor glede organiziranja večjih izletov. Za članstvo je udeležba dolžnost. — Družnost! Mestni avtobusni promet. Na progah Maribor—Sv. Martin—Limbuš— Ruše—Selnica vozijo mestni avtobusi v soboto, dne 25. t. m., kakor ob nedeljah. Hranilno in posojilno društvo delavcev in uslužbencev sklicuje za nedeljo, dne 2. aprila ob 8. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani svoj 61. redni letni občni zbor. Šahovski mojster Bogoljubov je minulo sredo igral proti 31 mariborskim šahistom v hotelu »Orel«. Simultanka je končala z rezultatom: 27 dobljenih partij, 4 izgubljene in 1 remis. Mariborsko gledališče. V -soboto, dne 25. marca ob 20. uri: »Orfeus v podzemlju«; premijera. V nedeljo, dne 26. t. m. ob 20. uri: »Grofica Marica«. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. Mm, Uac uMc %a pisacne, Uu-ftuiU v tc$wUti £{ucUUe tiskarne d. d., SfanšUoi/ 6 Celje. »Deutsche Zeitung« v ekstazi. Tukajšnje nemško glasilo je od dneva, ko je prišel nemški fašizem na vlado, v taki ekstazi, da proglaša največje neumnosti za salomonsko modrost, največje grdobije pa upravičuje z »revolucijo«. Adolf Hitler — nemški genij! je vzklikala »Deutsche Zeitung«, ko so bili znani rezultati volitev. V »kolosalnem«, 6 kolonskem uvodniku je razložila veličino te zmage, obenem pa z znano oholostjo delila lekcije onemu časopisju, ki te veličine ni moglo najti. Je res težko videti veličino v tem, da volilce, ki so ti izročili državno oblast s tega od njih dobljenega mesta, proglasiš za brezpravno rajo, jim prepoveš vse shode, konfisciraš vse časopisje in njihove voditelje, v kolikor jih poulična mafija ni pobila, zapreš — zato Nova pravila bratovskih skladnic. »Službene Novine« z dne 20. t. m., št. 63, naredba št. 183, objavljajo nova pravila o zavarovanju rudarskega in plavžarskega delavstva z veljavnostjo od 1. aprila t. 1. dalje. Z uveljavljenjem teh pravil bi imela biti zaključena skoro osemletna borba za zboljšanje sedanjega pravilnika. Vendar pa moramo že pri površnem pregledu novih pravil ugotoviti, da ta borba s temi novimi pravili še ni zaključena, temveč se bo moralo delavstvo še težko boriti, preden bo doseglo takšno zavarovanje, kakršno mu pripada po teži njegovega poklica. V novih pravilih, ki slone na paritetnem zastopstvu v upravi, je novo to, da se je odvzela predsedniku veto-pravica in ima v bodoče o tem odločati rudarska oblast. Veliko poslabšanje pomenijo nova pravila v tem oziru, da se je sedaj veljavna karenčna doba dvignila od 5 na 10 let. Čuvanje pridobljenih pravic je pa dobro izvedeno. Vse izgubljene pravice v pogledu pokojnine po 1. januarju 1925 iznova oživijo, ako jih bo prizadeti v roku 6 mesecev prijavil. Slabo je zopet to, da so se zavarovane kategorijske mezde znatno znižale, kar bo naravno zopet znižalo že itak skromne pokojnine upokojencev, katere pa še z računskim ravnovesjem niti sigurne niso. Toliko za danes. Širite naš list! da jim »zaščitiš« življenje, kakor je to »Deutsche Zeitung« dobro »po-gruntala«. Če je pa nekaj »na begu« postreljenih, pa opravičiš to pač z »revolucijo«. Mi, ki nas ta genij ni osvetlil, smo tak postopek označevali vedno s podlim verolomstvom in »revolucijonarje«, ki pridejo še prej na oblast, preden so revolucijo izvršili, pri najboljši volji ne smatramo za svetle zvezde in jeklene značaje. Ali se »D. Z.« in njenim vzorom nič ne sanja, da je padla baš v Nemčiji zadnja krinka militarističnega despotizma in da stoji pred svetom nag in ves oduren in je izgubil še zadnji navidezni blesk — zvestobo svoje prisege in svojo častno besedo. Ali je od 7 milijonov socialnih demokratov v Nemčiji ostal le še eden, ki se ne zaveda, da se sme demokratično postopati le z ljudmi, ki tudi sami demokracijo iskreno spoštujejo, bodisi da so v vladi ali opoziciji. Ali »D. Z.« ne misli, da se je največja in edina revolucija, ki se je izvršila te dni v Nemčiji, izvršila v glavah nemškega proletariata, tistega, ki je baš te dni položil zadnji izpit pred svojim končnoveljavnim vstajenjem. Sicer je pa tudi »D. Z.« prav neprevidno pokazala svoje kremplje in sedaj vsi vemo, da jih ima! Naš Cankar je rekel: »Največji zaklad je spoznanje, tudi če je bilo s cepci zabito v glavo.« Trbovlje. Članski sestanek ZRJ. V ponde-ljek, dne 20. t. m. se je vršil dobro obiskan članski sestanek Zveze rudarjev Jugoslavije, podružnica Trbovlje, na katerem so se obravnavala važna organizacijska vprašanja, med drugim tudi vprašanje članarine, katero naj bi po mnenju večine bodoči kongres Zveze določil v taki višini, da bi članstvo v sedanji‘krizi moglo isto plačevati. Dramski odsek »Svobode« priredi v soboto, dne 25. marca ob 4. uri popoldne v dvorani Delavskega doma gledališko predstavo: »Moč uniforme«, burka s petjem v treh dejanjih. Cene sedežev so običajne. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Delavskega doma in na dan predstave pri blagajni. POSNEMAJTE TRBOVELJSKE SODRU-GE. Pred kratkim smo objavili vaSH znesek, ki so ga darovali trboveljski sodrngl za tiskovni sklad nagega Usta. Danes priobčujemo zopet izkaz tiskovnega sklada, ki ga ja zbral sodrug Bregar Slavko. Darovali so: Tajic Jože, ml. Din 50, Tržan Ivan 10, Trat- nik Avgust 2, Krenas Francka 3, Pobolšaj Hinko 2, Odlazek Anton, ml. 2, Šinkovec Alojz 2, Kredar Franc 2, Slojšak Franc 1, Grčar Helena 1, Rodič Anton 3, Pibl Jernej 2, Učakar Vinko 2, Učakar Franc 2, Jerman Janko 2, Klenovšek Jakob 2, Dular Stanko 2, Herman Anton 3, Gracar Ernst 1.50, Ko-rinšek Tine 10, Habjan Blaž 2, Rehar Martin 3, Taušek Alojz 2, Pajer Marija 2, Mirtel Ivan 2, Resnik Franc 2, Povlin Ivan 2, Skoberne Anton 5, neimenovani 2, Forte 5, Kocjan 2, Forte Jože, mesar 10, Kurnik Alojz 5, Hribar Matija 2, Bregar Slavko 50. Skopaj Din 202.50. Vse priznanje in zahvala trboveljskim sodrugom, ki tudi v teh težkih časih žrtvujejo za delavski tisk. Kranj. Dramski odsek podružnice »Svobode« vprizori v nedeljo, dne 26. maFca v društvenih prostorih »Nova pošta« veseloigro s petjem »Moč uniforme«. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Sodružice in sodrugi, štiri tisoč delavcev in delavk ima Kranj. Pridite in pripeljite svoje znance in prijatelje ter napolnite dvorano! Zavedajte se, da je to delavska prireditev. Iz vaših vrst so se dvignili igralci in se žrtvujejo večer za večerom. Kako si manejo roke in kako jim žare oči od veselja, kadar pri-neso vest: Dvorana je polna! Vedite, da je edino plačilo igralcem polna dvorana! Vstopnice se dobe v nedeljo dopoldne na »Novi pošti« in popoldne od 2. ure naprej istotam. Na svidenje! Družnost! Jesenice. Prosvetni večer jeseniške »Svobode« se je vršil letos tretjič v petek, dne 10. marca 1933. Te uprizoritve bodo postale tudi na jeseniškem delavskem odru zdaj povsem redne in bodo nudile jeseniškemu delavstvu poleg zabave tudi korist. Na tem večeru so ©tvorili predavanje javorniški pevci s svojim oktetom, ki je izborno vpeljan in ubran. Zapeli so nekaj narodnih in umetniških slovenskih pesmi in zaključili so — ko so nastopili drugič — z delavsko pesmijo »Mlada garda«. Med drugim so peli tudi Prelovčevo »Hišica stoji ipri cesti« in »Škr-jančku« ter Adamičevega »Vasovalca«. Za svoje petje so ibili deležni nedeljivega priznanja. Zatem ije bilo na sporedu nekaj deklamacij, ki st» jih deklamatorja v redu prednesla. Dva solospeva sta sledila, in zapela ju je s. .Betka Janova, k« je isti večer dchutirala na našem odru. Ugajala ije vsem s svojim .prijetnim glasom in svojim nastopom sploh. Na klavirju jo je spremljal s. M. Ri-naldo, ki ima sploh vodstvo solopetja. — »Kdor je lačen, naj se naje«, je naziv eno-dejanske burke, ki je zatem vzbudila salve smeha in jo je .postavil na oder s. Al. Zupan. Spet nekaj solospevov in duet. Zdaj pa je debutiral še s. Al. Ambrožič s polnim uspehom. Duet, ki sta ga predvajala s. Janova in s. J. Rcichmann (tudi debui!) sta morala ponoviti, kajti prej ni bilo miru. In kakor že rečeno: zaključili so javorniški pevci. Dasi je ibila ura že skoro deset, je večer minil kar nekako prehitro. Navzoči, ki jih je bila to pot polna dvorana, so bili zelo zadovoljni in bodo tudi prihodnje .prosvetne večere obiskali .polnoštevilno. Zdravila na recepte vseh bolniških blagajn izdaja novo otvorjena lekarna MCa Ph. Jože Žabkar na Jesenicah, nasproti hotela „ Triglav', Gosposvetska cesta Ptui. Za brezposelne. Naš delavski zastopnik v občinskem svetu s. Gabriel je naslovil na občinski svet to-le spomenico: Ker je vsled sklepa odbora pomožne akcije ukinjena kuhinja za brezposelne, število pomoči potrebnih pa se ni mnogo zmanjšalo, moram k temu zavzeti svoje stališče. Svest sem si truda in požrtvovalnosti gg. odbornikov pomožne akcije, kakor tudi onih, ki so pri nabiralni akciji sodelovali. Vendar, ker kljub toplejšemu vremenu brezposelnosti ni konca in tudi obljubljenega denarja od banovine ni, predlagam: 1. Ptujska mestna občina naj uvede davek za tuje moči. Prav tako naj bi se obdavčilo premožne sloje. V prid ubož-nega sklada bi se n. pr. dohodki od 5.000 do 10.000 Din obdavčili z 20 do 100 Din ter bi se na ta način zbralo dovolj sredstev za najbednejše. Do-zdaj so itak le taki največ prispevali, ki sami komaj živijo, kar je krivično; pravično pa bi bilo, da dajo oni, ki imajo vsega dovolj. 2. Mnenja sem, da naj občina plača delo brezposelnih vendar malo boljše kot doslej, in sicer vsaj 2.50 Din samcu in 3 Din družinskemu očetu na uro, potem pa naj zahteva vestno in pošteno delo. 3. V interesu narodnega zdravja in z ozirom na higijensko potrebo posameznika predlagam, da se dovoli brezposelnim in njihovim članom brezplačno uporabo mestne kopeli vsaj enkrat mesečno. V nadi, da bodo gg. občinski svetniki upoštevali razloge, uvideli resnost položaja ih sprejeli sklepe za pomoči potrebnim, ki so brez lastne krivde še vedno brez dela in kruha, vendar pa imajo pravico do življenja, ostajem... — Nekaterim gospodom ni bila ljuba ta Strojevodje In prvi pomofnlkl. ki so že bili zaposleni v tovarnah pri strojih za Izdelovanje papirja in so popolnoma vešči samostojnega izdelovanja vsake vrste papirja, naši državljani, se takoj sprejmejo v službo. Ponudbena ZagrebaEku dlonlCku tvor* nlcu paplra, Zagreb. Hranilno in posolimo druitvo delavcev v Mariboru registrirana zadruga z omejeno zavezo Frankoponovo ulica 37, v lastni hlil Pošt. ček. račun 13.143, podruž. Ljubljana. Telefon 2635 Vodilo k ki se vrti v nedeljo, Z. aprila J933 ob 8. url dopold. v Gombrlnovl dvorani Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Predložitev računskega zaključka za leto 1932. 3. Poročilo nadzorstva in odobritev računske- ga zaključka. 4. Volitve. 5. Določitev najvišjega zneska, do katerega se dajejo posojila in sprejemajo hranilne vloge. 6. Razno. Peter BroDCtiordt, predsednik. !<► V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši občni zbor eno uro pozneje, to je ob 9. url, pri vsakem številu navzočih članov. Kulturni pregled. LJUBLJANSKA DRAMA. Nušič: Gospa ministrica. Preprosta meščanka, žena višjega uradnika, postane — ministrica. Visoka »šarža« ji udari na možgane. Uganja same neumnosti, ki naposled povzročijo — polom. Njen mož se mora odpovedati ministrskejmi stolčku in ministrica zgubi svojo »šaržo«. Satira, kakršne so vse satire Nušičeve-ga kova, mogoče malce ponižnejša, nego so druge njegove satire. Prav za prav: ka-varniško-sorodniški trač. Satira z močno pristriženimi perotmi, pisana z neošpičeniin svinčnikom... Človek čuti, da listo, kar je glavno, ni povedano ... Vendar pa: posrečen analitičen prerez beograjske meščanske družbe in mentalitete te družbe. Nušič pač pozna svoje ljudi! . Nekoliko banalnih, močno obrabljenih »vicev« bi bil g. Nušič lahko izpustil — bilo bi delu samo v korist! Režija je absorbirala v — karikiranju. Namesto, da bi bila nekatere karikature re-tuširala, jih je še potencirala. Igralci so — izjemši dvoje, troje ustvaritev — intencijam režije povsem in v škodo stvari ustrezali. Inscenacija podeželska. Publika se je zabavala. Obisk priporočam. —ok. spomenica, kajti slišali smo izjavo vplivnega gospoda, da »bi tisti, ki nič nimajo, radi vse zahtevali...« Torej se nikakor noče razumeti upravičenosti naših zahtev. Zadeva se je izročila odseku, zato se bomo k stvari še povrnili. Nadaljevanje rednega predavanja »Svobode« se bo vršilo v četrtek, 30. t. m. Pridite polnoštevilno. Prav tako v soboto 25. t. m. na proslavo vsi prijazno vabljeni. — Odbor. in če ne čitajo delavskih časopisov. Eden za drugi im se priglašajo v organizacijo in ravno tako se širijo naročniki »Delavske politike«. Splošna želja pa je, da bi se tak tečaj kmalu zo