Revija slovenske papirne in papirno predelovalne industrije november 2011 6 XXXIX S proaktivnim (so)delovanjem do SPODBUDE vecje konkurencnosti! ZA TRAJNOSTNE PANOGE Proactive (Co)-Operation for Increased Competitiveness TVE OLJSKE DAJA , GZS - Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo VIŠINA DA OK OBREMENITEV V^NIH ANJE IZOBRAŽEV DODANA VREDNOST PRODUKTIVNOST INVESTIRANJE OZ. MODERNA OGIJA TEHNOL IZKORI^ENOST ACITET KAP OŽNOSTI OJ KORIŠ^ENJE RAZV APIR: Dru{tvo inženirjev in tehnikov papirni{tva Slovenije, In{titut za celulozo in papir TRŽNIH PRIL PRILOGA: Izobraževanje za papirni�tvo Izdajatelji in založniki revije P november 2011 6 XXXIX Uvodnik 1 Izdajatelji in založniki: Editorial 2 Dru{tvo inženirjev in tehnikov papirni{tva Slovenije, In{titut za celulozo in papir, O PAPIRNI PANOGI GZS - Združenje papirne in papirno predelovalne industrije Z novimi mo~mi nad iste izzive 3 Nova predsednica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo 5 Štiri leta prvi med enakimi v ZPPPI 8 Manj je ve~ 10 Uredni{tvo revije: Standardizacija v papirni{tvu Glavni urednik: 11 Marko Jagodi~ Odgovorni urednik: Petra Prebil Ba{in Na~rt 2050 – kako bo (morebiti) videti evropska papirna industrija v letu 2050? 12 petra.prebil.basin�gzs.si Uredniki podro~ij: O PAPIRNI PANOGI NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Petra Prebil Ba{in Koli~evo Karton se temeljito prenavlja 14 NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Petra Prebil Ba{in, dr. Vera Rutar in Paloma, d. d. vlaga v nove programe in razvija nove, inovativne izdelke 16 dr. Janja Zule 9. mednarodna etiketna konferenca / 12.–14. 10. 2011, Bad Hofgastein 18 RAZISKAVE IN RAZVOJ Zeleni vrti~ek na GZS 21 dr. Marjeta ^erni~, dr. Tja{a Drnov{ek in Alenka Ivanu{ V Valkartonu praznujemo 40 let Zgodba o ljubezni 23 Drugi ~lani uredni{kega odbora: Pilotna biolo{ka vodo-~istilna naprava 25 Ana Fister, Alenka Ivanu{, Metka Ševerkar, dr. Bogomil Breznik, Leopold Scheicher Najbolj{e ideje se rodijo s sodelovanjem 27 Lektor: Grega Rihtar Velike spremembe na trgu registratorjev 28 Prevodi: Vipec d.o.o. Ti odlo~a{ 30 Oblikovanje in grafi~na priprava: Ekskurzija ~lanov DITP v Gorenjski tisk in Savo Kranj 33 Studio U3NEK d.o.o. Tisk: Tiskarna Medium d.o.o. Naklada: 1100 izvodov RAZISKAVE IN RAZVOJ Ljubljana, november 2011 Merjenje in nadzor doziranja opti~nih belil z uporabo tehnologije »inline« senzorjev 34 Navodila avtorjem si lahko ogledate na http://www.icp-lj.si/ditp-revija-papir Dalmatinova biblija – karakterizacija fizikalnih lastnosti papirja in tiska 39 Revija Papir je vpisana v razvid medijev pod Dolo~itev optimalnih lastnosti tiskovnih materialov za tisk elektronike 43 {tevilko 700. Povzetki iz tuje strokovne literature 47 Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo RS. UVODNIK Marko Jagodi~ S proaktivnim (so)delovanjem do večje konkurenčnosti Spo{tovane bralke in bralci, ^e ~lovek odpre ~asopis, vklju~i televizijo, med vožnjo iz radia na vsakem koraku sli{imo stavke, kot so: »Kriza se je zaostrila« »Soo~eni smo ne le s krizo v finan~nem sistemu, kriza je prisotna tudi v realnem sektorju in opravka imamo tudi z moralno krizo«. Kaj bomo? Obupovali? Jadikovali? Vedno, {e zlasti pa v tak{nih, zahtevnih ~asih to ne pomaga. Treba se je soo~iti z izzivi. Kaj lahko stori posameznik? Ni~? Vsak lahko naredi nekaj. Morda se zdi malo. Toda pocukajmo za rokav kolega, prijatelja, znanca in celo neznanca, se pogovorimo, izmenjajmo informacije, poglede, mnenja … Delujmo skupaj. Skupaj smo lahko presenetljivo mo~ni, inovativni, najdemo poti in na~ine, o katerih se nam tudi sanjalo ni. In prav to je klju~nega pomena: SODELOVANJE, (PRO)AKTIVNOST. Cilj je v gospodarskem svetu znan: KONKUREN^NOST Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na na{o (ne)konkuren~nost. Nekatere smo sami v svojih okoljih, s sodelavci, z znanjem, spremembami, investicijami, aktivnostmi že dodobra obdelali in jih obdelujemo vedno znova – spet in spet. 2 Obstajajo pa podro~ja, ki jih lahko izbolj{amo le skupaj: z angažiranjem, s proaktivnostjo, s skupnim nastopom. Kje? Povsod. V podjetju – znamo in delamo na tem. V papirni panogi – imamo potencial. V Združenju – smo dobri, bodimo {e bolj{i! V na{i skupni reviji Papir – ste proaktivni? V gospodarstvu, državi – zakaj in kaj ~akamo? Zdi se, da smo kar popustili pri sodelovanju s »kreatorji« na{ega (ne)konkuren~nega okolja. Tudi sodelovanje s sindikati je poglavje, ki ob pogajanjih za novo kolektivno pogodbo kaže na neizkori{~ene potenciale. Veliko je dejavnikov, ki jih je treba obdelati. In tako je nastala tudi celostna podoba leto{njega Dneva papirni{tva in Simpozija DITP. Vsak med nami ima svoj ko{~ek APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m sestavljanke. In na{a naloga je sestaviti ~im bolj{o, ~im lep{o sliko. Tudi revija Papir želi dodati svoj del~ek v sestavljanko. Akcija!!! Gremo sestavljat puzzle. Prijetno branje vsem. Papir za notranjost revije P Marko Jagodi~ 1 Sporočamo EDITORIAL Z NOVIMI MO^MI NAD ISTE IZZIVE RefReshed foRces to tackle known challenges Marko Jagodi~ Proactive (Co)-Operation for Increased Competitiveness GZS - Združenje papirno in papirno–predelovalne industrije Dear readers, A new team on top of the Association will tackle the already known problems. This year’s production is on the same level as last year, but business performance is worse. The main problems are the financing of working capital, high excise duties and If you flick through a newspaper, turn on a TV or radio in the car, you can read or hear environmental levies. Negotiations on a new Collective Agreement have started. Cooperation with CEPI is expanding. sentences like: “The crisis has aggravated.” “We are not only facing the crisis in the financial system, it is also present in the real sector and we are dealing with a moral crisis as well.” V tem težkem in izzivov polnem ~asu celotne GZS, kjer je bil ob spremembi spremljamo in nadaljujemo dialog deli papirna panoga podobno usodo koncepta vodenja organizacije v zastavljeni smeri. Pri svoji nameri What to do? kot preostala industrija v Sloveniji. za predsednika ponovno izvoljen gospod vztrajamo, da morajo imeti na{a podjetja Give up? Whine? Kreditni kr~, visoki davki in prispevki, Samo Hribar Mili~. V tem okviru je bila na tem podro~ju vsaj enake pogoje kot O PAPIRNI PANOGI This never helps during such difficult, serious times. One needs to face challenges. nefleksibilnost delovne zakonodaje in �e s stani na{ega združenja, tako v konkuren~na v sosednjih državah. What can one do? bi lahko na{tevali, so dejstva, skup{~ino kot tudi upravni odbor GZS, ki dandanes zaznamujejo delo in skrbi izvoljena gospa Jožica Stegne, v Strate{ki Za~etek pogajanj za novo kolektivno Nothing? vodstev podjetij. Papirna industrija, ki je svet za okoljsko politiko pri GZS pa Marko pogodbo panoge Each of us can do something. izrazito izvozno usmerjena, ima nekaj Jagodi~. Pri imenovanju delovnih odborov This may not sound much. specifi~nih prednosti, pa tudi problemov, se je novi UO odlo~il za zmanj{anje Leto{nje leto je prelomno tudi v smislu We should tug at the sleeve of our colleague, friend, acquaintance or even a stranger, ki resno na~enjajo njeno konkuren~nost njihovega {tevila (združevanje), poleg delovnopravnih razmerij. Kot je poznano, na mednarodnih trgih. tega pa zadolžil posamezne ~lane UO je na{e združenje konec lanskega leta and talk to them, exchange information, views and opinions. za spodbujanje in usmerjanje delovanja odpovedalo kolektivno pogodbo iz we should act together. Together, we can be surprisingly strong and innovative, and Skupaj smo lahko mo~nej�i posameznega odbora. Tako so bili razloga, ker se je v zadnjih dvajsetih letih we should find ways and methods we have not even dreamt about. imenovani: zgodilo toliko sprememb na pravnem in V primerjavi z lanskim letom je skoraj socialnem podro~ju, da je obstoje~a, cooPeRatIon and (PRo)actIVItY are of particular significance. ves nabor problemov ostal prakti~no odbor za promocijo papirni{tva, s {tevilnimi aneksi obremenjena pogodba, The objective has been known to all industries: COMPETITIVENESS nespremenjen. Še ve~, videti je, da so se delovna skupina za pripravo nove postala preprosto nepregledna in zlasti nekateri {e dodatno zaostrili in bodo {e There are many factors having an impact to our (non-)competitiveness. Some have kolektivne pogodbe, v teh gospodarsko turbulentnih ~asih dolgo krojili poslovno okolje na{i panogi. neustrezna. Zato se je UO v prej{nji been well discussed in our environments, with colleagues, with knowledge, changes, So problemi, ki jih morajo podjetja odbor za okoljevarstvena vpra{anja in sestavi odlo~il, da je nastopil ~as za investments and activities, and we continue to discuss – all over again. energetiko, 2 re{evati sama znotraj sebe, tako reko~ pripravo nove pogodbe. 2 there are areas we can improve only together: na tovarni{kem dvori{~u, in so drugi, Ob leto{njem dvakratnem podalj{anju by engagement, dostikrat mnogo ve~ji, ki jih je mogo~e odbor za izobraževanje. veljavnosti delovnopravnih standardov with pro-activity, re{evati le skupaj z drugimi, podobno Medtem ko sta odbora za promocijo te pogodbe smo preko poletnega ~asa prizadetimi podjetji. In prav tu stopijo by acting together. in pripravo nove KP z delom za~ela takoj za~eli vzporedno pripravljati predlog v ospredje razli~ne povezave, mreže po imenovanju, sta se preostala odbora nove pogodbe. Posebna delovna skupina Where? Everywhere. oziroma združenja. Zato je krizni ~as tudi konstituirala v jeseni. Sestava delovnih je skupaj s pravno službo GZS opravila In the company – we know how and are working on it. ~as vzajemnega delovanja in ukrepanja. teles združenja je prikazana na koncu veliko delo in pripravila osnutek, ki ga je In the paper industry – we have the potential. Opažamo, da se tega zaveda ~edalje {ir{i ~lanka. UO v septembru potrdil kot predlog in Within the Association – we are good, let’s be better! krog podjetij, ki so pripravljena aktivnej{e poslal v nadaljnjo obravnavo. Imenovana As part of our Paper Magazine – are you pro-active? sodelovati z ali v na{em združenju. Kdaj spet konkuren~ne tro{arine? je bila pogajalska skupina, ki je na In the economy, state – why and what are we waiting for? Po drugi strani pa se tudi na{e združenje za~etku oktobra za~ela s pogajanji, ki zaveda, da mora na omenjene izzive Zgodba s tro{arinami se nadaljuje, {e vedno trajajo. Želja vseh v pogajalski It seems as if our cooperation with “creators” of our (non-)competitive environment is odgovoriti z bolj odlo~no uporabo virov saj spomladanska pobuda GZS, da bi skupini je, da bi pogajanja ~im prej not as enhanced as it used to be. Even cooperation with trade unions is the chapter in vzvodov, ki jih ima na razpolago. Ministrstvo za finance zavezancem uspe{no zaklju~ili. za tro{arino na energente vra~alo del which during negotiations for the new collective labour agreement shows untapped potential. Vstopili smo v nov mandat vpla~anih tro{arin preko modelnega Sodelovanje s CEPI-jem se {iri sistema, {e ni uspela. Dogovarjanje {e Letos se je iztekel {tiriletni mandat vsem There are many factors that need to be considered. The overall image of this year’s vedno potekajo, vendar glede na potrebe Kot je poznano, smo v lanskem letu s organom združenja. Zato so bile APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m prora~unske blagajne obeti niso ni~ kaj statusom pridruženega ~lana vstopili Paper Days and DITP Symposium has thus been created. Each one of us has their own APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m v spomladanskem ~asu izpeljane volitve spodbudni. Zlasti je zaskrbljujo~e, da v evropsko združenje nacionalnih piece of the puzzle. And our task is to make the best out of it. in imenovani vsi organi združenja se konec leta izte~e za~asna uredba o združenj na{e panoge CEPI. Letos smo The Paper Magazine wishes to add its piece to the puzzle. (upravni odbor, delovne skupine). tro{arinah, pa {e niso niti znani ukrepi storili naslednji korak v {iritvi sodelovanja, Na konstitutivni seji je bila za predsednico oziroma pogoji poslovanja za naprej. saj smo se vklju~ili v CEPI-jev sistem action!!! let’s put together the puzzle. združenja za {tiriletni mandat izvoljena Izku{nje s preteklimi ukrepi vlad nas zajemanja statisti~nih podatkov. gospa Jožica Stegne (VIPAP), u~ijo,da te mnogo raje posegajo po Tako so letos na{i lanskoletni podatki Happy reading. za podpredsednika pa gospod Marko dodatnih dav{~inah kot pa se lotijo prvi~ zajeti in objavljeni v letnem poro~ilu Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P Jagodi~ (Papirnica Vev~e). Nekako v istem mnogo bolj nepriljubljenih strukturnih CEPI-ja. Ob zbiranju le-teh pri nas velja 2 Marko Jagodi~ ~asu so potekale tudi volitve na nivoju reform na{e drùbe. Situacijo skrbno omeniti leto{njo izku{njo, ki je pokazala, 3 da moramo izbolj{ati na{ odnos do te najve~je investicije v na{i panogi aktivnosti in odpraviti kar nekaj hib, tako Predstavljamo v zadnjem desetletju ali dveh. · Jožica Leopold; Paloma glede ažurnosti posredovanja podatkov, · Miha Lukman; Valkarton kakor tudi njihove zanesljivosti. Splo{na gospodarska kriza se odraža v tej ali oni obliki tudi kot pritisk na vse kadre, · Darinka Matijevi~; S ~lanstvom v CEPI-ju smo dobili {e zlasti na tiste na vodilnih mestih. Vipap Videm Kr{ko NOVA PREDSEDNICA ZPPPI dostop do zgodnjih informacij o Lastniki podjetij i{~ejo optimalne re{itve · Maja Menard; Nova Kuverta pobudah za zakonske spremembe za prihajajo~e izzive, zato ne ~udijo · Janez Pezdirc; Rade~e Papir (fiskalne, pravne) na nivoju EU, {tevilne kadrovske spremembe, ki smo · Primož Papež; Papirnica Vev~e kar nam omogo~a pravo~asno in jim pri~a v zadnjem ~asu v na{ih podjetjih · Boris Tav~ar; GZS, ZPPPI predvsem racionalno odzivanje (Gori~ane, Rade~e Papir, Paloma). (proaktivnost). Ugotavljamo, da smo new PResIdent of the PPPcIa Odbor za okoljevarstveno s ~lanstvom zagotovo zelo popestrili na{e Kadrovske spremembe problematiko in energetiko: aktivnosti v Združenju, pa tudi, da ne · Simona Jam{ek; Papir Servis uspemo izkoristiti vseh možnosti, ki nam V leto{nji jeseni se je na vodstvenih · Jože Jernej~i~; Valkarton jih to ~lanstvo nudi. Zato nas mestih podjetij na{e panoge zgodilo · Helena Knez; Rade~e Papir Jožica Stegne v prihodnje ~aka kar nekaj dela v iskanju kar nekaj kadrovskih sprememb in ustreznih oblik organiziranja in iskanja reorganizacij, ki jasno kažejo, kako · Matjaž Lampelj; Papirnica Vev~e novih virov financiranja. odlo~no se na{a podjetja spopadajo · Mojca Ljubi~; Aero Papiroti The paper industry in Europe, as well as globally, is facing many challenges. It stresses its development and existence as being a z izzivi, ki jih prina{a gospodarska kriza. · Edvard Podobnik; ICP sustainable industry, especially as concerns climate changes. In this area the paper industry exists as an option and alternative to Evropska sredstva za izobraževanje Za predsednika uprave Palome, d. d. je · Justina Šepetavc; other industries. During the global crisis the paper industry has been confronted with the challenge of how to cope with digital na{ih papirni~arjev bil imenovan g. Darko Bra~i~. Podjetja Vipap Videm Kr{ko media and with ever more emphasized preferences given by Europe to the information and communication technology (ITC), Rade~e Papir je dobilo novega direktorja, · Boris Tav~ar; GZS, ZPPPI on account of better competitiveness (i.e. lower costs) attributed to the latter. The only possibility lies in connecting with digital Na razpisu podprograma Leonardo g. Janeza Pelhana, vodenje tehni~nega or e-media, as paper still remains more effective in the fields of advertising and publishing. The paper industry, together with da Vinci je na{emu Združenju uspelo sektorja v istem podjetju pa je prevzelg. Odbor za izobraževanje: other industries closely tied to it, like forestry, publishing, printing, postal services, etc. is a significant generator of economic O PAPIRNI PANOGI pridobiti sredstva za sofinanciranje Marjan Kocjan~i~. V Papirnici Gori~ane, · Angelca Borovin{ek; Paloma development and the transfer of communication in society. izpopolnjevanja na{ih papirni~arjev d. d. je bil za vodjo prodaje imenovan · Mara Glamo~anin; Papir Servis O PAPIRNI PANOGI v izobraževalnem centru avstrijske g. Andrej Gradi{ek. Zelo obetavno papirne industrije ABZ. Podprogram · Darinka Matijevi~; je dejstvo, da so vsi navedeni dobri Vipap Videm Kr{ko ^estitamo vam za zaupanje, ki so vam industrija, skupaj z ostalimi panogami, Z gotovostjo lahko trdimo, da je Leonardo da Vinci sodi v osrednji poznavalci papirne industrije in na{ega · Nina Mažgon; Rade~e Papir ga z izvolitvijo izkazali ~lani Upravnega ki so z njo tesno povezane (gozdarstvo, program EU za izobraževanje in prav papirna industrija tista, ki je poslovnega okolja. ^estitamo jim za usposabljanje. Izobraževanja, ki na · Primož Papež; Papirnica Vev~e odbora Združenja. Sprejemate to kot založni{tvo, tiskarstvo, po{ta), predstavlja orala ledino na podro~ju ozave{~anja imenovanja in želimo uspe{no delo na pobudo Papirnice Vev~e v omenjenem · Vera Rutar: ICP nadgradnjo svojega aktivnega delovanja v pomemben generator gospodarskega ljudi glede ~istej{ega okolja in novih delovnih mestih. centru poteka že nekaj let, bo tokrat · Metka Zalar; Valkarton Združenju, kot ~ast ali kot priložnost? razvoja in prenosa komunikacij v družbi. zbiranja odpadnih materialov. deležno 15 papirni~arjev iz papirnic: · Boris Tav~ar; GZS, ZPPPI Zbiralne akcije starega papirja so bile Funkcijo predsednice UO ZPPPI sem Papirnica Vev~e, Gori~ane in Koli~evo- Nova zasedba organov združenja za~etek ozave{~anja ljudi v smislu seveda prevzela zaradi priložnosti, ki jo Kako bi komentirali visoke okoljske karton. recikliranja naravnih materialov. Takse in Boris Tav~ar, vidim na tem podro~ju. Želim, da upravni dajatve papirne industrije? In glede na Upravni odbor ZPPPI: GZS, ZPPPI dajatve, ki jih papirna industrija pla~uje, odbor na eni strani deluje kot usklajevalec trajnostni zna~aj? Leto{nja proizvodnja na nivoju lanske so ve~ kot o~itno namenjene polnjenju · Predsednica: interesov posameznih podjetij na ravni Papirna industrija v Sloveniji, kljub izvozni državnega prora~una, saj namesto, da Proizvodnja je bila v prvi polovici leta Jožica Stegne, celotne papirne in papirno-predelovalne usmerjenosti in kapitalsko intenzivnemu bi imele stimulativen zna~aj v smislu nekoliko vi{ja kot v enakem obdobju Vipap Videm Kr{ko industrije v Sloveniji ter na drugi strani zna~aju, po pomembnosti ne zaseda leto poprej (+0,7 %). V strukturnem sofinanciranja ukrepov zniževanja aktivno vodi postopke tako v okviru · Podpredsednik: mesta, ki bi ji absolutno pripadal. smislu {e naprej prednja~i proizvodnja porab in onesnaževanja, delujejo prej zbornice, kot tudi do ostalih subjektov Marko Jagodi~, Papirnica Vev~e Zlasti zato, ker je trajnostno naravnana embalažnih papirjev in kartonov (+8,8 %) destimulativno. O~iten primer je na~in v smeri re{evanja izzivov, s katerimi se tako s surovinami kot tudi izdelki in 2 in ~asopisnega papirja (+2,9 %), nekoliko pobiranja takse za onesnaženo vodo, 2 · Milan Cizl; E-STIL sre~ujeta papirna in papirno-predelovalna tehnologijami, ki so na ravni evropskih nižja je bila proizvodnja higienskih ki ne upo{teva že izvedenih ukrepov · Sre~ko Kapun; MSK industrija. Moj cilj je, da dvignemo papirjev (–2,9 %). Proizvodnja grafi~nih standardov. Zaradi prenizke ozave{~enosti v teko~em letu in tudi ne znižanja · Damjan Krajc; Eurobox pomen in vlogo papirne industrije papirjev {e naprej upada (–4,9 %) ob o uporabnosti papirja kot naravnega onesnaževanja v teko~em letu. · Stane Menard; Nova Kuverta v Sloveniji, ki je že dlje ~asa nekoliko isto~asnih ob~utnih spremembah proizvoda ter pomembnosti panoge · Rade Mijatovi}; Valkarton preve~ zapostavljena. v strukturi. Pove~ala se je proizvodnja z vidika ekologije (ravnanje z gozdovi, · dr. Andro Ocvirk; Rade~e Papir nepremazanih papirjev in v skoraj enakem vodami) je položaj papirne industrije Kak{en je va{ recept za dvig dodane · Andrej Repinc; Papir Servis deležu je padla proizvodnja premazanih vrednosti na zaposlenega v slovenskem · Marjan Šunta; Aero Papiroti Kak{en je va{ pogled na položaj papirne neustrezen oziroma je odnos države do papirjev. (vir: anketa ZPPPI) papirni{tvu? · Boris Tav~ar; GZS, ZPPPI industrije v svetu, Evropi in Sloveniji? nje precej ma~ehovski. Konkuren~nost papirne industrije v Sloveniji namre~ Cene surovin tako celuloze kot tudi Dodana vrednost na zaposlenega Papirna industrija v Evropi in svetu drasti~no pada zaradi novih dajatev tako odpadnega papirja so letos za~ele Odbor za promocijo: v slovenski papirni industriji je dale~ je pred mnogimi izzivi. Na eni strani na podro~ju ekologije kot tudi energetike umirjeno padati (6,5 % pri beljenih pod evropskim povpre~jem. Menim, · Predsednik: poudarja svoj razvoj in obstoj v smislu in slednje je z vidika prihodnjega iglavcih v enem letu – Euwid). Nekatere da dosedanji napori za pove~anje Peter Drakuli}, trajnostne panoge, {e zlasti z vidika poslovanja panoge zelo zaskrbljujo~e. cene, ki so v prej{njem letu dobesedno produktivnosti dela tega razkoraka žal ne Vipap Videm Kr{ko klimatskih sprememb. Na tem podro~ju eksplodirale, so se skoraj prepolovile Visoke okoljske dajatve, ki jih papirna bodo odpravili. Nujno je, da se slovenska (bombažni iz~eski). Po podatkih SURS-a papirna industrija obstaja kot opcija in · Ana Fister; Papirnica Vev~e industrija pla~uje, dejansko izražajo papirna industrija prilagodi razmeram so se letos cene elektri~ne energije za · Marko Jagodi~; DITP alternativa ostalim panogam. V ~asu krize usmeritev oziroma okoljsko politiko na evropskem trgu in pove~a napore za industrijo znižale za 2 %, cene plina pa · Tja{a Drnov{ek; DITP svetovnega obsega se papirna industrija Slovenije, za katero lahko re~emo, da ni povezovanje z drugimi panogami (mediji, zvi{ale za 2 %. · Franc Kadunc; Rade~e Papir soo~a z izzivom, kako ostati v igri konsistentna v smislu spodbujanja panog APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m ogla{evanje), saj bi skupen nastop v hitro APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m · Sandra Muster; Paloma z digitalnimi mediji oziroma s ~edalje bolj in dejavnosti, ki dejansko prispevajo Visoke tro{arine na energente, visoke spreminjajo~i se družbi, ki poveli~uje IT · Petra Prebil Ba{in, GZS ZPPPI poudarjenimi prednostmi, ki jih Evropa k racionalni rabi naravnih surovin in okoljske dajatve, predvsem pa nemogo~i tehnologijo, lahko pomembno doprinesel · Boris Tav~ar; GZS, ZPPPI daje informacijski in komunikacijski ki v ekolo{ko prilagojenih proizvodnih kreditni pogoji za financiranje obratnih k pove~anju ekonomske dodane vrednosti tehnologiji (ICT) zaradi pripisane ve~je procesih uporabljajo obnovljive surovine sredstev so {e naprej stalnica v poslovanju podjetij ter tako tudi dodane vrednosti na Delovna skupina za pripravo konkuren~nosti (nižji stro{ki). Možnosti so podjetij slovenske papirne industrije. Zato za proizvodnjo naravi prijaznih in hitro zaposlenega. so letos investicije v podjetjih omejene na nove KP: samo v povezovanju z digitalnimi oziroma razgradljivih proizvodov. Nasprotno, najnujnej{e manj{e posege v tehnologiji. e-mediji, saj papir {e vedno ostaja · Karlinca Dolar; Koli~evo-karton s politiko pobiranja taks in dajatev Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P Izjema je seveda papirnica Koli~evo- · Tadeja Fendre; Aero bolj u~inkovit predvsem na podro~ju resno ogroža konkuren~nost papirne in Kaj menite o organiziranosti papirne 4 karton, ki se letos loteva zagotovo ogla{evanja in založni{tva. Papirna papirno-predelovalne industrije. in papirno-predelovalne panoge? 5 Sodelovanje slovenske papirne industrije – kak{no je in na katerih podro~jih bi ga Osebna izkaznica: bilo treba okrepiti? Jožica Stegne Organiziranost papirne in papirno- Rojstno znamenje: predelovalne panoge v Sloveniji je vodnar prav tako eden izmed dejavnikov, ki ne pripomorejo k ve~anju prepoznavnosti in Rojstni kraj: pomembnosti panoge v smislu izvozne Celje usmerjenosti. 107 podjetij, od tega 7 papirnic, ve~inoma v tuji lasti, deluje Delovne izku{nje: v okviru lastnih podjetni{kih usmeritev. vodja finan~ne službe – Videm Kr{ko 1991–1993 (marec) Pomemben izziv za panogo je prese~i finan~na direktorica – Videm papir Kr{ko 1993 (april)–1995 (september) tovrstne meje podjetni{tva in za~eti finan~na direktorica – Pionir Novo mesto 1995 – 1996 s skupnimi aktivnostmi pod enotno finan~na direktorica – Vipap Videm Kr{ko (ICEC Videm Kr{ko) 1997– blagovno znamko »Slovenska papirna 1999 in papirno-predelovalna industrija« pri finan~na direktorica, ~lanica (podpredsednica) uprave Vipap Videm skupnih nastopih do državnih subjektov, Kr{ko 2000– pri razvojnih projektih na podro~jih, ki predsednica nadzornega sveta invalidskega podjetja Levas, d. o. o., so skupni vsem, na primer ekologija, Kr{ko 2007– energetika, oblikovanje in embalaža, ter ne nazadnje tudi pri odpiranju trgov, Družina: kjer so posamezna podjetja {e neznana, mož in dva sinova druga pa že obvladujejo pomembne Hobiji: tržne deleže. O PAPIRNI PANOGI tek, kolesarjenje, smu~anje Ponosna sem na svoja dva sinova, verjetno tako kot vsaka mama; Kako vidite Združenje in kje so njegovi O PAPIRNI PANOGI oba sta {portnika po du{i. Starej{i prisega na rokomet, mlaj{i pa bolj potenciali? na ko{arko. Seveda so njuni uspehi najbolj odmevni v na{i družini in Združenje kot asociacija deluje kot sva nanje z možem najbolj ponosna. koordinator in povezovalec skupnih Življenjski moto: interesov ter izzivov podjetij v papirni in papirno-predelovalni industriji. Ne smili se sama sebi in ne pri~akuj ni~ od drugih. Potrebno je intenzivirati njegovo aktivno Vrednota: vlogo pri definiranju skupnih izzivov ter iskrenost in toleranca do druga~nih koordinacijo in re{evanje slednjih tudi v povezavi z gospodarsko zbornico. Bogastvo, ki je kot mrtev kapital skoncentrirano v 10 % populacije Pomembno je, da združenje poleg nalog ljudi, bi razporedila med ostale, kar bi omogo~ilo nov razcvet v okviru zbornice zasleduje predvsem ekonomije. interese industrije, ki jo predstavlja. Knjiga: Imenovali so jo dvoje src Kak{ne cilje ste si zadali kot predsednica Združenja? Film: komedija, o živalih 2 Kot predsednica združenja želim, da 2 združenje postane sti~i{~e povezovanja Skladba: papirne in papirno-predelovalne industrije My Heart Will Go On (Titanic) z jasnim namenom, da se tu definirajo KRŠKO DOBOVA bistveni izzivi in zahteve industrije ter ko se zbrani star papir izvaža iz Evrope vizualizacijo, ki je obstojna in oprijemljiva. oblikujejo akcije in aktivnosti za njihovo na Kitajsko, kjer je stopnja zbiranja na Tovarniška 18, 8270 Krško Selska cesta 49, 8257 Dobova re{evanje in izvedbo. Kako vidite revijo Papir in kaj bi sporo~ili minimalnem nivoju (5–8 %), medtem bralcem? tel.: 07 490 32 00, fax: 07 492 27 90 tel.: 07 45 22 900, fax: 07 45 22 920 ko je stopnja zbiranja starega papirja v Revija papir je kakovosten glasnik e-pošta: vts.krsko@siol.net e-pošta: vts.dobova@siol.net Kaj je potrebno za dosego teh ciljev? Evropi dosegla kar 68,9 %? slovenske papirne in papirno- Za dosego navedenih ciljev je treba v prvi predelovalne dejavnosti. Bilo bi zelo fazi definirati interese, izzive in razvojne Legenda slovenskega novinarstva Jurij zanimivo, da ta revija prikaže možnosti in VZDRŽEVANJE: PROIZVODNJA: poglede posameznih ~lanov, vse to Gustin~i~ je na zaklju~ku v dokumentarcu prednosti papirnih medijev, kot nosilcev uskladiti in nato definirati aktivnosti za »Dvajseto stoletje Jurija Gustin~i~a« dejal sporo~il in informacij. Pozdravljam idejo, - strojev za proizvodnjo papirja in celuloze - strojev in naprav realizacijo zastavljenih ciljev. Menim, da približno takole: »Jaz imam rad ~asopis, da jo tiskate na razli~nih papirjih in - naprav za pripravo papirne mase - rezervnih delov bo treba ve~ truda vložiti v komunikacijo jaz imam rad papir, njegov vonj. Upam, tako pokažete kreativnost, ki jo bomo - strojev v farmaciji - jeklenih konstrukcij ter usklajevanje medsebojnih interesov, ki da bodo ~asopisi živeli, dokler bom živel proizvajalci papirja morali uporabljati, niso nujno enaki za vse ~lane združenja; - strojev v grafični industriji - kovinskih poslovnih in proizvodnih objektov jaz.« Kako bi komentirali njegovo misel? da si bomo zagotovili obstoj na trgu. v~asih so si celo nasprotujo~i. - strojev v živilski industriji - gradbenih žerjavov Bralcem pa sporo~am, da je revija Iz izjave legende slovenskega novinarstva - čistilnih naprav - 250 APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m vredna toliko, kot je njena vsebinska in APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m je jasno razbrati povezanost medijev - tlačnih posod in rezervoarjev - predelnih sten in vrat Kaj bi vpra{ali dr. Janeza Poto~nika, sporo~ilna vrednost. In dodana vrednost s papirno industrijo ter prednost, ki jo - strojev v tekstilni industriji evropskega komisarja za okolje? revije so ideje in zamisli, kako papir papir ima kot nosilec dodane vrednosti umestiti v 21. stoletje kot produkt, ki mu Kako, s kak{nimi ukrepi, ~e so sploh v smislu sporo~anja, seznanjanja in nove tehnologije pove~ujejo vrednost. predvideni, zagotavljati konkuren~nost ozave{~anja bralca. Mogo~e v 21. stoletju trajnostno naravnanih panog v Evropi, nekoliko manj kot nosilec informacije. IZDELAVA PROJEKTOV IZDELAVA DELAVNIŠKIH NAČRTOV {e zlasti, ker evropska papirna industrija, Pomembno je, da negujemo to, kar Hvala in veliko uspeha vam želimo! Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P ki uporablja reciklirane materiale (star papir je, in sicer materija z zapisom, ki 6 papir), deluje na robu preživetja, medtem omogo~a tako slikovno kot tudi sporo~ilno Ana Fister v imenu ekipe revije Papir 7 komisija obra~a na njih, da pridejo potem ŠTIRI LETA PRVI MED ENAKIMI V ZPPPI predlogi v državne organe in i{~ejo le-ti mnenja pri nas, mi pa v preteklosti nismo IN KAJ OB ZAKLJU^KU MANDATA Razmi{ljanja dr. Andra Ocvirka ob odhodu s položaja predsednika UO ZPPPI pri GZS predhodno vedeli ni~! Na koncu naj {e poudarim, da so tudi analize proizvodnje 2007-2011 O PREDSEDNIKU in trga, ki jih dobimo od CEPI-ja, za na{e ZPPPI DR. ANDRU OCVIRKU analize in usmeritve tudi pomembne. the fIRst aMong the eQUals foR foUR YeaRs Predvsem pa zadnje njihove aktivnosti POVE DIREKTORICA ZPPPI PETRA glede CO taks in ekolo{kih ukrepov. 2 Considerations at Andro Ocvirk, PhD, parting from presidential position of PREBIL BA[IN? Administrative Board of Paper and Paper Converting Industry Association at Kaj pa aktivnosti v okviru združenja? The Chamber of Commerce and Indstruy of Slovenia Združenje je bilo uspe{no v dogovoru Bilo mi je v veliko ~ast sodelovati z dr. Ocvirkom, saj je zaradi dolgoletnih z državo, o znižanju davka na dodano izku{njah na razli~nih odgovornih delovnih mestih ter predvsem {irine GZS - Združenje papirno in papirno–predelovalne industrije vrednost za elektri~no energijo za njegovega razmi{ljanja, zelo poseben, zanimiv in ob~udovanja vreden dejavnost papirne industrije, ki je vsem ~lovek. Ni nama bilo namenjeno veliko ~asa, saj sem funkcijo prevzela papirni~arjem znižalo stro{ke v letu 2010! sredi mandata, kasneje je pa tudi sam bil precej odsoten, vendar je Andro Ocvirk, PhD, was confirmed for President of AB in year 2007. Previously working on leading positions in chemical, Mnogo ne~lanov je to razumelo le kot s svojimi idejami, premi{ljenostjo in drznostjo vsekakor zaznamoval ta ~as. pharmaceutical and ironworking industry, so as a minister in Government of former Yugoslavia and after Independency dolžnost ZPPPI – Hvala lepa! Tako smo se na združenju v pravzaprav manj kot dveh letih smo se lotili Proclamation of Slovenia as a minister in its first Government, he dedicated his career to growth of Slovene economy. Last ten Standardna naloga združenja je blejski years he devoted his professional experience to paper industry, especially to Company Rade~e Papir. In this article his view on kar nekaj pomembnih projektov; od Memoranduma slovenske papirne dogodek papirni~arjev. Uspelo nam ga situation in the area is pointed out. He does not hesitate to expose his concerns bound to education of paper specialists, to industrije, vklju~itve v CEPI, povezovanja z drugimi panogami, ki temeljijo investments in new facilities and modernisation of processes, so as maintaining a social dialogue as well. On international scene je dvigniti na pokroviteljstvo predsednika na lesu, zmanj{anja tro{arin na energente itd., predvsem pa mislim, da he misses a presence and active part of Slovene Papermakers in organs of CEPI, where long-term arrangements are discussed and države g. Türka. To je bil prvi dogodek, smo sami sebi dokazali, da je mo~ v povezovanju in sodelovanju, O PAPIRNI PANOGI new strategies are studied. In his opinion “global” is important, but also “local” must not to be overlooked, therefore a keeping of da nas je podprla pomembna politi~na pa ~eprav je papirna in papirno predelovalna panoga v Sloveniji a powerful Association of Papermakers is important task for future successful development of the branch. osebnost. relativno majhna in tako zelo raznolika. O PAPIRNI PANOGI Seveda bi rad omenil tudi vsaj en minus. Energetiki, trgovci, projektanti itd. Hvala torej gospodu dr. Ocvirku ter seveda tudi ostalim ~lanom Upravnega Še posebej je izpostavil Dr. Ocvirk je bil znan po tem, da so uspeli s svojimi zbornicami. Nam, odbora ZPPPI, {e posebej podpredsedniku gospodu Marku Jagodi~u, za energetsko u~inkovitost oziroma je bil dober in vztrajen sogovornik predelovalni industriji, pa industrijska preteklo tvorno sodelovanje, ki naj nam bo vzpodbuda za delo naprej. subvencioniranje za izbolj{anje PERGAMU. O tem pravi: zbornica po vzgledu držav v EU ni uspela. energetske u~inkovitosti poslovnih Smo skupaj z obmo~nimi zbornicami, Odpovedali smo kolektivno pogodbo ob subjektov, kako razvojno intenzivne kot združenje, ki ne more bolj eksplicitno velikem nasprotovanju sindikata Pergam. panoge zahtevajo industrijsko zahtevati spremembe ekonomskega Vendar papirna industrija potrebuje okolje, ki ga pogojuje izobražen okolja za industrijo. sodobno evropsko kolektivno pogodbo izku{en kader in ustvarjeni pogoji in ne pogodbo iz prej{njega stoletja, ki je za izobraževanje novih kadrov od srednje {ole do visoko{olskih imela {e preve~ samoupravnih pogledov Mogo~e �e kratka zaklju~na misel: specialistov. Tu nam je v Sloveniji na delovna razmerja. Tu ne gre za Torej, vsem hvala za sodelovanje, uspelo zapreti celotno verigo zmanj{evanje pravic delavcev, ampak za naslednikom pa mnogo uspeha v programov, vse do Univerze, saj poenotenje teh pravic v novem socialnem ponovno napovedanem kriznem kroni~no primanjkuje specializiranih okolju, za katerega smo se odlo~ili, to je globalnem okolju. Boriti se bo kadrov. Razmi{ljal je v smeri, da bi v okolju EU. Pa tudi za poenotenje 2 potrebno, da “global” ne bo preve~ 2 papirna industrija morala postati kriterijev kolektivnih pogodb med vplival na “local”. strate{ka panoga v slovenskem panogami. Danes smo na najbolj{i poti, prostoru, kot je na primer to da se o teh kriterijih s sindikati uskladimo. Dr. Andro Ocvirk v sosednji Avstriji. V okviru EU igra pomembno vlogo Dolgoletni direktor družbe Rade~e Papir Danes o svoji prehojeni poti tudi CEPI. Kako vidi sodelovanje v dr. Andro Ocvirk je s 1. septembrom Dr. Andro Ocvirk je bil maja leta razmi{lja: okviru tega združenja? prevzel naloge svetovalca direktorja 2007 potrjen za predsednika V~asih je treba pogledati, kako je družbe za podro~je izpolnjevanja zahtev Upravnega odbora Združenja za Kljub temu, da smo v EU, smo se težko s prehojeno potjo. Najprej ugotovi{, da odlo~ili, da sodelujemo tudi v evropskem okoljevarstvene zakonodaje. Zaželimo mu papirno in papirno predelovalno ~as prehitro mine, da se niti ne zave{, pa združenju papirne industrije – CEPI. veliko uspeha in seveda, da bi {e dolgo industrijo in tako avtomati~no postal si že ob 4 leta – pa~ starej{i za {tiri leta. To je bilo težko uskladiti, predvsem zaradi ~asa vztrajal v papirni stroki. tudi ~lan UO GZS. Svoje življenje je na vodilnih položajih v dolgih letih Izgleda, da imajo znanstveniki v CERN-u tega, ker je veliko lastnikov slovenske posvetil kemijski industriji, farmaciji, prav, da ni meja svetlobna hitrost, ampak papirne industrije v sosednjih državah in so stvari, ki se {irijo hitreje kot svetloba. so le-ti preko svojih mati~nih družb ~lani Franci Kadunc železarstvu, ministroval je v nekdanji jugoslovanski in prvi slovenski vladi, Bolj sem pa prista{ mnenja, da ~as ni CEPI-ja. Seveda na koncu, ko se pojavi{ kjer je bil takoj po osamosvojitvi v Bruslju, v organih CEPI-ja, pa vidi{, da absoluten in da se ~as spreminja relativno njen podpredsednik, desetletje pa so vklju~ene vse evropske države, tudi glede na razli~ne valove, materije ali APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m je posvetil tudi papirni industriji, tiste, ki niso bile ~lanice EU. Slovenije pa ~love{ka bitja. APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m {e zlasti podjetju Rade~e papir. nikjer. Torej spo{tovani papirni~arji, vsaj Pa dovolj filozofiranja. ZPPPI zadnja 4 Spomnimo se njegovega prvega malo zanosa, da smo tudi Slovenci kar leta? Vedno je najpomembnej{i ~lovek, blejskega nastopa na 11. dnevu mo~ni v papirni industriji in da bi imeli papirni~arjev leta 2007, ko je tim in sodelavci. Zato mislim, da je bil tudi kot tak{ni neodvisno od lastnikov z ogor~enjem ugotavljal, kako najpomembnej{i pozitiven rezultat, da kak{en glas pri lobiranju v EU. Žal je te nepomembna je slovenska smo izbrali delovno inovativno in odli~no zavednosti pri na{ih direktorjih premalo – papirna industrija za državo, sodelavko kot direktorico združenja, to je to je že Cankar napisal! Dejstvo pa je, da Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P kako makroekonomsko okolje gospo Prebil Ba{in. Hvala za vso pomo~ in so ukrepi, ki jih sprejema Komisija 8 ni naklonjeno papirni industriji. odli~no vodenje združenja! v Bruslju, zlobirani tudi v CEPI-ju, da se 9 Promoviramo Informiramo MANJ JE VE^ STANDARDIZACIJA V PAPIRNIŠTVU less Is MoRe standaRdIzatIon In PaPeR IndUstRY Visoka šola za dizajn SIST, Slovenski Inštitut za standardizacijo "Less is more" has been a cohesive idea and an umbrella theme for the "workshop" carried out at the Departments of Interior Standards are present everywhere and most of the time we are not aware of them. They accompany us at our workplace, on design and Visual communication at the Academy of design in Ljubljana, an independent institute for higher education. The the street, at home and at leisure. They bring order and consistency to our lives and make sure we are safe and healthy, the interdisciplinary workshop was coordinated by lecturers from various fields of design. Participating students of interior design and environment less polluted and the products reliable, of quality and compatible. visual communications had the opportunity develop their ideas and to work on their design in terms of developing new packaging and on the level of designing adequate configuration for the packaging – informative value. The project was carried out on the Prvi primer standardizacije nastal v želijo, da bi standardi re{evali resni~ne, lepenka, vlaknine in izdelki iz teh incentives of the Ministry of culture of the Republic of Slovenia. papirni industriji sodobne probleme, saj so standardi materialov Slovar – 3. del: Proizvodnja u~inkoviti le takrat, ko jih ljudje papirja – izrazje O PAPIRNI PANOGI Standardi nas spremljajo na vsakem uporabljajo. Razstava {tudentov Katedre za vizualne koraku, ne da bi se tega zavedali. Prisotni SIST ISO 4046-4:2004: Papir, karton, Prednost novih embalažnih prototipov so na delovnem mestu, na poti, doma in lepenka, vlaknine in izdelki iz teh O PAPIRNI PANOGI komunikacije in Katedre za notranjo {tudentov je inovativnost, preprostost in opremo Visoke {ole za dizajn v Ljubljani, v prostem ~asu. Urejajo in usklajujejo vse »home made« (izdelano doma) princip. Standardizacija v Sloveniji materialov Slovar – 4. del: Vrste papirja, samostojnega visoko{olskega zavoda, na okrog nas in skrbijo, da je na{e življenje Slabost so dolo~ene tehni~ne V Sloveniji so se aktivnosti na podro~ju kartona, lepenke in izdelkov iz teh Gospodarski zbornici Slovenije. varno in zdravo, okolje manj onesnaženo, materialov pomanjkljivosti v smislu materialov, izdelki zanesljivi, kakovostni in združljivi. standardizacije papirne industrije za~ele možnosti dotiskov in izsekov, ki pogojujejo Standardizacija je kot sredstvo za leta 1994, ko je bil ustanovljen slovenski SIST ISO 4046-5:2004: Papir, karton, »Less is More« je bila povezovalna idejne zasnove {tudentov. Navedene ustvarjanje reda na dolo~enem podro~ju tehni~ni odbor SIST/TC VPK Vlaknine, papir, lepenka, vlaknine in izdelki iz teh ideja, izto~nica in rde~a nit delavnice pomanjkljivosti so lahko z vidika stara skoraj toliko, kot je staro ~love{tvo, karton in izdelki. SIST/TC VPK spremlja delo materialov Slovar – 5. del: Lastnosti (tako imenovanega »workshopa«), ki je izdelave orodij in proizvodnih postopkov le da tega izraza v daljni preteklosti niso evropskega tehni~nega odbora CEN/TC vlaknin, papirja, kartona in lepenke potekala na Katedri za notranjo opremo in embalažnih celot dolo~en "zagonski" poznali. ^im bolj se je ~love{tvo razvijalo, 172 Vlaknine, papir, karton in lepenka ter Katedri za vizualne komunikacije na Visoki stro{ek. tem ve~ standardov je veljalo. Eden od mednarodnega tehni~nega odbora ISO/TC Kako vplivati na oblikovanje in {oli za dizajn v Ljubljani. Pri pripravi kon~nih izdelkov bi bilo treba prvih primerov standardizacije je 6 Papir, karton, lepenka in vlaknine. V 17 letih aktivnosti je slovenski tehni~ni odbor vsebino standardov? Poudarek je bil na racionalizaciji in upo{tevati tudi ergonomski vidik, ki bi ga nastal ravno v papirni industriji, predpis z metodo ponatisa kot slovenske standarde Sodelovanje pri pripravi evropskih in dodani vrednosti kartonaste, polipropilen morali izvesti v sekundarni fazi. o formatu papirja 210 x 298 (format A4), ki ga je izdala francoska revolucionarna privzel okoli 150 evropskih in mednarodnih mednarodnih standardov v okviru embalaže, ki je sicer v realnosti zavržena v idejni zasnovi embalažo, namenjeno oblast leta 1789. standardov delovnih skupin je možno preko in neuporabna/neuporabljena. Zadana trem var~nim žarnicam, v sekundarni Ime in ideja »Less is More« se lahko nacionalnega tehni~nega odbora SIST/ naloga delavnice je bila, kako embalažo Cilj evropske standardizacije je pripraviti Evropski tehni~ni odbor CEN/TC 172 vodi funkciji preoblikoval v svetilko. Razvil implementira kot nova "razvojna blagovna TC VPK. Strokovnjaki na podro~ju papirne nadgraditi, da bo imela trajno dobo prostovoljne standarde, ki bodo podlaga sekretariat DIN Nem{kega in{tituta za je domi{ljen pla{~, ki je zasnovan na znamka", ki omogo~a prihodnost razli~nim in papirno-predelovalne industrije lahko izdelka in uporabnega predmeta. za enotni evropski trg proizvodov in standardizacijo. Delo CEN/TC 172 se odvija sami embalažni povr{ini in dopu{~a inovativnim embalažam. 2 v okviru naslednjih delovnih skupin (WG): postanejo ~lani nacionalnega tehni~nega storitev. Še posebej pomembne cilje Delavnica je potekala interdisciplinarno 2 preprosto adaptacijo embalažnega Spodbujala bi razvoj novih embalaž pod predstavljajo skrb za varnost proizvodov, odbora SIST/TC VPK Vlaknine, papir, karton v sodelovanju s predavatelji z razli~nih CEN/TC 172/WG 2 Papir, karton in lepenka ovoja v oblikovano svetilko. Druga idejna svojim imenom, omogo~ala tudi nate~aje uporabnikov in {ir{ega okolja, ve~ja in izdelki in aktivno sodelujejo podro~ij oblikovanja. za recikliranje zasnova {tudenta Luke Kerna je pti~ja in naknadne delavnice (tako imenovane kakovost proizvodov, pocenitev proizvodov v procesu standardizacije. S sodelovanjem V okviru delavnice so {tudentje notranje krmilnica, narejena iz polipropilena. »workshope«), tako v dejanskem procesu in enostavnej{e vzdrževanje ter postavljanje CEN/TC 172/WG 3 Papir, karton in lepenka se lahko vpliva na vsebino standardov, opreme in vizualnih komunikacij imeli Zasnova krmilnice je namenjena namestitvi na~rtovanja – umetni{kih akademij, {ol, enotnih in nedvoumnih definicij ter v neposrednem stiku z živili - Analitske hkrati se lahko predvidijo bodo~e zahteve možnost dela na projektu v smislu v samo kro{njo drevesa. Ptice lahko z veje kot tudi v socialnih omrežjih kot na~in enotnih metod presku{anja. metode za ocenjevanje v standardu. To pomeni prednost na~rtovanja nove embalaže in na dosežejo krmilnico, ki je v obliki vise~ega povezovanja in marketinga. Standardi so zapisani sporazumi, ki CEN/TC 172/WG 6 Specifikacija lastnosti pred konkurenco, saj se lahko na nivoju oblikovanja zunanje embalaže – “jabolka” in ima odprtine za hrano. Nabor dolo~enih embalažnih idej bi bil temeljijo na priznanih rezultatih znanosti, papirja za uporabo na napravah za podlagi hitre informacije proizvodnja sporo~ilnosti. V nadaljevanju v drugem sklopu delavnice na voljo podjetjem, ki bi bili pripravljeni tehnike in izku{enj. Pripravljeni so kopiranje prilagodi pred~asno in tako skraj{a Osnovna zasnova projekta je bila so {tudenti nadgrajevali koncept in investirati v dolo~eno inovativno z namenom dose~i optimalne koristi za CEN/TC 172/WG 8 Mehki tissue papirji – ~as dobave na trg. Organizacije navajajo predstavljena {tudentom na uvodnem oblikovali celovito grafi~no podobo embalažo. skupnost. Z njihovo uporabo je mogo~e testne metode ve~ razlogov, zakaj uporabljajo standarde, predavanju o kreativnih embalažah. Svoje embalaže, tako z vizualnega vidika kot odpraviti marsikatero nepotrebno oviro CEN/TC 172/WG 12Citotoksi~nost to so prenos znanja, znižanje stro{kov in zamisli, ideje in potencialne re{itve so tudi njene uporabne vrednosti, ki naj bi v trgovini, racionalizirati proizvodnjo in hitrej{i ~as dobave proizvoda in storitve. Projekt smo izvedli na pobudo Ministrstva nato {tudentje predstavili na preliminarnih bila ve~namenska. Za vizualno nadgradnjo storitve ter omogo~iti ve~jo združljivost V ~asu gospodarske krize in podnebnih za kulturo skicah, ki so bile v posameznih primerih v grafi~nem vidiku oblikovanja so {tudenti izdelkov in storitev. V standardih lahko V okviru Mednarodnega tehni~nega sprememb ter v ~asu, ko i{~emo poti do vizualnih komunikacij v sodelovanju nadgrajene s predstavitvijo v 3D izvedbi Mentorji: Nada Rožmanec Mati~i~, Mojca najdemo tehni~ne specifikacije in druga odbora ISO/TC 6 je aktivnih 19 delovnih bolj{e energetske u~inkovitosti in rabe s {tudenti notranje opreme za primere z izrisi in prototipi. Per{e, Katarina Klemen, Aljo{a Kolenc natan~na merila, ki se pogosto uporabljajo skupin, ki so pripravile in objavile 178 obnovljivih virov energije, smo za~eli embalaž svetilke, krmilnice in stola kot pravila, navodila, preskusni postopki standardov, v programu dela pa je priprava Delavnica »Less is More« je bila s {tudenti Organizatorji: Nika Grabar, Petra Bevek, iskati tudi možnosti za izhod iz nastalega aplicirali grafi~ne elemente do kon~nega ali definicije posameznih zna~ilnosti. 27 standardizacijskih dokumentov. ISO/TC izvedena dvostopenjsko oziroma v dveh Jasmina Perov{ek položaja. Standardizacija lahko pri tem produkta. Standardi se pripravljajo predvsem zato, da 6 je pripravil pet terminolo{kih standardov: APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m sklopih. Prvi sklop je potekal v Laboratoriju ponudi pomo~ in pomaga prehoditi Študenti na projektu: Tea Pavlin, Luka APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m Razstavljene embalažne podobe bi bili materiali, izdelki, postopki in storitve, za kreativne industrije, kjer so {tudenti na~rtovano pot do re{itev hitreje in bolj Kern, Nina Berli~, Marko Watt Kunst izdelkov so predstavljene na plakatih in ki so skladni z njimi, primerni za uporabo. SIST ISO 4046-1:2004: Papir, karton, notranje opreme na~rtovali koncept in Stones, Ur{a Olip, Manca Flajs, Du{anka usklajeno. Tega se zavedajo na vseh ravneh nekatere v obliki prototipov. Vsebujejo Za sistem standardizacije na nacionalni lepenka, vlaknine in izdelki iz teh konstrukcijo pla{~a embalaže. Novakovi}, Katja Vravnik, Tja{a Cigula, standardizacije, zato je opaziti pospe{ene uporaben vidik, ki je preprost, dovolj ravni je odgovoren Slovenski in{titut za materialov Slovar – 1. del: Abecedni Nina Jan~i~, Nadja Keržan, Jalen Mint, dejavnosti na evropski in mednarodni Na podlagi razvoja koncepta so nastali trije sodoben in izviren z vidika sodobne standardizacijo – SIST. seznam Anja Mo{kon, Karmen Slov{a, Vida Vovk ravni. Poleg tega ne gre pozabiti, da imajo sekundarni, »re-design« izdelki. Idejna potro{ni{ke družbe. Obenem ponazarjajo Standarde pripravljajo tehni~ni strokovnjaki SIST ISO 4046-2:2004: Papir, karton, Pezdir, Mateja Kru{lin in Anja ^ekada. vsi, tako posamezniki kot majhna podjetja, zasnova Teje Pavlin, {tudentke notranje racionalizacijo in minimalizem v dizajnu, v delovnih skupinah mednarodnih in lepenka, vlaknine in izdelki iz teh možnost vplivati na tok standardizacije. opreme, je bil stol kot sekundaren izdelek recikliranje materialov in funkcionalnost evropskih tehni~nih odborov, ki z njimi materialov Slovar – 2. del: Proizvodnja Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P kartonaste embalaže pralnega stroja. uporabe potro{nih izdelkov v sodobni, Katarina Klemen, Petra Bevk zagotavljajo visoko raven kakovosti vlaken – izrazje 10 Študent notranje opreme Luka Kern je postmoderni bivanjski kulturi. in Nada Rožmanec Mati~i~ proizvodov in storitev. Avtorji standardov SIST ISO 4046-3:2004: Papir, karton, mag. Edita Kiralj 11 Gledamo v prihodnost inovacijske programe financiranja tudi reformo skupne kmetijske politike za posamezne industrijske panoge, in upo{tevanje vloge in pomen kar bi zagotovilo razvoj novih gozdov. NA^RT 2050 – KAKO BO (MOREBITI) VIDETI demonstracijskih projektov in preboj nekaterih tehnologij (lignoboost, Evropska industrija celuloze in papirja EVROPSKA PAPIRNA INDUSTRIJA V LETU 2050? uplinjanje biomase idr.), ki že ~akajo ter z njo tesno povezani proizvodnja in na komercializacijo; predelava lesa imata bistveno {ir{o vlogo da bodo potrebne re{itve, ki bodo v prehodu na nizkooglji~no družbo, kot specifi~ne za posamezen industrijski se morebiti zdi na prvi pogled. Ne gre cePI RoadMaP 2050 – fUtURe of the eURoPean PUlP sektor, ker so potrebe posameznih zgolj za zniževanje emisij ogljikovega industrijskih sektorjev razli~ne; dioksida, pa~ pa tudi za nadome{~anje and PaPeR IndUstRY da bosta potrebna integracija in nekaterih dnevnih proizvodov in storitev, sodelovanje na vseh ravneh, predvsem ki danes temeljijo na fosilnih gorivih, CEPI povezovanje na ravni EU – držav bodisi kot gorivo, embalaža, kemikalije itd. Evropska industrija celuloze in papirja ~lanic – industrijskih sektorjev, da bi to znanje že ima in ga udejanja iz dneva lahko zagotovili kar najve~jo uspe{nost v dan. Celotni evropski družbi lahko In 2011, the Confederation of European Paper Industries (CEPI) responded to a document issued by the European Commission defining preobrazbe; ponudi trajnostne re{itve, ob tem pa the plan of transferring to a low carbon society by 2050 by drawing up a plan or guidelines for the development of the European pulp da bo potrebna bolj aktivna politika za hkrati izbolj{a kakovost življenja in and paper industry through the eye of today’s understanding and knowledge about it. The group of experts from some largest European vzpostavitev nizkooglji~ne družbe in corporations and associations drafted a plan which is to be officially presented and submitted to the European Commissioner responsible bivanja, tako na osebni kot tudi okoljski for climate change at the European paper week in mid-November. zamenjava fosilnih goriv z biogorivi; ravni. da potrebujemo na evropski ravni V združenju Evropske papirne glavno jedro nizkooglji~ne družbe in Tehnolo{ki razvoj bo klju~en element, jasno politiko oskrbe z biomaso, O PAPIRNI PANOGI industrije (CEPI) smo se v letu 2011 bioekonomije. Za doseganje tega cilja pa ki bo definiral hitrost in u~inkovitost podobno, kot jo že imamo za plin, Jernej Vernik, odzvali na dokument Evropske bo potrebna preobrazba na {tirih klju~nih preobrazbe. V tem oziru bodo potrebni fosilna goriva in elektriko. To vklju~uje menedžer za energijo in inovacije, CEPI O PAPIRNI PANOGI komisije, ki opredeljuje na~rt podro~jih: ustrezni mehanizmi in politi~ni okvirji, ki prehoda na nizkooglji~no družbo I. sprememba energetske me{anice, bodo zagotavljali in spodbujali inovacijsko do leta 2050, s pripravo na~rta pove~anje obsega proizvodnje dejavnost in raziskave ter ustvarjali oziroma smernic razvoja evropske bioenergije in ve~kratna ponovna pozitivno ozra~je za gospodarski razvoj industrije celuloze in papirja skozi uporaba odpadnih snovi (kot surovine v EU. prizmo dana{njega razumevanja in za nove produkte); poznavanja razvoja sektorja. Skupina strokovnjakov iz nekaterih najve~jih II. razvoj novih lastnosti kon~nih Politi~na sporo~ila. Na~rt 2050 ne evropskih korporacij in združenj proizvodov kot del konstantnega daje nobenih obvez, temve~ sku{a le je pripravila na~rt, ki bo uradno inovacijskega procesa; nakazati nekatere potencialne smeri predstavljen in predan komisarki za III. razvoj novih funkcij in aplikacij, razvoja panoge do leta 2050. Ob tem podnebne spremembe na evropskem postavlja evropsko papirno industrijo vezanih na papir kot medij in tednu papirja sredi novembra. v sredi{~e politi~nih razprav. Postavlja posledi~no razvoj novih storitev; nas za isto mizo, kjer lahko sedimo kot IV. razvoj podjetij in tovarn z vidika aktivni razpravljavci, ne da smo ob tem Izziv. ^e sledimo trendom, ki jih je povezovanja in sodelovanja z drugimi na »jedilniku«. Ob tem sku{amo na vse v svojem prvem sporo~ilu predstavila industrijskimi panogami, predvsem na politi~ne ravni poslati jasna sporo~ila: 2 Evropska komisija, lahko zaklju~imo, podro~jih zdravstvene nege, embalaže, 2 da bo glavni izziv industrije celuloze in informacijskih tehnologij, recikliranja, papirja v prihodnosti, kako v naslednjih upravljanja z odpadki in vodami ter da želimo tudi v letu 2050 tvoriti 40 letih, ki v investicijskem pogledu sodelovanje z energetskimi centri glavno jedro bioekonomije in pomenita najve~ 2 investicijska cikla, iz nizkooglji~ne družbe, za kar bodo enake koli~ine surovin ustvariti 50 % ve~ potrebne investicije v inovacije dodane vrednosti in ob tem v ozra~je Med klju~nimi vodili preobrazbe sta in raziskave na podro~jih novih izpustiti 80 % manj CO kot leta 1990. nedvomno ohranjanje privla~nosti za tehnologij, ki bodo omogo~ile 2 vlagatelje in dostop do klju~ne surovine tehnolo{ki preboj. V prvi fazi – lesa – po ekonomsko upravi~ljivi ceni. bi morali vzpostaviti specifi~ne Svet in EU v letu 2050. Na Zemlji bo do leta 2050 živelo 9,3 milijarde ljudi, zato bo pomanjkanje naravnih virov in surovin (tudi lesa) bistveno ve~je, kar bo dvignilo cene goriv, elektrike in ogljika. Gospodarska rast v EU bo po predvidevanjih Evropske komisije v okvirjih 1,5 % na letni ravni. V Evropi bo prebivalo okrog 520 milijonov ljudi, ki APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m bodo v povpre~ju za kar nekaj let starej{i APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m kot danes. Zgoraj omenjena dejstva bodo zahtevala medsektorsko povezovanje na podro~ju tehnolo{kega razvoja, razvoja novih proizvodov in storitev ter zadovoljevanja potreb potro{nikov. Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P Preobrazba. Industrija celuloze in 12 papirja želi tudi v letu 2050 tvoriti 13 Novice iz papirnic 3. Temeljito bomo prenovili tudi dodelavo s pakiranjem, kjer bomo dva starej{a, ožja pre~na rezilca nadomes- KOLI^EVO KARTON SE TEMELJITO tili z dvema novima, visokozmogljivima rezilcema, primerne {irine, ki bosta PRENAVLJA zagotovila, da bo ta za nadaljnjo pre- delavo kartona pomembna operacija izvedena na kakovostno najvi{jem nivoju. Poleg dveh novih rezilcev pa kolI^eVo kaRton has been thoRoUghlY zamenjujemo obstoje~o polavtomatsko RenoVated pakirno linijo za pakiranje palet z novo, avtomatsko in robotizirano, ki bo zagotovila za{~ito kartona in izgled pa- Količevo Karton d. o. o. kirne enote, ki bo skladen z najvi{jimi zahtevami nadaljnje predelave v tem prodajnem segmentu. The Austrian card board concern Mayr – Melnhof decided to thoroughly reconstruct the BM 3 at its Slovenian subsidiary Koli~evo Poleg teh temeljnih investicijskih posegov Karton which already is one of the most efficient card board mills in Europe. By fully exchanging the wet end of the machine, pa se ustrezna vlaganja namenjajo tudi increasing the production capacity of ground wood pulp (almost 3-times) and fully reconstructing the converting department, ostalim podro~jem, ki jih je nujno prilago-it will be possible to increase the quality of products and to update the production programme with new products which will diti. Tu velja omeniti predvsem zagotovi-be in line with modern packaging trends, particularly in the food industry. The entire investment worth EUR 45 million will be tev ve~jih transportnih kapacitet za oskrbo concluded in spring 2012, while the start-up of the machine is scheduled to take place already at the end of 2011. z elektri~no energijo, saj bomo vgradili nov elektri~ni kabel in znatno pove~ali Lastniki Koli~evo Kartona so v februarju kon~no mo~ odjema elektri~ne energije. leto{njega leta dali zeleno lu~ za obsežno Z izvedbo te naložbe pa zmanj{ujemo naložbo v ve~ proizvodnih sklopov tudi dolo~ene ~initelje obremenjevanja s ciljem, da podjetje s temeljito tehnolo{ko okolja, saj bomo z zgraditvijo nove polav- in tehni~no prenovo ustrezno utrdi tomatske žage za razrez okroglic, ki ima svoj konkuren~ni položaj na globalnem dnevno kapaciteto 500 m3 in bo delovala NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE trgu, se pripravi za proizvodnjo novih v povsem zaprtem objektu, zmanj{ali produktov z vi{jo dodano vrednostjo in emisije hrupa, ki že sedaj niso presegale NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE s tem dolgoro~no zagotovi svoj obstoj in mejnih vrednosti. razvoj. Že do sedaj je Koli~evo poslovalo uspe{no in v zadnjih letih dosegalo Oprema se kupuje skoraj izklju~no v dodano vrednost med 60.000 in 80.000 tujini, saj ponudbe za tako specializirane €, kar ga po tem pomembnem kazalcu namene na doma~em trgu ni. Druga~e pa ume{~a v evropsko povpre~je in tudi je z deli, ki zadevajo inženiring, projek- v tem nemirnem in nepredvidljivem tivo, montažo strojne in elektroopreme, obdobju je njegovo poslovanje stabilno. izvedbo gradbenih in in{talaterskih del ter Ne glede na to pa so na eni strani nove avtomatizacijo procesa vodenja. Vsa ta zahteve in pri~akovanja trga na podro~ju dela izvajajo izklju~no doma~a podjetja, 2 2 premaznega kartona za komercialno ki so z dosedanjim delom dokazala, da so embalažo, na drugi strani pa izjemno kos tako zahtevnim nalogam in projek- pove~anje novih kapacitet predvsem na tom. Kitajskem narekovali ustrezne ukrepe. Terminski na~rt, ki smo ga opre- V tem primeru to pomeni, da bomo delili že spomladi, predvideva za~etek kartonski stroj KS 3, ki sicer predstavlja demontažnih in montažnih del na 83 % tovarni{kih kapacitet in je s svojo na kakovost in prodajni servis tako je prilagojen nov konstantni del stroja kartonskem stroju dne 28. 11. 2011, kar {irino 4,4 m in trenutno letno kapaciteto obstoje~ih kot tudi novih produktov, saj in priprava snovi, ki se osredoto~a pomeni, da na ta dan zaustavimo karton- 200.000 ton neto v evropskem merilu ohranjamo proizvodno koli~ino papirnice predvsem na ustrezno pripravo ski stroj in ga ponovno zaženemo 31. 12. med 15 % najzmogljivej{ih papirnih na obstoje~em nivoju. celuloznih vlaken. Poseben pomen je strojev, tehnolo{ko in tehni~no pripravili Investicija v predra~unski vrednosti 45 bilo pri na~rtovanju tehnologije treba 2011. Med zaustavitvijo, ki bo trajala 33 za proizvodnjo najzahtevnej{ih FBB mio. € zajema tri tehnolo{ko med seboj nameniti sistemu tehnolo{kih vod, ki dni, se bodo izvedla vsa dela in testiranja, kartonov, ki so v celoti izdelani iz lo~ene, v smislu doseganja optimalnih mora seveda podpirati oba programa. ki so potrebna za za~etek proizvodnje, lesovinskih in celuloznih vlaken, ob tem u~inkov pri proizvodnji premaznih trenutno pa izvajamo vsa pripravljalna 2. Z namenom, da zaradi uvedbe novih pa ohranili in rahlo modificirali obstoje~o kartonov iz svežih vlaken, pa med seboj dela, ki jih je mo~ izvesti pri obratovalnem produktov sledimo s proizvodnjo lastne strukturo produktov, ki temeljijo na zelo povezane sklope, in sicer: stanju stroja. surovinske osnove predvidenemu vra~ljivem papirju. Po kon~ani investiciji pove~anju porabe lesovine, bomo Investicija v pove~anje proizvodnje leso- bo kartonski stroj obratoval v tako 1. Rekonstrukcija KS 3 obsega popolno APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m bistveno pove~ali njeno proizvodnjo, vine bo zaklju~ena pred za~etkom del APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m imenovanem swing na~inu, zamenjavo obstoje~ega mokrega dela, na KS 3, montaža nove pakirne linije gre v katerem se bosta izmenjevala oba tipa ki trenutno obsega osem vakuumskih saj se bo sedanja povpre~na isto~asno z zastojem na KS 3, postavitev produktov. Kolik{en bo delež posameznih formerjev s tremi najmodernej{imi proizvodnja 70 ton na dan skoraj obeh novih rezilcev pa je na~rtovana za produktov v dolo~enem obdobju, je vzdolžnimi siti, pri ~emer je sito srednje potrojila in bo po izvedbi investicije obdobje marec–april 2012, ko se ta velika odvisno od razmer na trgu, uresni~evanja plasti opremljeno s tako imenovanim zna{ala 200 ton/dan. To bomo dosegli naložba na Koli~evem tudi zaklju~uje. srednjero~nih razvojnih ciljev in top formerjem za dosego primerne predvsem z namestitvijo novega 2,5 vsakokratnega optimiziranja finan~nega formacije in suhosti. Tej osnovni MW brusilnika, obstoje~ima dvema pa Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P rezultata poslovanja. Pomembna je spremembi, ki seveda zahteva nove se prigradijo ve~je mo~i, intenzivneje 14 informacija, da se v celoti osredoto~amo pogone in nadzorni procesni sistem, pa se bo obdelala tudi rejektna faza. Branko Roži~ 15 Novice iz papirnic spodnjega dela obla~il. S preprostim zatrganjem po perforaciji jo je mo~ spremeniti v servieto, ki si jo gost zaveže PALOMA, D. D. VLAGA V NOVE PROGRAME okrog vratu. Gostinci lahko presenetijo svoje stalne goste na poslovnih kosilih IN RAZVIJA NOVE, INOVATIVNE IZDELKE in slavnostnih ve~erjah s prakti~no re{itvijo, kjer si mo{ki s pomo~jo odprtine na servieti le-to zatakne ob kravato, dame pa si lahko servieto namestijo PaloMa d.d. Is InVestIng Into new PRogRaMs ob gumb na obla~ilu. Dobro po~utje and deVeloPIng new InnoVatIVe PRodUcts gostov je zagotovo eden od razlogov, da se radi vra~ajo v priljubljeni lokal, Paloma pa lahko s tovrstnimi izdelki gostincu pomaga pri ustvarjanju popolne Paloma d. d. atmosfere v jedilnici in omogo~a stro{kovne in ~asovne prihranke. Paloma d.d. is a company with 138 years of tradition, as well as a highly recognized brand in the region, while the quality of the Program serviet ni edini, kjer bo Paloma products, reliability and excellent customer and final user services give the company a competitive edge. The competitiveness v nadaljevanju temeljito posegla v izdel~ni of the company in the paper branch mostly depends on the efficiency of the key processes. The company is putting a lot of asortima, kakovostni in funkcionalni emphasis on efficient energy use and increased utilization of production capacities. Marketing in Paloma will continue to be izdelki v vseh kategorijah »tissue« papirjev focused on brand awareness and availability of products at points of sale, on efficient development of sale and distribution pa so klju~ do zadovoljnega in zvestega routes leading directly to the buyer. We have to utilize the new opportunities and potential brought by the development of potro{nika. new products with added value. This year, Paloma d.d. upgraded the napkins program and is in the process of introducing Paloma, d. d. redno zaposluje 771 ljudi in new innovative products. The napkins program is not the only program where Paloma will continue to make changes in the proizvaja 70.000 ton higienskih papirjev. product assortment since high quality and functional products in all categories of tissue paper are the key for a satisfied and loyal Podjetje ima poslovanje usklajeno v skladu customer. s certifikati kakovosti poslovanja ISO Paloma d.d. has 771 full-time employees and it manufactures 70 000 tons of hygiene paper. The company is operating according 9001, ISO 14001, OHSAS 18001, ter to the quality certificates ISO 9001, ISO 14001, OHSAS 18001 and it was awarded environmental certificates and labels such as razpolaga z okoljskimi certifikati in znaki, FSC, PEFC, ECO Label (EU flower logo), Blue Angel (Der Blaue Engel) and is in the process of acquiring the BRC/RILA certificate. kot so FSC, PEFC, Evropska marjetica in Modri angel. Prav tako je v postopku NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE pridobivanja certifikata BRC/RILA. Paloma je mo~no vpeta v mednarodno in skupaj z dobavitelji stro{kovno »tissue« papirjev, kjer poraba na HORECA NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE poslovno okolje in njena prihodnost je optimizirati tehnolo{ke procese. Bra~i~ (HOteli&REstavracije&CAtering) podro~ju odvisna od uspeha na zunanjih trgih. poudarja, da ~esar {e ne znamo sami, presega porabo serviet v gospodinjstvih. Kar 83 % prihodkov Paloma ustvarja nas bodo nau~ili drugi, saj je dolgoro~na To kaže na izjemen potencial in Sandra Muster na tujih in dobro polovico na razvitih proizvodnja v Palomi interes vseh priložnosti za pove~evanje prihodkov. zahodnoevropskih trgih. Globalizacija deležnikov, tudi na{ih partnerjev. Cilj Serviete Paloma professional Premium poslovanja in skupna valuta dajeta je torej obvladovanje vseh stro{kov in Collection iz »tissue« papirja z otipom možnost prav vsem ponudnikom in ker cenovna konkuren~nost. tekstila so le eden od izdelkov, ki jih je koncentracija primerljivih proizvajalcev Energija in smelost trženja v Palomi Paloma, d. d. proizvaja na novi, tako velika, si moramo sami zagotoviti svoj bo tudi v prihodnje usmerjena na imenovani 12. liniji za serviete. delež trga,'' je za revijo Papir povedal 2 prepoznavnost in razpoložljivost S servietami iz te proizvodne linije Paloma 2 Darko Bra~i~, ki je vodenje podjetja produktov na prodajnih mestih, na dopolnjuje program za celovito oskrbo prevzel konec septembra. u~inkovito razvijanje prodajnih in HORECA odjemalcev. Kompaktnost, Konkuren~ne prednosti podjetja so visoko distribucijskih poti, ki vodijo direktno do mehkoba, sijaj vtisnjenega vzor~ka, prepoznavna blagovna znamka v regiji, kupcev. Potrebno je sistemati~no dnevno velikost serviet v dimenziji 40×40 cm, tradicija, kakovost izdelkov, zanesljivost komuniciranje s kupci in iskanje novih vse to naredi pogrinjek eleganten, OTROCI USTVARJAJO ter dober servis kupcem in kon~nim priložnosti za zapolnitev proizvodnih funkcionalen, dolgotrajen in povrhu odjemalcem. Trg raste, z gospodarsko zmogljivosti. ''Potrebno in najlažje je vsega {e ekonomi~en. Zaradi teh lastnosti Otroci iz vrtca Žužemberk, rastjo na tradicionalnih trgih pa raste tudi biti dober doma in tam, kjer te dobro so papirnate serviete iz nove kolekcije stari od 4 do 6 let, iz povpra{evanje in naloga podjetja je, da poznajo, zato je logi~no, da bomo odli~en nadomestek tekstilnih prti~kov. to povpra{evanje zadovolji s kakovostnimi intenzivirali prodajo lastne blagovne Kljub možnosti samo enkratne uporabe skupine Ribic in Mi�kolinov, in cenovno konkuren~nimi produkti. znamke v regiji in izkori{~ali sinergijo prina{ajo v primerjavi s tekstilnimi prti~ki so v zahvalo za podarjen ''Konkuren~na sposobnost Palome je zato velikih trgovcev za prodor na druge prihranke, saj jih ni treba pripravljati za odpadni material iz v najve~ji meri odvisna od u~inkovitosti trge. Seveda pa ne smemo zanemariti pranje, prati, likati, zlagati na ~etrtinko klju~nih procesov in ker je prenesena tudi ekonomskih vidikov, zato bomo in nadome{~ati z izgubljenimi ali preve~ izdelkov papirne in papirno- vrednost materialnih stro{kov v lastni ceni v naslednjih mesecih prevetrili vse zapacanimi tekstilnimi prti~ki. Serviete predelovalne industrije visoka, je {e toliko bolj pomembno, koliko programe in opustili tiste, ki niso tržno in so na voljo v {estih kombinacijah barv in pripravili razstavo na temo energije, dela in storitev vložimo na enoto ekonomsko zanimivi. Obenem pa je treba tiska. APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m izkoristiti nove priložnosti in potencial, Afrika. Del je razstavljen APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m produkta,'' dodaja Bra~i~. V podjetju V teh dneh se v proizvodnjo na novi bodo tako v nadaljevanju veliko poudarka ki ga prina{ajo novi izdelki z dodano liniji uspe{no uvaja s strani Palome tudi na Gospodarski zbornici namenili u~inkoviti izrabi energije in vrednostjo,'' je zaklju~il Bra~i~. patentirani izdelek, ki je nov in Slovenije. pove~anju izrabe proizvodnih zmogljivosti Paloma, d. d. je letos posodobila inovativen v svetovnem merilu. Paloma skozi pove~anje razpoložljivosti strojev program serviet in je v procesu uvajanja ga je razvila v sodelovanju s svetovno (zmanj{evanje zastojev zaradi menjav novih, inovativnih izdelkov. Serviete priznanim slovenskim izumiteljem Petrom programov, zmanj{evanje izmeta na so v kulturi prehranjevanja postale Florjan~i~em. Gre za servieto z ve~ Papir za notranjost revije P Otro{ka papirna kreacija »Afrika« Papir za notranjost revije P papirnih strojih in dodelavi). Treba bo nepogre{ljiv sestavni del pripravljenega na~ini uporabe. Uporablja se lahko kot Children's paper creation »Africa« 16 {e analizirati specifi~ne porabe surovin obroka. So edina kategorija v okviru klasi~na servieta ali kot prti~ek za za{~ito 17 Novice iz papirnic 9. MEDNARODNA ETIKETNA KONFERENCA / 12.–14. 10. 2011, BAD HOFGASTEIN 9th InteRnatIonal label confeRence In bad hofgasteIn Papirnica Vevče d. o. o. Sam Waterfall, izku{eni svetovalec The 9th International Label Conference in Bad Hofgastein firme HMT, nam je pojasnil, do kak{nih ... a successful event for both visitors and organisers! odkritij je pri{la psihologija v povezavi z marketingom glede na{ih odlo~itev o From 12 to 14 October, more than 180 participants from 27 countries and 5 continents attended a conference which again nakupu izdelka. Kaj vse vklju~uje proces opened up new perspectives for their own businesses' success. Labels made of paper, and especially those applied using the odlo~anja o tem, kateri izdelek na polici wet-glue and hot-glue labelling methods, offer huge potential in terms of economic efficiency and environmental benefits. This bomo izbrali … sama potreba po izdelku became very evident at the conference. Even if the economic situation still does not really give cause for enthusiasm, the industry je vse ~edalje pomembna. sees no reason to panic but is ready to take action. Talking to colleagues and partners from the industry to exchange new ideas was an encouraging experience for many visitors. As the organizer of this event, Brigl & Bergmeister feels vindicated by the Tudi na{a konferenca se ni mogla visitors' response in its efforts to continue the series of conferences and has therefore already envisaged the 10th conference in izogniti vpra{anjem gospodarske approx. two years time. We will keep you informed in due course. krize in zadolženosti evropskih držav ter perspektivam za izhod iz krize. Poglobljeno analizo vzrokov za krizo Med 12. in 14. oktobrom je lahko ve~ Sablatnig izrazil zadovoljstvo nad tem in možnih re{itev je podal g. Stephan kot 180 udeležencev iz 27 držav s petih dejstvom in poudaril, da je prav v ~asih, NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Schulmeister z Avstrijskega raziskovalnega celin doživelo konferenco, ki znova odpira ko je poslovanje tako zahtevno, toliko nove perspektive uspe{nega poslovanja. in{tituta za ekonomijo. Žal hitrih in lahkih bolj pomembno sodelovanje, saj je jasno, re{itev, po njegovem mnenju, na in{titutu NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Ob snovanju programa smo si da brez ekonomskega uspeha vsakega ne vidijo. organizatorji Mednarodne etiketne ~lena v verigi ni trajnostnega razvoja konference zastavili vpra{anji: »Ali že (sustainability). Iz papirja izdelane etikete, ki so {e zlasti obstajajo pokazatelji gospodarskih in Trajnostni razvoj in ekologijo kot poslovni uporabne za mokro in vro~e lepljenje, socialnih sprememb, ki bodo pripomogle vidik na svojem podro~ju poslovanja so ponujajo velik potencial gospodarskih in k izoblikovanju novega razumevanja predstavili tudi predstavniki izdelovalca okoljskih prednosti. To se je {e kako jasno kulture?« in »Od kod bo pri{el naslednji pokazalo tudi na tokratni konferenci. impulz za gospodarsko uspe{nost v tiskarskih strojev, tiskarne, proizvajalca ^etudi gospodarski položaj znova ni naslednjem desetletju?«. metaliziranega papirja in izdelovalca lepil za etikete. tak{en, da bi nas navdajal z navdu{enjem, Iskanje odgovorov smo naprtili vrhunskim na{a panoga vendarle ne vidi razloga 2 2 predavateljem. Kar 17 predavateljev Govora je bilo o oblikovanju etiket za paniko, temve~ je pripravljena na smo gostili in skupaj s tremi moderatorji v naslednjem desetletju, dejavnikih delovanje v spremenjenih pogojih. dogodka so ustvarili kreativno vzdu{je. uspeha in tehni~nih trendih, tudi na Za mnoge obiskovalce je bilo ve~ kot Etiketne konference so se udeležili podro~ju izdelave etiket za apliciranje spodbudno, ko so lahko v pogovorih predstavniki vseh podjetij, ki kakor koli v mokrem. Dr. David Ravnjak, vodja s svojimi kolegi in partnerji izmenjevali sodelujejo pri izdelavi ali uporabi etiket. raziskav in razvoja v Papirnici Vev~e, najnovej{e ideje. V uvodnem nagovoru je direktor podjetja je predstavil idejo, kako od »etiket, ki Brigl & Bergmeister gospod Michael govorijo« do »etiket, ki delajo«. Tako za zaklju~ek dodajamo le nekaj izjav Sabine Hubner je govorila o trajnostni udeleženih: podjetni{ki kulturi. Kevin Baker iz podjetja Canadean je predstavil trende „Razmi{ljanja, ki silijo v premislek …“ na podro~ju embaliranja pija~ {irom „Zelo dobra paleta pogledov …“ po svetu. Predstavnik Nestléja je opisal „Najlep{a hvala za uspelo prireditev“ program za preverjanje odgovorne „Zelo dobra organizacija … odli~na nabavne politike v njihovem koncernu, lokacija“ Douglas Hutt iz koncerna SAB Miller pa je izpostavil osredoto~enost na trajnostno 9. mednarodna etiketna konferenca politiko skozi optimiziranje embalaže in v Bad Hofgasteinu – ve~ kot uspe{en zmanj{evanje odpadkov za deponijo. dogodek tako za obiskovalce kot tudi APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m prireditelja Brigl & Bergmeister, ki so ga Zadnji dan nam je urednica revije navdu{eni odzivi obiskovalcev opogumili Brauwelt International, gospa za nadaljevanje s svojim po~etjem, tako dr. Ina Verstl, predstavila svoje poglede na razhajanja in sti~ne da ~ez približno dve leti že na~rtuje 10. to~ke med trajnostnim razvojem in konferenco. Njeno najavo vam bomo dobi~konosnostjo, ter opozorila na to, seveda pravo~asno sporo~ili. da se moramo pri trajnostnem razvoju Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P otresti vsakr{nega idealiziranja in ga Ana Fister, Prof. Leo A. Nefiodow je predstavil 5 Kondratijevih ciklov in njihove osnovne inovacije, ki so se iztekle z 20. stoletjem. 18 Predstavil je svoje ugotovitve in napovedal za~etek 6. Kondratijevega cikla in najve~je nove trge 21. stoletja. razumno povezati z dobi~konosnostjo. Papirnica Vev~e 19 Novice iz papirnic ZELENI VRTI^EK NA GZS lIttle gReen gaRden at ccIs Vipap Videm Krško d. d. In October we participated in a series of exhibitions at the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia titled "Zeleni vrti~ek na GZS" (Little Green Garden at CCIS) presenting companies with high environmental awareness whose products or services have been awarded the European Ecolabel. Our recycled graphic papers, which are used for printing periodicals and newspapers, magazines, catalogues and picture books, are produced mainly from recycled fibres (60–70%) obtained from recovered paper in deinking process (removal of printing inks). The other part of furnish comprises in-house produced groundwood and purchased chemical pulp. Individual papers are suitable for multi-colour or black&white heat-set or cold-set offset print (depends on the paper grade), and some also for digital print. V ciklu razstav »Zeleni vrti~ek na GZS« smo v oktobru sodelovali v sklopu predstavitve okoljsko ozave{~enih podjetij, ki so za svoje proizvode ali storitve pridobila evropski znak za okolje Ecolabel. Na{i reciklirani grafi~ni papirji, ki se med drugim uporabljajo za tisk periodi~nih tiskovin in ~asopisov, revij, katalogov NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE in slikanic, so proizvedeni pretežno 2 iz recikliranih vlaken (60–70 %), ki jih beli ofsetni tisk z vro~im ali hladnim pridobimo s predelavo starega papirja su{enjem (odvisno od papirja), nekateri pa po postopku raz~rniljenja (odstranjevanje tudi za digitalni tisk. tiskarskih barv). Preostali del vlakninskega vnosa predstavljata lastna proizvedena lesovina in nabavljena celuloza. Posamezni Peter Drakuli}, papirji so primerni za ve~barvni ali ~rno- odnosi z javnostmi APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m Papir za notranjost revije P 21 Novice predelovalcev papirja V VALKARTONU PRAZNUJEMO 40 LET ZGODBA O LJUBEZNI 40th annIVeRsaRY of ValkaRton It Is a stoRY of loVe Valkarton d. d. Valkarton was established in 1971. It is the biggest manufacturer and processor of currogated cardboard and its packaging in Slovenia and the biggest exporter. Valkarton employs 345 people. custom made packaging, that is our statement. Our Mission is to satisfy our customer needs with useful, qualitative and environmentally friendly products and accompanying services, thus adding value to their products. This year we are celebrating forty years of operation Zgodba Valkartona niso le stene V podjetju Valkarton, d. d., s koreninami stavbe, ki se iz lipovega drevoreda v daljnem letu 1971, proizvedemo najve~ izvije tik pred Logatcem. To niso le tone valovite lepenke in embalaže iz valovite embalaže iz valovite lepenke, ki že leta lepenke na slovenskem trgu, hkrati pa jo ovijajo ne{tete izdelke {irom po svetu. tudi najve~ izvozimo. Skupaj zaposlujemo Niso le {tevilke, ki vsako leto usmerjajo 345 ljudi. poslovne poti v nove smeri. Slogan na{ega podjetja je »Embalaža po Valkarton je zgodba o ljudeh. Tistih, ki meri«. Na{e poslanstvo je uresni~evanje smo v teh letih valovali z lepenko. potreb trga z uporabnimi, kakovostnimi NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Ki so nas družili prihodi na delo in in ekolo{ko neopore~nimi izdelki, odhodi domov. In tisto vmes. Ure, ki ki prina{ajo kupcu najve~jo dodano vrednost. Skrb za okolje je na{e glavno so jih meseci nanizali v leta. Letos jih vodilo. {tejemo {tirideset. Posebno pozornost v Valkartonu Valkarton je zgodba o življenju ljudi, namenjamo inovativnim idejam in iskanju ki nas združuje iskrena ljubezen do novih re{itev. Verjamemo, da lahko le z dobrega dela in skupnih ciljev. neprestanim razvojem tehnologij uspe{no O neskon~ni ljubezni, spo{tovanju sledimo potrebam trga v ~asu, ki prihaja. in razumevanju narave. O brez~asni 2 Veliko energije usmerjamo tudi v lokalno ljubezni do inovacij, novih tehnologij in okolje. Tako smo v preteklih letih podpirali iskanju novih priložnosti. O ljubezni do {tevilne aktivnosti na kulturnih, {portnih kupcev in njihovih želja. Valkarton je in drugih družbenih podro~jih. Posebej zgodba o ljubezni. velja izpostaviti dolgoletno sodelovanje s pihalnim orkestrom in smu~arsko- teka{kim klubom Logatec. Valkarton je trdno podjetje. Kljub temu, da se razmere na svetovnih trgih spreminjajo, vztrajno i{~emo najbolj{e možnosti za prihajajo~e dni. Na{i rezultati dokazujejo, da je z dobrim delom vedno mogo~e uresni~iti cilje. Zgodbo preteklih {tiridesetih let bomo to jesen obeležili z razli~nimi dejavnostmi, s katerimi bomo predstavili svoje podjetje, ljudi in tradicijo dobrega dela. V sklopu aktivnosti bomo pripravili javni nate~aj za APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m oblikovanje izvirnega izdelka iz valovite lepenke, jubilejno monografijo in dneve odprtih vrat. V za~etku decembra bomo svoje praznovanje zaokrožili z dogodkom za zaposlene, predstavnike lokalne skupnosti in poslovne partnerje. Papir za notranjost revije P Metka Zalar 23 Novice iz Inštituta za celulozo in papir PILOTNA BIOLOŠKA VODO-^ISTILNA NAPRAVA PIlot bIologIcal efflUent tReatMent Plant Inštitut za celulozo in papir Ljubljana Some novel water treatment techniques are currently being tested at the Pulp and Paper Institute. Within the European ERAnet project (CORNET – ALBAQUA) a research is running on utilisation of alternative biological water treatment using algae. Conventional aerobic treatment may be thus upgraded by using symbiotic algae-bacterial biomass. Due to specific properties of micro-algae and efficient combination with bacteria improved economical and ecological results of effluent treatment are expected. Oxygen produced by micro-algae during photosynthesis may be used by heterotrophic bacteria in order to oxidise organic imputities by which carbon dioxide is produced. The latter is needed for algae growth. Thus, with the same cleaning effect a significant reduction of operation costs is expected. A pilot bioreactor with capacity of 500 l was constructed at the Paper mill Gori~ane in collaboration with ALBAQUA project partners. During its operation differently loaded effluents have been treated and optimal techological conditions determined as for example light intensity, temperature, pH, conductivity and dissolved oxygen. Cleaning efficiency dependant on all relevant parameters has been constantly monitored. According to the results of the pilot tests it will become clear whether this novel technique is similarly or more efficient than conventional biological treatment. Na ICP Ljubljana potekajo raziskave alternativnih tehnik ~i{~enja papirni{kih NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE odpadnih vod. V okviru projekta evropskega projekta CORNET (ERA- net projekti) – Albaqua raziskujemo alternativno tehniko biolo{kega ~i{~enja papirni{ke odpadne vode z uporabo alg. Gre za nadgradnjo konvencionalnega aerobnega ~i{~enja s simbiotsko algno- bakterijsko biomaso. Zaradi specifi~nih karakteristik mikroalg in u~inkovite 2 kombinacije z bakterijami pri~akujemo bolj{i ekonomski in ekolo{ki efekt ~i{~enja. Kisik, ki ga pri svojem metabolizmu proizvajajo mikroalge, uporabljajo heterotrofne bakterije za oksidacijo organskih ne~isto~, pri ~emer pa nastaja CO , ki ga potrebujejo alge za svojo rast. 2 Zaradi omenjenih procesov lahko ob enakem efektu ~i{~enja vode pri~akujemo znatno znižanje energetskih stro{kov. Pilotna naprava Pilot plant V Papirnici Gori~ane smo v sodelovanju s partnerji iz projekta Albaqua postavili pilotni bioreaktor s kapaciteto 500 litrov. V poskusih ~i{~enja razli~no obremenjenih papirni{kih odpadnih vod posku{amo dolo~iti optimalne tehnolo{ke pogoje delovanja, na primer osvetljenost, temperaturo, pH, prevodnost APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m in raztopljeni kisik, ter opredeliti efekt ~i{~enja. Pilotni poskus bo pokazal, ali je omenjena tehnika primerljiva ali u~inkovitej{a od konvencionalnih na~inov biolo{ke obdelave. Papir za notranjost revije P Algno-bakterijska biomasa dr. Janja Zule Algae-bacterial biomass 25 Novice predelovalcev papirja NAJBOLJŠE IDEJE SE RODIJO S SODELOVANJEM the best Ideas aRe boRn bY co-oPeRatIon Eurobox d. o. o. Company Eurobox, d. o. o. is family owned company that have 23 years of practice in design, distribution and production in cardboard packaging. Our knowledge and experience are in co-operation with the best slovenian designer, foreign partners and University for Design. The best ideas are born only with co-operation with somebody who looks on packaging in a different way. Somebody who do not make board lines in standar way of using packaging product and their solutions. Podjetje Eurobox, d. o. o. je podjetje, uporabnostjo. Embalaža, ki izdelek ki ima dolgoletno prakso v oblikovanju, Eurobox, d. o. o. dopolni in ga naredi konkuren~nega tudi trženju in proizvodnji embalaže iz Podskrajnik 33 na trgu, na katerega pravzaprav ne sodi valovitega kartona. Podjetje, ki izku{nje in v osnovni obliki brez embalaže. 1380 Cerknica znanje pridobiva v sodelovanju T: +386 1 7090 590 z najbolj{imi slovenskimi oblikovalci, Zakaj proaktivno sodelovanje? www.eurobox.si tujimi partnerji in izobraževalnimi Ker lahko ponudimo: ustanovami. Najbolj{e ideje se - klasi~na transportna embalaža, rodijo v sodelovanju z nekom, ki svoje tehnolo{ko znanje, - darilni izdelki, na embalažo gleda na druga~en - posebni programi, svoje tržne poti in materiale, do na~in, ki embalaže ne omejuje zgolj - kombinacije kartonskega katerih bi imeli mladi inovatorji sicer NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE na njeno pakirno funkcijo in ki ni otežen dostop, pakiranja z ostalimi materiali, obremenjen s tehnolo{kimi mejami - ... proizvodnje. Na{ proizvodni program novim idejam damo krila, da niso obsega izdelke od klasi~nih transportnih samo ideje, zapisane in izrisane na embalaž, do darilnih izdelkov, posebnih kjer je do sedaj ni bilo. Embalaža je papirju. programov in kombinacij kartonskega postala nekaj ve~. Na{a embalaža izdelke Rezultat so: pakiranja z ostalimi materiali, ki naredijo predstavlja, dopolnjuje, izdelki brez nje izdelek poseben, ga obvarujejo bolj{e nimajo enakega pomena. {e uporabnej{i izdelki, ali pa so nujno potrebne za njegovo Skupaj z inovativnimi tujimi partnerji nove in nove ideje, uporabnost. V podjetju pa smo {li dlje: smo razvili embalažo, ki nadome{~a 2 iz embalaže smo naredili Embalažo. dele izdelkov, nadome{~a pakiranje {e uspe{nej{e poslovanje. Izdelek, ki je samostojen, poseben in ga je iz okoljsko spornej{ih materialov in je Sodelovanje omogo~a, da vsak doda mogo~e narediti samo s sodelovanjem in ve~kratno uporabna. Skupaj z Visoko svoj del znanja, tehnolo{ke re{itve in iskanjem novih idej. {olo za dizajn, kjer so pokazali visoko predloge, ki skupaj tvorijo veliko bolj stopnjo znanja in želje po sodelovanju, cenjeno in vrednostno vi{je opredeljeno pripravljamo linije embalaže, ki bo nekaj celoto. To je naredilo podjetje Eurobox, posebnega, predvsem pa bo naravnana d. o. o. {e bolj konkuren~no, ne samo na v {e vi{jo stopnjo okoljske sprejemljivosti. slovenskem trgu, pa~ pa tudi v globalnem Druga~na embalaža zahteva druga~en gospodarskem sistemu, ki nagradi na~in razmi{ljanja o njej. Dvigniti nivo po- inovativnost in za seboj pu{~a tiste, ki jmovanja embalaže in njeno uporabnost tega ne zmorejo, no~ejo ali ne znajo. sta na{a glavna cilja. Skupaj z idejami Izdelek je vreden toliko, kolikor znanja in ljudi, ki embalažo vidijo iz druga~nih, uspeha smo pripravljeni vanj vložiti. predvsem pa inovativnih, zornih kotov. S tem dvigujemo na{o prepoznavnost, Najve~, kar lahko nekdo zapi{e o svojem konkuren~nost in inovativnost na ~isto podjetju, je, da podjetje sodeluje. S sodelovanjem lahko ustvarimo ve~. druga~no stopnjo, kot smo jo v sloven- Uspe{no sodeluje s 37 zaposlenimi, With co-operation we can create more. skih papirnih zgodbah že sli{ali. zunanjimi strokovnimi sodelavci, Podjetje Eurobox, d. o. o. si s svojim z okoljem, v katerem deluje, in z mladimi, APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m Naslov 15. mednarodnega sre~anja na~inom razmi{ljanja in dela prizadeva ki svoje znanje gradijo na uspehu slovenskih papirni~arjev opredeljuje izbolj{ati sodelovanje s tistimi, njihovih projektov. S temi uspehi namre~ miselnost vodilnih kadrov v podjetju ki oblikujejo izdelke, pripravljajo zagotovimo prihodnost podjetju, njegovi in vseh sodelavcev, ki se trudimo marketin{ke re{itve in strategijo razvoja embalaži in vsemu znanju, ki se je ob tem izbolj{ati slovensko embalažo in novih blagovnih znamk in želijo dvigniti razvilo. njeno funkcionalnost. »S proaktivnim razpoznavnost produktov. Prvi znaki sodelovanjem do ve~je konkuren~nosti!« uspe{nega aktivnega sodelovanja se Bernarda Brezec Krajc, Papir za notranjost revije P Tako smo v podjetju Eurobox pogledali kažejo v izdelkih, ki so nastali in kupce samostojna komercialistka in odgovorna za {ir{e in embalažo ume{~amo v okolja, prepri~ali s svojo inovativnostjo in podro~je predstavitve embalaž 27 Novice predelovalcev papirja VELIKE SPREMEMBE NA TRGU REGISTRATORJEV sUbstantIal changes on the leVeR aRch fIle MaRket Redoljub, d. o. o. Company Eurobox, d. o. o. is family owned company that have 23 years of practice in design, distribution and production in cardboard packaging. Our knowledge and experience are in co-operation with the best slovenian designer, foreign partners and University for Design. The best ideas are born only with co-operation with somebody who looks on packaging in a different way. Somebody who do not make board lines in standar way of using packaging product and their solutions. Registrator je eden najbolj množi~nih izjeme (ki pa nikomur niso prinesle Zelo smo zadovoljni, da smo v Peritusu to izdelkov, ki jih proizvajajo predelovalci dobi~ka), pri registratorju dosegli. papirja in lepenke, je pa trg registratorjev v {katli, ki prevladuje tako na slovenskem eden najbolj kompliciranih in morda kot tudi {ir{em regionalnem trgu, pa je ta najtežjih v celotni panogi. Tovarna razdalja že skrajna meja za ekonomi~no Perspektive lepenke Cer{ak, katere tradicijo nadaljuje poslovanje. Navedena dejstva pa dolgoro~no podjetje Peritus Cer{ak (proizvajalec perspektivo Peritusa postavljajo v veliko Podnapis slike: Registrator: nove priložnosti za zadnjega slovenskega proizvajalca? registratorjev iz na{e skupine), je sicer Picture title: The lever arch file: new perspectives for the last Slovenian manufacturer? bolj{o lu~, kot je kazalo {e pred nekaj NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE registratorje za~ela proizvajati že v Mo~na konkurenca meseci. Še spomladi smo na~rtovali, sedemdesetih letih. nove priložnosti za zadnjega Pri Redoljubu in Peritusu smo torej slovenskega proizvajalca registratorjev Seveda obstaja v regiji (in tudi v Sloveniji) da bomo velikoserijsko proizvodnjo NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE slovenskega proizvajalca registratorjev prepri~ani, da se bodo razmere na trgu Peritus Cer{ak. Pri Redoljubu pa smo lani praznovali {e precej{nje {tevilo malih proizvajalcev, registratorjev v Cer{aku ukinili, zdaj pa Peritus Cer{ak, registratorjev po ve~ turbulentnih letih dvajseto obletnico, odkar smo se za~eli ki pa ne morejo izdelati dovolj velikih smo jo ponovno uvedli v ve~jem obsegu. resno ukvarjati z registratorji. Vse od koli~in za velike kupce registratorjev, Še ve~, Redoljub bo na slovenskem trgu nove priložnosti za Redoljub tudi pri umirile in normalizirale ter da obstajajo Tomaž Rižner za~etka leta 1990 je bil registrator na{ poleg tega imajo tehnolo{ke probleme za~el prodajati dve novi liniji registratorjev registratorju v {katli. dolgoro~ne perspektive tudi za zadnjega Redoljub, d. o. o. najpomembnej{i in klju~ni izdelek. V teh z zagotavljanjem kakovosti pri ve~jih v {katli, tako da bo imel pri tem izdelku dvajsetih letih smo doživeli na trgu koli~inah, ve~ina pa je od Slovenije pokrite vse {tiri cenovne razrede. Zaradi registratorjev veliko sprememb. Ve~ina tudi precej oddaljena, saj so v glavnem tega na~rtujemo, da se bo obseg je bila povezana s prenehanjem kakega iz Srbije. Tako v regiji obstaja samo proizvodnje v Peritusu celo pove~al glede proizvajalca, saj so vsi proizvajalci, razen en proizvajalec, ki je resen tekmec na zadnja leta. Upamo, da je stanje na Peritusu. To je bosanski Grafotisak, ki trgu tak{no, da bo proizvodnja prvi~ po 2 zadnjega (na{ega Peritusa), propadli. 2 In tako kot v zadnjem primeru, je bilo pa je od Slovenije oddaljen preko 500 najmanj desetih letih lahko poslovala brez veliko odhodov posledica nesmiselne km in je lastni{ko povezan z najve~jim izgube. cenovne vojne med proizvajalci, ki regionalnim veletrgovcem, zagreb{kim Prepri~ani smo, da ima Peritus kot lokalni jih trgovci tako radi podpirajo in Focusom. To dejstvo vsem velikim proizvajalec s solidno in že odpla~ano {e pospe{ujejo. Morda najve~ja in trgovcem v regiji, ki so tudi dale~ najve~ji opremo na trgu konkuren~no prednost. najvplivnej{a sprememba na trgu se kupci registratorjev, otežuje obsežno in Prepri~ani smo. da bodo imeli trgovci je zgodila prav pred kratkim in njene kakovostno sodelovanje z njim, saj gre za interes za obstoj dveh proizvajalcev zaradi posledice se pravkar dogajajo. Prepri~ani preve~ ob~utljiv proizvod, da bi se lahko ravnotežja na trgu, da bodo kon~no pa smo, da bodo vse posledice izredno pri njegovi nabavi strate{ko vezali na za~eli ceniti zanesljivosti dobav bolj kot globoke in dolgoro~ne. tekmeca. nekaj centov razlike v nabavni ceni in Nove investicije zaradi izjemnih presežnih da bodo razumeli, da so za ohranitev trenutnega položaja nujne ekonomske Zadnji slovenski proizvajalec kapacitet v proizvodnji registratorjev in posledi~no nizke prodajne cene ne cene registratorjev, ki pokrivajo stro{ke Po neuspeli poroki med Redoljubom in morejo biti ekonomsko uspe{ne, zato jih njihove proizvodnje. zagreb{kim Lipa Millom ter propadu ne pri~akujemo. Še zlasti, ker se v celotni slednjega obstaja prvi~ v zadnjih regiji ne proda dovolj registratorjev, ki desetletjih na razdalji 500 km od bi ekonomsko upravi~evali investicijo v Na trgu registratorjev pri~akujemo: Ljubljane samo {e eden industrijski moderno opremo, tudi ~e bi investitor APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m konec cenovne vojne, ki je trajala APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m proizvajalec registratorjev, to je Peritus ra~unal, da bo prevzel 100-odstotni zadnji dve leti in normalizacijo cen Cer{ak, ki je nastal po propadu Palome tržni delež, kar je po na{ih izku{njah registratorjev, Konfekcije Cer{ak in sku{a pod okriljem nemogo~e. Prodajne cene registratorjev Redoljuba nadaljevati njeno tradicijo. v {katli so že nekaj let tako nizke, da sklepanje novih strate{kih zavezni{tev, Navedena razdalja velja v industriji pokrivajo samo mejne stro{ke, kamor ne nujno enakih, kot so bila v registratorjev za skrajno mejo, do katere odpla~evanje opreme in amortizacija preteklosti, se {e spla~a registrator ekonomi~no ne sodita. V tak{nem primeru so v veliki ve~je povpra{evanje trgovcev po na{ih Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P transportirati. Pri samostoje~em prednosti proizvajalci, ki imajo povsem izdelkih, tudi v {ir{i regiji, na primer iz 28 registratorju so bile ob~asno možne odpla~ano in amortizirano opremo. Hrva{ke, 29 Novice predelovalcev papirja RAZPIS ZA RAZISKOVALCA TI ODLO^AŠ INŠTITUT ZA CELULOZO IN PAPIR Bogi{i}eva ulica 8 1000 Ljubljana Kraj opravljanja dejavnosti: It Is YoUR choIce INŠTITUT ZA CELULOZO IN PAPIR Bogi{i}eva ulica 8 1000 Ljubljana Delovno mesto Aero Papiroti Raziskovalec I Pogoji: zahtevana izobrazba dipl. inž. kemijske tehnologije oziroma univ. dipl. inž. kemijskega inženirstva, z znanjem Today the river is clean. You cannot see any plastic bags on the trees along the river. It was not always like that. But today na podro~ju papirni{tva, najmanj 7 let delovnih izku{enj pri vodenju odgovornih del v papirni{tvu, znanje dveh people take care about the environment. They use paper bags INSTEAD OF PLASTIC ONES. Paper is a material which can be svetovnih jezikov, od tega vsaj enega aktivno, zaželena so specialna znanja s podro~ja surovin za izdelavo papirja, recycled and we can also use paper bags for different purposes. In our company we want to teach our young generation how tehnologije izdelave vlaken, papirja, kartona, lepenke, tehnologije povr{inskega oplemenitenja, kemijskih in important a clean environment is for their future. So: „IT IS YOUR CHOICE!“ fizikalnih procesov v papirni{tvu ter embalažnih materialov in procesov. Skozi dolino se vije reka, ki se rodi, ko Tovarne so za~ele graditi ~istilne naprave, ki nagovarja {iroke množice ljudi, saj Zahtevana usposobljenost: ~iste vode prihrumijo na povr{je veliko pozornost je družba za~ela potuje po mestu z osebo, ki jo nosi v re{evanje tehnolo{ke problematike v industriji, sodelovanje z drugimi in{titucijami, re{evanje reklamacij, v mogo~nem slogu in se podajo na dolgo posve~ati organiziranemu zbiranju in roki. Papirnato vre~ko lahko uporabimo sodelovanje pri pripravi predpisov s posameznih podro~ij, znanstveno-strokovno sodelovanje s tujimi pot skozi ~udovito pokrajino. Ljudje jo odvozu smeti, organizirano je bilo ~edalje ve~krat. Papirnato vre~ko lahko otroci in{titucijami, objavljanje rezultatov raziskovalnega dela, izdelava strokovnih poro~il in mnenj. ob~udujemo od samega za~etka njene ve~ ~istilnih akcij, v medijih je bilo vedno pori{ejo, naredijo kolaže in že dobite poti. Hladimo se na njenih bregovih, ve~ govora o ~istem okolju, ekologiji … ~udovito sliko, ki lahko krasi va{e Trajanje zaposlitve in datum za~etka zaposlitve Po dogovoru opazujemo njeno žuborenje po kamniti Ob vsem tem se {e vedno poraja stanovanje. Ne nazadnje so papirnate strugi, opazujemo njen tok, ko se vozimo vpra{anje: „Kam pa so izginile plasti~ne vre~ke zelo uporabne pri lo~evanju Rok za prijavo z vlakom, uporabljamo njeno mo~ za vre~ke?“ No, tu in tam jih lahko {e vidimo odpadkov. Za ta namen izdelano NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE 30 dni od objave razpisa pridobivanje energije … v naravi, namesto v smeteh. Še vedno jih papirnato vre~ko postavite na pult, vanjo uporabljamo. Ker pa smo ljudje postali le pospravite vse organske odpadke, ki so NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Danes je barva vode zeleno modra, ~ista. Ostalo malo bolj ekolo{ko ozave{~eni, smo jih Njena obrežja so o~i{~ena, ni~ ve~ ni nastali v kuhinji v ~asu kuhanja, vre~ko Pisne ponudbe z življenjepisom, opisom delovnih izku{enj in dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev ter vizijo deloma zamenjali s papirnatimi vre~kami. videti dreves, s katerih visijo plasti~ne pa nato preprosto odvržete v za posebne razvoja In{tituta za naslednje mandatno obdobje naj kandidati po{ljejo na naslov: INŠTITUT ZA CELULOZO IN Le-te so narejene iz materiala, ki je vre~ke, ki so se zapletle v kro{nje ob zabojnike ali pa na kompost. PAPIR, Bogi{i}eva ulica 8, 1000 Ljubljana »Razpis – Raziskovalec I«. zgled zbiranja in recikliranja. Papir, kot deževnih dneh, ko se nivo reke zvi{a. osnovna surovina za izdelavo papirnatih V podjetju Aero Papiroti se trudimo, Vsi se {e spomnimo, ko smo ~isto vre~k, je izdelan na sonaraven na~in in da z na{imi izdelki ozave{~amo in in bistro vodo lahko opazili samo ustreza vsem kriterijem trajnostnega izobražujemo mlade. Ker vsako leto med vikendi ali ob dalj{ih praznikih. razvoja. Sama proizvodnja vre~k tudi ni mnogo mal~kov ustvarja z na{imi in na Plasti~ne vre~ke so kot novoletni okraski „umazana“ proizvodnja. Pri proizvodnji na{e vre~ke, ker mnogo osnovno{olcev dobi nagrado ob sodelovanju na raznih 2 poplesovali v vetru in nas opozarjali, kako ne nastajajo odpadne vode, poraba 2 neodgovorna družba smo. Ni nam bilo energije pa je relativno nizka. tekmovanjih prav v na{i papirnati vre~ki mar za naravo, niti ne za generacije, ki so Na papirnato vre~ko lahko gledamo tudi in ker vsako leto ve~ tiso~ maturantov za prihajale za nami. Dolgo smo potrebovali, kot na ve~namenski produkt. Osnovna tombolo, ki jo imajo na maturantskem da se je v na{ih glavah zgodil „klik“. lastnost in njen namen je nosilnost. plesu, pakira dobitke papirnate vre~ke, Preskok, ko smo za~eli razmi{ljati o tem, S papirnato vre~ko prena{amo izdelke, smo se odlo~ili, da za te namene v kak{nem okolju želimo živeti in kaj je ki jih kupimo v trgovini. ^e je vre~ka izdelamo posebne vre~ke, ki so ve~ zdravo okolje. potiskana, ima vlogo reklamnega medija, kot samo vre~ke. So slika, ki pod prsti vrti~karjev postane unikat in skozi igro izobražuje otroke, kaj je ve~kratna uporaba in kaj zbiranje in recikliranje. So ~udovit medij, ki nagovarja mladino, da sta prihodnost in kakovost življenja v njihovih rokah. Oni odlo~ajo, kako in v kak{nem okolju bodo živeli. Nam je uspelo, da smo postavili zdrave temelje za ~isto okolje. Tudi zaradi tega je reka, ki te~e mimo na{e tovarne, bolj ~ista, njena okolica pa APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m postaja okolje, ki daje ljudem veliko možnosti za sobivanje in zdrav na~in življenja. Sicer pa so {karje in platno v na{ih rokah in z gotovostjo lahko re~emo vsakemu od nas: „TI ODLO^AŠ!“ Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P 30 Boža Avgu{tin 31 Novice iz DITP EKSKURZIJA ^LANOV DITP V GORENJSKI TISK IN SAVO KRANJ eXcURsIon of the dItP MeMbeRs to coMPanIes goRenJskI tIsk and saVa kRanJ DITP In April 2011, the excursion was organised for the members of the Association of the Paper and Paper Converting Industry (DITP). We were acquainted with various printing techniques and the bookbinding department in the company Gorenjski tisk. The representatives of the company Savatech, holding company of Sava Kranj, presented the production of offset printing rubber. After concluding the excursion, the members participated in the general assembly. Mr Marko Jagodi~ was elected as DITP President by common consent. Na mar~ni seji UO DITP smo sklenili, da z izjemno bogato okra{enimi platnicami. storitve na podro~ju polimerov. Zanimiv je bomo v letu 2011 organizirali za na{e Med ogledom smo se lahko z na{imi bil tudi ogled ofsetnega tiskarskega stroja, ~lane strokovno ekskurzijo v Gorenjski tisk gostitelji pogovorili o vseh sti~nih to~kah na katerem prou~ujejo lastnosti ofsetnih in Savo Kranj. To sta dve podjetji, ki sta med tiskarji in papirni~arji. Po tem ogledu tiskarskih gum in sodelujejo pri razvoju in s svojo dejavnostjo tesno povezani smo imeli bolj{o predstavo o tem, kak{ne izbolj{avah le-teh. s papirno industrijo. lastnosti morajo imeti papirji, da zadostijo potrebam tiskarjev. Stari-novi predsednik DITP Najprej so nas sprejeli v Gorenjskem tisku, kjer je gospa Katja Podlipnik, Na{o strokovno ekskurzijo smo nadaljevali V popoldanskem ~asu pa smo druženje NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE vodja tehni~nega podro~ja, predstavila v poslovni skupini Sava, in sicer v zelo nadaljevali v gosti{~u Zajc v Lahov~ah podjetje. Gorenjski tisk, grafi~no podjetje uspe{ni družbi Savatech, d. o. o., kjer z rednim letnim ob~nim zborom DITP, na NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE s tiskarskimi in knjigove{kimi storitvami, izdelujejo ofsetne tiskarske gume. Celotno katerem smo soglasno izvolili gospoda z ve~ kot stoletno tradicijo. Podjetje deluje proizvodnjo tiskarskih gum so nam Marka Jagodi~a za predsednika dru{tva za na doma~em in tujem trgu. Je najve~krat predstavili sodelavci tehni~nega sektorja. naslednji {tiriletni mandat. nagrajena slovenska tiskarna na podro~ju Za nas je bila zelo zanimiva predstavitev izdelave knjig. Prejeli so ve~ prestižnih zgradbe tiskarske ofsetne gume in Leto{nja strokovna ekskurzija je uspela doma~ih in tujih nagrad ter priznanj. razlaga lastnosti, ki jih morajo imeti in zopet smo papirni~arji spoznali dve tiskarske ofsetne gume. Ogledali smo si Njihova prednost je v izredni tehnolo{ki podro~ji, ki sta tesno povezani vse proizvodne faze izdelave tiskarskih prilagodljivosti in pod eno streho imajo s papirno industrijo. ofsetnih gum, ki jih tiskarji uporabljajo pri celoten grafi~ni proces, ki smo si ga tudi listnem tisku, rotacijskem tisku, tisku na Hvala sodelavcem podjetja Gorenjski tisk podrobno ogledali od priprave tiskovne 2 in družbe Savatech za sprejem in ogled 2 plo~evino, tisku neskon~nih obrazcev in forme, tiska in do dodelave. Ogledali smo specialnih tiskih. proizvodnje. si izdelavo propagandnih tiskovin in knjig. Prav pri slednjih nas je najbolj pritegnila Predstavili so nam tudi laboratorij, kjer izdelava ro~no vezanih knjig nudijo fizikalne, kemijske in tehnolo{ke Zapisala: Alenka Ivanu{ APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P 32 Udeleženci ekskurzije pred podjetjem Gorenjski tisk (foto: A. Ivanu{). 33 2 BRIGHTNESS AND COLOR The signals of the BT-5400 UV for PM 6 of this position is that there would be no MEASUREMENT AND CONTROL MEASUREMENT were calibrated in accordance with the air in the stock after the deculator and mill's most important specifications to that the consistency is rather constant. OF OPTICAL BRIGHTENERS USING INLINE 2.1 GENERAL measure the following properties: Signal 1 – R457 brightness without UV There are approximately 14 methods to 3 EFFECTS OF OBA ON THE (% ISO) SENSOR TECHNOLOGY describe brightness/whiteness. The most BRIGHTNESS AND COLOR popular are the R457 Brightness (ISO Signal 2 – R457 brightness with UV (% ISO) OF DIFFERENT PAPER standard 2470) and the CIE Brightness MeRJenJe In nadzoR dozIRanJa oPtI^nIh belIl (ISO standard 11475). Color can be Signal 3 – a*-value GRADES described by the CIE L*a*b* color space Signal 4 – b*-value (Fig. 1). This is a three-dimensional space 3.1 DEVELOPMENT OF z UPoRabo tehnologIJe »InlIne« senzoRJeV AZVOJ which covers all observable color and is Signal 5 – Fluorescence (% ISO) BRIGHTNESS based on the concept of physical contrary AZVOJ colors. It is interesting to see that the fresh pulp Klaus Kunschert1, Heinz Ziegler1, Helmut Leyerer2 Under the given conditions it was best to slush already has a fluorescence of 3% place the BT-5400 UV into the accept pipe ISO. This is mainly due to the fact that of the deculator (Fig. 2). The advantage of the pulp is dissolved in white water, IZVLE^EK this measuring point is that the installation which already contains a high portion can occur without any alterations to the Videz grafi~nega papirja je dolo~ena z belino in barvno-metri~nimi lastnostmi, ki jih spreminjamo z dodatki opti~nih belilnih of unused OBA and the phenomenon current approach flow. The educated sredstev (OBA) in barvil. Spremljanje in spremembe dodatka OBA in barvil obi~ajno poteka z merjenjem vrednosti na skenerju, ki that the bleaching process causes minor je name{~en na zvitku papirja. assumption that the OBA had enough fluorescence in pulp. Tak{na obi~ajna praksa ima {tevilne pomanjkljivosti, ki vklju~uje zamik med doseženimi vrednostmi opti~nih lastnosti in ~asom time to attach to the fiber before arriving doziranje dodatkov, nevarnost prekomernega doziranja pri spremembi sestave, ki vpliva na pove~anje pretrgov papirnega traku v at the measuring point proved correct in The stock from the machine chest shows tehnolo{kem procesu izdelave in doseženih nerealnih vrednosti kon~nega izdelka. later laboratory tests. Another advantage an increase of 12% ISO. This results V sklopu diplomske naloge smo ugotavljali, kako lahko s pomo~jo in-line merilnika BT-5400 UV, izvajamo spremljanje dodatka RAZISKAVE IN R opti~nih belilnih sredstev in merjenje opti~nih in barvno-metri~nih lastnosti papirja. V eksperimentalnem delu presku{anja smo merilno napravo namestili za dekulatorjem papirnega stroja. Neposredno v papirno snov smo dozirali OBA in dve vrsti barvil, dodatno pa {e OBA na klejno stiskalnico. RAZISKAVE IN R Dejansko ~asovno spremljanje vpliva OBA in opti~nih ter barvno-metri~nih lastnosti neposredno vpliva na zmanj{anje izmeta in bolj kakovostnih tehnolo{kih pogojev, hitrej{e spremembe pri zamenjavi proizvodnega programa oziroma vrste papirja, ve~je možnosti pri spremembah doziranja med prekinitvami zaradi pretrgov, ko merilne vrednosti niso dostopne. Namestitev in-line merilnika BT-5400 UV v kombinaciji s krmilno napravo omogo~a hitrej{o povrnitev naložbe ter pove~anje produktivnosti in kakovosti papirja. Fig. 1: L*a*b* Color space �1� Klju~ne besede: opti~na belilna sredstva, barvno-metri~ne lastnosti, barvila, in-line senzor, krmilna zanka, prihranki 2.2 INLINE MEASUREMENT ABSTRACT WITH THE BT-5400 UV The appearance of graphical paper is determined by its brightness and color which is adjusted by optical brightening agents (OBAs) and dyes. This addition of OBAs and dyes is commonly controlled and monitored according to the scanner values of the The BT-5400 UV is part of the ”smart pope roller. transmitter”- series from BTG and is This common practice has many flaws including the delay between dosage of the additives and the actual measurement, the controlled by an intelligent microprocessor. danger of overdosage when a change in furnish occurs as well as the fact that during a sheet break there is no value which the dosage can be related to as the last measured value does not reflect the reality of the process. The sensor can be connected to any point In the scope of a diploma thesis it could be demonstrated how, with help of the inline sensor BT-5400 UV, OBA and dye can be of a 4-20 mA DCS. measured and controlled. In a practical example the sensor was installed after the deculator of a fine paper machine. The OBA Through intelligent algorithms the 2 and two dyes were dosed directly into the pulp suspension as well as a further OBA dosage in the size press. 2 The real-time measurement of OBA and color allows a reduction of broke production, faster grade changes, avoidance of over-transmitter can control process or underdosing and close control during web breaks where scanner values are not available. parameters. The BT has five analogue The installation of the inline sensor BT-5400 UV in combination with a control loop enables a fast amortization of the investment signals which it sends to the DCS. and an increase in productivity and paper quality. These can be calibrated to any optical Key words: Optical brightening agent, color, dye, brightness, inline sensor, control loop, savings measurement including L*a*b* values, brightness, ERIC (effective residual ink concentration) or fluorescence. �2� Fig. 2: Installation point in a simplified flow sheet of PM6 1 INTRODUCTION AND through in-line process measurement. control the dosage by if there is a web OBJECTIVE It should be checked if a control loop of break. The measurement is based on reflection the brightening agent leads to a higher and the optical signal is carried to the Through the installation in a suitable paper quality and lower production costs. processor where it is converted to an Optical brightening agents are substances position the optical brightening agent The analysis was carried out on paper analogue signal. which adsorb non-visible UV light (with can be dosed more precisely according to machine 6 (PM 6) in the Sappi Biberist a wave length of 300 – 400 nm) and the exact specification of each grade. mill in Switzerland. reflect this as visible blue light with Further advantages of this online 2.3 INSTALLATION a wavelength between 400 and 450 Currently the dosage of the OBA, blue measurement are faster and securer The paper machine in Biberist is a nm. OBAs are generally anionic, water- and violet dyes at PM 6 is adjusted grade changes. Through permanent fourdrinier machine which produces 34 soluble and colorless. OBAs can be manually according to the values of process monitoring errors can be the pope paper scanner. If the value different grades of wood-free uncoated APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m categorized according to the number of recognized and eliminated almost paper with varying color, brightness and APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m sulphonic acid groups (Di-, tetra- or hexa-delivered is too high the operator slows immediately, reducing the production of furnish. sulphonated). The larger the number of the rotation frequency of the pump, thus broke and avoiding unnecessary costs. groups, the less affinity the brightener adding less brightening agent to the Machine data: has for cellulose fibers. In grades with system. Is the value measured too low, Another aim of the thesis was to prove Speed: 600 m/min a high brightness demand OBAs are the frequency of the pump is increased. the economic efficiency of a BT-5400 UV sensor and to show that a more constant added both internally and to the surface. Due to the late measurement of the pope Width: 3.40 m scanner the operator only sees the result paper quality and lower costs can be Papir za notranjost revije P Production: 71,000 t/a Papir za notranjost revije P The aim of this thesis was to examine the of his actions after a delay. Addi-tionally, achieved by automation of the optical 34 optical brightener dosage and its effect the operator has no value which to brightening agent dosage. Fig. 3: Development of brightness Size press (with OBA) 35 from the addition of broke. The broke This effect can have different causes. Machine operators cannot constantly machine staff monitoring and adjusting is already white and brings in additional One explanation can be that the OBA has check whether the dye and OBA dosages brightness and color according to the OBA which has not bonded with the a weaker effect on whiter base papers. are at their optimum, it could often be measurement of the pope reel scanner fibers, both effects causing the increase This can be seen as a type of “buffer” seen that only one adjustment was made is not optimal for two reasons. For one, in brightness. After the addition of effect. Another reason could be that during the start of each produced grade the staff cannot constantly monitor optical brightening agent, white water a maximum brightness of 112% ISO can and left for the entire grade production and manually adjust the OBA-dosage and filler, the brightness increases be reached and that by some grades the as long as the reel measurement was in to adhere to the product specification. a further 7% ISO. From the brightness OBA is overdosed in the wet end. If this specification. Many trials have shown Secondly, alterations and process changes without UV it can be seen that the filler would be the case the final brightness a possible average OBA reduction of at can only be detected after a fairly long contributes about 1.5% ISO to the total can be controlled by the dosage in the least 2 l/h. If this is achieved the savings delay. brightness. wet end. A further possibility would be reached (in accordance to production, A brightness analysis showed that in this AZVOJ The broke has the highest brightness different penetration properties of the OBA price, etc.) would be 13 tons with 107% ISO. One reason for this is base paper. OBA which amount to about €13,000 particular case, broke used in the furnish that the OBA has the longest time to contributes around 11% of the total AZVOJ annually. attach to the fibers, another that the Fig. 7 shows that the OBA in the size brightness, and white water (with re- broke actually contains the highest press causes a constant decrease of the When technical defaults occur, such circulated OBA) and fresh OBA contribute amount of OBA. This high amount is b*-value of about 2.8 in all grades. In the as the blockage of OBA/Dye nozzles or around 7% of the final paper brightness. due to the OBA already attached to Broke has the highest concentration of Fig. 5: OBAs effect on brightness in different grades OBA on the fiber and OBA in solution a*-value being less sensitive, is that OBA (OBA that has not attached to the fiber). shows its effect in the blue wavelength An interesting observation made during spectrum (converting UV light to visible the thesis which still has to be examined blue light). No significant effect can be is the equalizing effect the size press has seen in the a*-value as it is measured in regarding brightness. This effect can be RAZISKAVE IN R the red/green wavelength spectrum. explained by either an overdosage of OBA in the size press or different penetration RAZISKAVE IN R of the OBA into the sheet. 3.3 EFFECT OF OBA IN THE Through the early measurement and SIZE PRESS control of brightness a total savings of The size press recipe is constant for all 53,000€ are created. These originate grades except for the grades “Star” and from producing less broke, faster grade “Neve”. In Fig. 6 the red bars show the changes and savings in OBA usage. average brightness of the base paper of Premature error recognition facilitating different grades. This varies by up to 2% a reduction in broke production and ISO due to different furnishes, fillers and downtime, as well as the new possibility color. The blue bar shows the difference of product and process optimization between the base paper and the sized must be considered as well. paper. The sized paper of course has The investment in the BT-5400 UV shows Fig. 4: Factors influencing the brightness Fig. 7: Effect of the size press on the b*-value the specification of the finished product a return on investment within six months. the broke as well as in the white water, formed in the laboratory and a*- and (112% ISO). grade “Star” this is not the case as this is technical defects on the pope scanner The requirements for automation of the 2 which dilutes the dried broke. Both these 2 b*-values measured, with and with-out The grades “Pro” and “Top” are good the only grade with a different size press measurement, an inline measurement OBA dosage are fulfilled. The sensor factors and the long reaction time result UV. Consequently, the sheets formed examples. These have a difference in base recipe. proves to be valuable for premature error delivers correct values for all produced in this high brightness. in the lab do not show the influence of paper brightness of 2% ISO but the same The difference between base paper and recognition to avoid difficulties. grades. Seeing that during automation the size press. Small variations of OBA A savings potential of OBA can be seen size press mixture gives them both 112% sized paper, regarding the b*-value, can Furthermore a measurement of the brightness is controlled within certain when looking at the broke contribution only resulted in a small change of the ISO brightness. In other words the OBA in therefore be seen as an offset when brightness and color in the stock provides limits, there is no negative effect on the percentage of 11% (Fig. 4). If the b*-value. Even less of an effect could be the size press is 2% ISO more effective in looking into an automation. new possibilities for trials regarding a*- or b*-value. Due to the stock vary- addition of broke to the furnish increases, seen in the a*-value. The reason for the the grade “Pro” than in the grade “Top”. different brightener types, dyes, colors ing in brightness (caused by different less optical brightener is needed. or the influence of the size press can be filler and furnish) and the fact that the An inline measurement would 4 POTENTIAL SAVINGS measured and recorded in real-time. Size size press levels the final brightness, the automatically recognize this and dose press recipes can be optimized as there only thing still required to implement less OBA. To justify the investment made in an is a direct comparison to the base paper automation, are the target values for instrument, clear financial benefits must values. each grade. be proven. These can partly be shown 3.2 EFFECT OF INTERNALLY with direct cost savings and partly with LITERATURE DOSED OBA other benefits and advantages. 5 SUMMARY �1�. http://www.heise.de/foto/artikel/ Illustrated in Fig. 5, is the average dosage Due to the fact that the machine Immer-noch-exotisch-L-a-b-228542.html. The color and cost of copy paper are the �Online� of OBA (in liters per hour) and the operators adjust the dosage by the most important aspects influencing the APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m average fluorescence effect (in % ISO) in scanner value for the paper to be in �2�. BTG Instruments GmbH. User Manual BT APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m consumer’s purchasing decision. These 5400 UV different grades. It can be seen that to specification, the result of their actions properties can easily and cost-effectively BTG Instruments GmbH, 2007. get a similar effect of the OBA, different can only be seen five minutes later. If be influenced using optical brightening grades require different amount of OBA. further adjustment is needed another five agents and dyes. The amount of OBA This is due to the different furnishes, fillers minutes is required and so on. which is in a paper machine system is and other properties of these grades. By using inline instrumentation the delay of five minutes can be cut by at least rarely constant as it is influenced by the 1University of Applied Sciences, Faculty of Paper To examine the effect of optical 60%. This increase in machine efficiency furnish, amount of broke used, retention Technology, Munich Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P brightener on the color space values, and reduction in broke shows a potential of the system and possibly overdosing 2BTG Instruments GmbH, Herrsching 36 sheets with different OBA-contents were Fig. 6: Size press effect on the paper brightness of €40,000 annually. of the additive. The common practice of 37 DALMATINOVA BIBLIJA – KARAKTERIZACIJA Do danes se je ohranilo 78 evidentiranih opti~ne lastnosti papirja: belina (ISO Vrednosti za gramaturo posamezne primerkov izvirne Dalmatinove Biblije, od 2470), opaciteta in transparenca (ISO pole papirja pred ~i{~enjem (slika 2) se FIZIKALNIH LASTNOSTI PAPIRJA IN TISKA tega 36 v Sloveniji. Primerek, ki ga hrani 2471), sipanje in absorpcija svetlobe nahajajo v podro~ju med 58 do 81 g/m2. knjižnica v Kranju, je bil eden izmed huje (ISO 9416), Vrednosti so od 20 do 30 g/m2 nižje od po{kodovanih, zato smo se odlo~ili za dana{njih tiskovnih papirjev za izdelavo barvno-metri~ne lastnosti papirja in dalMatIn's bIble – chaRacteRIzatIon konservatorsko-restavratorski poseg. knjige, ki so od 90 do 100 g/m2. Nihanje V okviru raziskav, ki so bile izvedene pred tiska: svetlost in barvne lastnosti (CIE med polami je precej{nje, do 20 g/m2, kar L*a*b*), of PaPeR and PRInts on the book block in ob konservatorsko-restavratorskem lahko pripi{emo neenakomernostim pri posegu je bila opravljena tudi karakter- tiskovne lastnosti odtisa: opti~na oblikovanju papirnega lista v postopku izacija papirja, ki sestavlja knjižni blok gostota D (ISO 13655). ro~ne izdelave. Dosežene vrednosti za Dalmatinove Biblije iz kranjske knjižnice. gramaturo posameznih listov po post- Cilj raziskave je bila primerjalna analiza in Rezultati meritev posameznih lastnosti so opku ~i{~enja se pri vseh vzorcih znižajo prikazani na slikah od 2 do 12. AZVOJ opredelitev lastnosti papirja kot nosilca od 1 do 2 g/m2. tiskane knjige, z namenom opredelitve Vrednosti za debelino papirja pred AZVOJ Marjeta Černič1, Jedert Vodopivec-Tomažič2 postopkov pri konserviranju in restavri- 2.2 REZULTATI IN KOMENTAR ~i{~enjem so v obmo~ju med 120 in ranju tiskane in poslikane knjige kot 190 μm. Po ~i{~enju se debelina pri dragocenega dokumenta, za hrambo za Dosežene rezultate meritev na izbranih posameznih listih zniža, ostane ne- ~im dalj{e obdobje v prihodnosti. polah papirja iz originala smo primerjali spremenjena ali se nekoliko povi{a, kar IZVLE^EK med seboj, pred in po postopku ~i{~enja, potrjujejo tudi dosežene vrednosti za Dalmatinova Biblija iz leta 1584 je prvi slovenski prevod celotnega Svetega pisma. Je najve~ji dosežek slovenske reformacijske na osnovi referen~nih karakteristik papir-voluminoznost papirja, prikazano na sliki dobe in kulturni spomenik. V okviru raziskav, ki so bile izvedene pred in ob konservatorsko-restavratorskem posegu, je bila 2. EKSPERIMENTALNI DEL jev iz zgodnjega obdobja tiskane knjige. 3. Specifi~ni volumen dosega vrednosti opravljena tudi karakterizacija papirja, ki sestavlja knjižni blok Dalmatinove Biblije iz kranjske knjižnice. Želeli smo ugotoviti vpliv od 1.8 do 2.7 cm3/g, razlike med polami konservatorskega postopka mokrega ~i{~enja na spremembo posameznih lastnosti papirja in zapisa. V postopku se izbolj{ajo Želeli smo ugotoviti vpliv konservator-so precej{nje. Vsi papirji dosegajo želene lastnosti povr{ine, opti~ne in barvno-metri~ne lastnosti papirja, medtem ko se kakovost odtisa na tiskanih zapisih poslab{a. skega postopka mokrega ~i{~enja na 2.2.1 Strukturne in povr{inske last- vrednosti v podro~ju od 1.5 do 2.5 cm3/g, Za ohranjanje kakovosti papirja in odtisa smo predlagali za{~ito in varovanje s specialnimi vrstami papirja, kartona in lepenke, spremembo posameznih lastnosti papirja nosti papirja ki ozna~ujejo voluminozne vrste papirja, ki ustrezajo kakovosti za trajno in arhivsko uporabo. RAZISKAVE IN R in zapisa. Na osnovi nedestruktivnih stan- Gramatura, debelina, specifi~ni volu- ki so primerne za izdelavo knjige. dardnih metod presku{anja smo dolo~ili men Klju~ne besede: Dalmatinova Biblija; lastnosti papirja, tiska in poslikave; ohranjanje kulturne dedi{~ine na papirju. RAZISKAVE IN R osnovne fizikalne lastnosti strukture in povr{ine papirja, in opti~ne ter barvno- Strukturne lastnosti papirja so opre- Prepustnost zraka in gladkost metri~ne lastnosti papirja in tiska. deljene z gramaturo, debelino in volumi- ABSTRACT Vrednosti prepustnosti zraka po metodi noznostjo. Vse lastnosti smo izmerili po Dalmatin’s Bible of 1584 is the first translation of the entire text of Bible into the Slovenian language. It is the greatest Gurley, prikazane na sliki 4, kažejo, da vsi standardnem postopku na izbranih listih achievement of Slovenian reformation era and cultural monument. Part of the research that was carried out prior to and during 2.1 IZBOR VZORCEV IN papirji pred ~i{~enjem dosegajo vrednosti potiskanega papirja. the actual conservation-restoration treatment was also characterization of paper that makes up the book block of the Dalmatin’s METODE PRESKUŠANJA od 3 do 10 sekund, kar pomeni, da je Bible from the library in Kranj. The aim of this research was to determine the conservation and restoration treatment to be used for this valuable printed book and thus enable its proper storage for a longest possible time in the future. While the conservation Izvedli smo primerjalno analizo 5 leg, ki process improved the properties of the surface as well as optical and colour-metric properties of paper, it did, however, slightly sestoje iz dveh ali ve~ pol iz razvezanega reduce the quality of the prints. To preserve the quality of the paper and print we suggested protection and preservation with knjižnega bloka. Listi so o{tevil~eni na special types of paper and board that match the quality needed for permanent and archival use. zunanji strani posameznega lista oziroma pole: Key words: Dalmatin’s Bible; properties of paper, prints and illustrations; preservation of cultural heritage. Lega 1: pola 399–404, pola 400–403, 1. UVOD razgradnje dokumentov in razvijamo Dalmatinova Biblija iz leta 1584 je prvi pola 401–402. metode za za{~ito, konserviranje in slovenski prevod celotnega Svetega pisma. Lega 2: pola 405–410, pola 406–409, 2 2 restavriranje. Na dokumentih, ki imajo Je najve~ji dosežek slovenske reformacijske pola 407–408. Papir tudi v prihodnosti ostaja eden pomembnej{ih prena{alcev in nosilcev zna~aj kulturne dedi{~ine, med katero dobe in kulturni spomenik prve kategorije. Lega 3: pola 411–414, pola 412–413. pisne in tiskane kulturne dedi{~ine. sodi tudi dokumentno gradivo na papirju, Je veli~astna knjiga v vsakem pogledu. Ohranjanje arhivskega gradiva na papirju lahko uporabimo le tiste konservatorske Obsežen knjižni blok je bogato ilustriran Lega 4: pola 415–420, pola 416–419, je odvisno od kakovosti surovin, ki in restavratorske posege, ki so znanstveno in za{~iten z lesenimi platnicami, ki so pola 417–418. sestavljajo papir in zapis, od tehnologije potrjeni in prakti~no presku{eni. Naloga prekrite z usnjeno prevleko z renesan~nimi Lega 5: pola 421–426, pola 422–425, izdelave nosilca in zapisa, ter od konservatorske stroke je izbrati postopek, motivi. Biblija je bila zelo dolgo v aktivni pola 423–424. na~ina uporabe in pogojev hranjenja s pomo~jo katerega izbolj{amo kemijsko in rabi, kar dokazujejo {tevilne mehanske in dokumentnega gradiva. Z naravoslovnimi fizikalno stabilnost in pove~amo trajnost druge po{kodbe, ki so posledica pogoste Dodatni listi: naslovnica NT (Novi testa- Slika 2: Dosežene vrednosti za gramaturo papirja, pred in po ~i{~enju. metodami danes odkrivamo vzroke dokumenta. uporabe. ment), list 378 in list 563. Vzorce posameznih pol papirja iz knjižnega bloka smo klimatizirali v stan- dardnih klimatskih pogojih na osnovi SIST ISO 187, pri 23 ˚C in 50-odstotni relativni vlagi. Na vzorcih papirja in tiska smo pred in po postopku mokrega ~i{~enja izv- edli meritve fizikalnih, opti~nih, barvno- metri~nih in tiskovnih lastnosti na osnovi APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m standardnih metod presku{anja, s katerimi nismo po{kodovali strukture in povr{ine papirja: osnovne strukturne in povr{inske lastnosti papirja: gramatura (ISO 536), debelina in specifi~ni volu- men (ISO 534), prepustnost povr{ine Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P in strukture (ISO 5636/2), gladkost 38 Slika 1: Naslovnica in razprt knjižni blok Dalmatinove Biblije pred konservatorskim posegom. povr{ine (ISO 5627), Slika 3: Dosežene vrednosti za voluminoznost papirja, pred in po ~i{~enju. 39 struktura in povr{ina papirja prepustna na vrednosti sipanja svetlobe, kar vpliva zrak in dovzetna za u~inkovanje zunanjih na slab{i izgled potiskanega papirja. dejavnikov. Po ~i{~enju ostanejo vrednosti Vrednosti koeficienta sipanja svetlobe pri ve~ini papirnih listov nespremenjene, pred ~i{~enjem so od 30 do 55 m2/g – razen pri dveh (pola 400–403 in 401–402), dana{nje vrste celuloznih vlaken dosegajo pri katerih se prepustnost zniža vrednosti od 50 do 60 m2/g. Listi papirja, (od 8 do 10 s). ki dosegajo vrednosti, nižje od 40 m2/g, kažejo na precej{njo po{kodovanost Dosežene vrednosti za gladkost papirja vlaken in papirja. Meritve sipanja in na sliki 5 kažejo, da vsi originalni listi pred absorpcije svetlobe v papirnem listu so ~i{~enjem dosegajo zelo nizke vrednosti, zelo dobro merilo za vrednotenje stopnje od 1 do 2.5 sekunde, kar pomeni, da je po{kodovanosti papirja. AZVOJ povr{ina zelo hrapava, kar je zna~ilno za starej{e ro~no izdelane papirje. Po AZVOJ ~i{~enju se gladkost nekoliko povi{a, 2.2.3 Barvno-metri~ne lastnosti vendar vrednosti {e vedno ostajajo papirja v obmo~ju nizke gladkosti – dana{nje Slika 4: Dosežene vrednosti za prepustnost zraka v papirju (metoda Gurley), pred in po ~i{~enju. vrste tiskovnih papirjev dosegajo gladkosti Slika 8: Dosežene vrednosti za transparenco papirja, pred in po ~i{~enju. Ker so vizualne razlike med bolj{e in od 50 do 100 sekund po Bekk-u. slab{e ohranjenimi listi papirji precej{nje, smo lastnosti želeli preveriti z meritvami barvno-metri~nih lastnosti, ki se 2.2.2 Opti~ne lastnosti papirja v dana{njem obdobju pogosto uporabljajo za karakterizacijo izdelkov na Izmerili smo belino papirja na izbranih papirju. Izmerili smo barvo v CIE L*a*b* listih papirja, pred in po postopku prostor v skladu s standardoma ISO ~i{~enja, na spektrofotometru DataColor. RAZISKAVE IN R 13655 in ISO 12647-2. Belina je merilo za odsevnost modre svetlobe pri 457 nm in se uporablja pri Vrednosti za svetlost (CIE L*) potrjujejo RAZISKAVE IN R dolo~anju opti~nih lastnosti papirja. vrednosti za belino. Svetlost se nahaja Izbrani listi ne dosegajo vrednosti v podro~ju okrog 80 % pri slab{e opti~nih lastnosti dana{njih vrst papirja. ohranjenih papirjih in do 84 % pri papirju Vrednosti za belino so zaradi lastnosti bolj{e kakovosti. Po postopku ~i{~enja vlaken in dodatkov ter razgradnje papirja se na posameznih listih papirja svetlost v ve~ stoletjih nizke. Rezultati meritev so povi{a ali ostane nespremenjena. prikazani na sliki 6. Vrednosti barve na osi rumeno/modro Slika 5: Dosežene vrednosti za gladkost papirja (metoda Bekk), pred in po ~i{~enju. Slika 9: Dosežene vrednosti za opaciteto papirja pred in po ~i{~enju – vpliv sipanja svetlobe po Kubelka-Munk metodi. Vrednosti za belino so pri vseh listih +b/-b kažejo (slika 11), da so listi papirja papirja pred ~i{~enjem od 40 do 46 %. pred ~i{~enjem precej rumeno obarvani, Primerjalno so najnižje dosežene na listih, vi{je vrednosti so dosežene na bolj ki vsebujejo ve~ vidnih madežev, kar kaže po{kodovanih listih. Po postopku ~i{~enja na pogostej{o uporabo. Po ~i{~enju se se rumenost zniža le za 2 do 3 enote. belina povi{a od 0 do 5 %. 2.2.4 Lastnosti tiska 2 2 Opaciteta, transparentnost, sipanje in »Dalmatinova Biblija« je tiskana v ~rno- absorpcija svetlobe beli tehniki, ~rke v naslovih pa so rde~e Opaciteta je merilo neprosojnosti papirja, barve. Na potiskanih listih (naslovnica ki mora biti pri dana{njih tiskanih izdelkih NT, list 378 in 563) smo izvedli meritve vi{ja od 90 %. Vi{ja opaciteta je posledica opti~no gostote tiska in barvno-metri~ne vi{jih vrednosti sipanja svetlobe, merjeno lastnosti CIE L*a*b* posameznih ~rk po metodi Kubelka-Munk, kar je ugodno v naslovu, v rde~i in ~rni barvi, pred in po za bolj{o kakovost odtisa. Odvisna je postopku ~i{~enja. od kakovosti uporabljenih vlaken in Opti~na gostota tiska rde~ih ~rk v knjigi Slika 6: Dosežene vrednosti za belino papirja, pred in po ~i{~enju. polnil v papirju. Dosežene vrednosti za Slika 10: Dosežene vrednosti za barvno-metri~ne lastnosti papirja CIE L* (svetlost), pred in po ~i{~enju. dosega vrednosti od 1.0 do 1.20, pri opaciteto papirja (slika 7) pred ~i{~enjem ~rnih ~rkah so vrednosti nižje, od 0.7 zelo nihajo, so v podro~ju med 91 do 1.0, kar kaže, da kakovost tiska na do 99 %, medtem ko so vrednosti za ~rnih ~rkah ni ustrezna želenim, to je transparenco od 5 do 23 % (slika 8). D=1.0 (slika 12). Po postopku ~i{~enja se Odvisne so od gramature, voluminoznosti vrednosti znižajo pri vseh ~rkah rde~e in in po{kodovanosti posameznega lista ~rne barve, kar ni želeno. Kakovost odtisa papirja. Po ~i{~enju ostanejo vrednosti se po ~i{~enju zmanj{a za 10 do 15 % pri opacitete na ve~ini listov nespremenjene ~rni barvi, pri rde~i barvi so vrednosti nižje APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m ali se le malo znižajo. Pri posameznih APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m za 5 do 20 %, na kar vplivajo poroznost polah se opaciteta povi{a tudi do 5 %, in gladkost papirja in medsebojne medtem ko se transparentnost zniža do interakcije pri povezavi tiskarske barve na 10 % (pola 412–413), kar je posledica povr{ini papirja. odstranjevanja ne~isto~ na povr{ini in v strukturi papirnega lista. Svetlost (CIE L*) potiskanega papirja se nahaja v podro~ju do 75 % pri slab{e Vrednosti koeficienta sipanja svetlobe ohranjenem listu na naslovnici, do 80 % Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P kažejo na precej{nje razlike med papirji pa na ostalih listih, ki sta zaradi manj{e 40 Slika 7: Dosežene vrednosti za opaciteto papirja, pred in po ~i{~enju. – tisti s slab{o opaciteto dosegajo nižje Slika 11: Dosežene vrednosti za barvno-metri~ne lastnosti papirja, CIE b* (rumeno obarvanje), pred in po ~i{~enju. uporabe bolj{e ohranjena. 41 4. MARCUS, R. T. The Measurement of Color, K. Nassau (Ed.), Color for Science, Art and DOLO^ITEV OPTIMALNIH LASTNOSTI Technology, Elsevier, Amsterdam, 1998, 31–96. 5. ^ERNI^, M. Dalmatinova biblija – TISKOVNIH MATERIALOV karakterizacija lastnosti papirja: poro~ilo o rezultatih raziskave. Ljubljana: In{titut za celulozo in papir, 2010. 22 f., ilustr. ZA TISK ELEKTRONIKE 6. ^ERNI^, M. in VODOPIVEC, J. Tiskana in poslikana knjiga 16. stoletja: lastnosti papirja in tiska. Teh. vseb. probl. klas. elektron. arh., 2011, zv. 10, 249–262. defInIng oPtIMal PRoPeRtIes of PRIntIng 7. VODOPIVEC, J., PLANINC, L., ^ERNI^, M. Analyses and conservation of a sUbstRates foR PRInted electRonIcs AZVOJ gouaches collection. V: SIMON^I^, B. (ur.) et al., 5th International Symposium AZVOJ on Novelties in Graphics, Ljubljana, Slovenia, 2010. Symposium proceedings. Tjaša Vidmar1, Tadeja Muck1, Marta Klanjšek Gunde2 Ljubljana: Faculty of Natural Sciences and Engineering, Department of Textiles, 2010, Slika 12: Dosežene vrednosti za opti~no gostoto tiska v ~rni in rde~i barvi, pred in po ~i{~enju. 666–671. IZVLE^EK dr. Marjeta ^ERNI^1, dr. Jedert VODOPIVEC- ^lanek obravnava lastnosti tiskovnega materiala − papirja −, ki vplivajo na funkcionalnost odtisov pasivnih elektronskih TOMAŽI^2, elementov s tehniko sitotiska. Pripravljen je bil nabor razli~nih segmentov tiskovnih materialov (Pe:smart tipa 2, Pretex, Biogloss, 1In{titut za celulozo in papir Ljubljana, Biomatt in Superprint), ki so se razlikovali po surovinski sestavi, povr{inski obdelavi in namembnosti. Ugotovljeno je bilo, da 2Arhiv Republike Slovenije so najpomembnej{e lastnosti termi~na obstojnost in povr{inske lastnosti tiskovnih materialov, in sicer hrapavost, vpojnost in poroznost (makro komponenta). Te pomembno vplivajo na zadovoljivo sintranje kovinskih delcev na povr{ini tiskovnega materiala in posledi~no funkcionalnost tiskanih elektronskih struktur. Izpostaviti velja tudi mehanske lastnosti in pH tiskovnih RAZISKAVE IN R materialov, ki opredeljujejo obstojnost odtisov. Klju~ne besede: papir, lastnosti tiskovnih materialov, sitotisk, tiskana elektronika. RAZISKAVE IN R ABSTRACT In presented work the properties of printing material − paper −, which influence on the functionality of passive screen-printed electronic components were investigated. A set of diverse printing materials was chosen, namely Pe:smart type 2, Pretex, Biogloss, Biomatt and Superprint. They varied in composition, surface treatment and appropriate applications. The obtained results indicated that thermal stability and surface properties of printing material, namely roughness, absorbency and porosity (macro component) are most relevant. The mentioned properties had substantial impact on sintering of metal particles on the Slika 13: Dosežene vrednosti za barvno-metri~ne lastnosti tiska, CIE L* (svetlost), pred in po ~i{~enju. surface of printing material. This was also affecting the functionality of printed electronic structures. Stability of prints was evaluated by mechanical properties and pH value. Svetlost ~rk v rde~i barvi je od 50 do Slab{a kakovost papirja je ugotovljena na Keywords: paper, paper properties, screen printing, printed electronics. 55 % in se s ~i{~enjem povi{a do 2 %. listih, ki so bili bolj izpostavljeni ve~kratni Razlike v svetlosti ~rk v ~rni barvi so uporabi, to je listanju in branju. Kakovost v obmo~ju od 40 do 60 % in se v odtisa v ~rni barvi dosega primerjalno postopku ~i{~enja povi{ajo. Po postopku s ~rkami rde~e barve vi{je vrednosti opti~ne gostote odtisa. V postopku 1 UVOD naprave in senzorje. Tiskan elektronski in funkcionalnost izdelkov. Tiskana ~i{~enja se pri vseh vzorcih ~rk povi{ajo vrednosti za svetlost in znižajo barvne konservatorskega postopka mokrega sistem je sestavljen iz tiskovnega elektronika je grafi~ni izdelek prihodnosti, materiala in ve~plastne strukture ker prina{a {tevilne nove možnosti in 2 vrednosti. Barvne vrednosti v rde~em in ~i{~enja se izbolj{ajo lastnosti povr{ine, Leta 1976 so Alan MacDiarmid, Hideki 2 rumenem podro~ju na ~rkah rde~e barve opti~ne in barvno-metri~ne lastnosti Sigava in Alan J. Heeger dopirali tiskarskih barv z razli~nimi elektri~nimi podro~ja uporabe elektronskih sistemov �4�. se precej spremenijo, medtem ko na papirja, medtem ko se kakovost odtisa poliacetilen z jodom in tako dobili prvi lastnostmi. Posamezni sistem je lahko ~rkah ~rne barve ni ve~jih razlik, kar kaže poslab{a. Za ohranjanje kakovosti papirja prevodni polimer �1�. To je bil za{etek sestavljen iz aktivnih (diode in tranzistorji) 2 EKSPERIMENTALNI DEL na ve~jo obstojnost. Rezultati potrjujejo, in odtisa po zaklju~enem konservatorsko- tiskanih elektronskih sistemov. ali pasivnih komponent (upori, da je pri obnavljanju dragocenega restavratorskem postopku knjige Od tedaj so sintetizirali veliko prevodnih kondenzatorji in tuljave) �4�. Aplikacije Za tisk preprostih elektronskih struktur je tiskanega gradiva potrebno uporabljati predlagamo za{~itno embalažo arhivske in polprevodnih polimerov, primernih tiskane elektronike so: RFID, OLED bil uporabljen nabor razli~nih tiskovnih konservatorsko restavratorske postopke, kakovosti in hrambo v enakomernih za tisk elektronskih sistemov. V zadnjem zasloni, fleksibilne baterije, tranzistorji, materialov – papirjev, in sicer; Pe:smart pri katerih se tiskovne lastnosti zapisov ne klimatskih pogojih. Uporaba dragocenega ~asu se razvijajo tudi kompozitni polimeri, fotonapetostne celice, spominske enote, tipa 2, Pretex, Biogloss, Biomatt in poslab{ajo. izvoda naj bo dovoljena izjemoma le ki jim dodajajo kovinske delce (na primer pametna embalaža itd. �5�. Tiskana za nujne {tudijske namene in ~asovno Superprint. Proizvajalci papirja so Next- Ag, Au, Ni, Cu, Pt in prevodni ogljik) 3 ZAKLJU^EK omejeno razstavljanje. elektronika omogo~a uporabo gibkih level paper Felix Schoeller (Pe:smart in imajo zna~ilnosti kovin �2�. Tiskana tiskovnih materialov, kar znižuje stro{ke type 2), Neenah Lahnstein (Pretex) in elektronika pomeni tiskanje pasivnih in proizvodnje in omogo~a masovno papirnica Vev~e (Biogloss, Biomatt in Primerjalna analiza osnovnih fizikalnih aktivnih elektronskih elementov – vezij izdelavo tankih, lahkih in mehansko Superprint). Na tiskovne materiale je lastnosti strukture in povr{ine, ter 4 LITERATURNI VIRI na obi~ajne tiskovne materiale, kot prilagodljivih vezij. V primerjavi s klasi~no bila s sitotiskarsko tehniko natisnjena opti~nih in barvno-metri~nih lastnosti so papir, plastika in tekstil, z uporabo proizvodnjo ~ipov omogo~a {tirikrat izbranih pol papirja iz originala triplastna struktura, sestavljena iz 1. BARRETT, T. D. Early European papers/ klasi~nih tehnologij tiska (sitotisk, ve~jo hitrost in nižjo ceno proizvodnje tiskane knjige »Dalmatinova Biblija« je dveh prevodnih in vmesne dielektri~ne contemporary conservation papers. A report on research undertaken from fleksotisk, globoki tisk in ofsetni tisk) in �5�. Tiskana (organska) elektronika ima pokazala, da so med listi papirja razlike plasti. Pri na{em raziskovanju smo se fall 1984 through fall 1987. The paper digitalnih tehnik tiska, kot je kaplji~ni nekaj slabosti, in sicer nizko stopnjo APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m v strukturi, ki se kažejo v gramaturi in osredoto~ili le na prvo natisnjeno plast APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m conservator. Volume 13, 1989. Institute of tisk. Najpogostej{i tiskovni materiali za integracije in po~asno preklapljanje. voluminoznosti, kar vpliva na poroznost − prevodno plast. Raziskana je bila Paper Conservation. tiskano elektroniko so polimerne folije, in gladkosti povr{ine papirja. Papirji so Tiskanih elektronskih produktov ne interakcija med tiskovnim materialom 2. FELLER, R. L. Aspects of chemical research in conservation: the deterioration process. to je poliestrske (polietilen tereftalatna ro~ne izdelave in potiskani v ~rni barvi, moremo primerjati s klasi~nimi, saj ne in prvo tiskano tiskarsko barvo oziroma JAIC 1994, Volume 33, Number 2, Article folija − PET, polietilen naftalat − PEN) le na naslovnici je tisk tudi v rde~i barvi. moremo izdelati produktov z enakimi prevodnim slojem. Prevodna plast je 2, 91–99. in poliamidne (PA) folije. Okolju bolj Postopek ro~ne izdelave papirja je odvisen elektri~nimi lastnostmi. Kljub temu bila natisnjena v sitotiskarski tehniki 3. ^ERNI^ LETNAR, M. in VODOPIVEC, J. predvsem od kakovosti vlaken, naprave Influence of Paper Raw Materials and prijazne so tiskane strukture na papirju, ima tiskana elektronika velik pomen s polavtomatskim sitotiskarskim strojem za oblikovanje, znanja in prakti~nih Technological Conditions of Paper ki so poceni, lahke, upogljive in tanke na podro~ju sodobne embalaže, saj RokuPrint in prevodno tiskarsko barvo Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P ve{~in posameznika, ki izvaja oblikovanje Manufacture on Paper Ageing, Restaurator (< 50 μm) �3�. Zaradi majhne teže in omogo~a pove~ano interaktivnost Electrodag PM-470. Omenjena tiskarska 18, 1997, 73–91. 42 papirnega lista. debeline je papir primeren za prenosne − komunikativnost, dinami~nost barva je namenjena tisku RFID anten 43 Preglednica 1: Hrapavost po Bendtsenu in indeks neenakomernosti na zgornji A strani tiskovnih materialov. Lastnosti/Tiskovni material Pe:smart Pretex Biogloss Biomatt Superprint Hrapavost po Bendtsenu 6 246 21 64 234 �ml/min� Indeks NU �/� 18,1 102,9 93,8 48,3 107,6 Ve~ja vrednost indeksa neenakomernosti in hrapavosti po Bendtsenu pomeni hrapavo in nehomogeno povr{ino AZVOJ tiskovnega materiala. AZVOJ 3.2 VPOJNOST TISKOVNIH MATERIALOV (a) (b) Hrapavost in vpojnost lahko mo~no Slika 1: (a) 8-kratna pove~ava odtisov, natisnjenih s sitom 62-64 na tiskovnem materialu Pe:smart. (b) Odtis s prevodno tiskarsko barvo in sitom 62-64 na tiskovnem vplivata na prevodnost tiskane plasti, materialu Pe:smart. Svetlej{i deli predstavljajo srebrove luske, temnej{i pa vezivo tiskarske barve, ki pokriva srebrove luske. in sicer zaradi slab{e oziroma težje nadzorovane porazdelitve prevodnih na papirne in poliestrske tiskovne Za relevantno dolo~itev najpomembnej{ih 3.1 HRAPAVOST TISKOVNIH delcev v suhem tiskanem sloju �7�. materiale. Sestavljena je iz srebrovih lusk lastnosti tiskovnega materiala so bile MATERIALOV Pri~akovali smo, da bo imel tiskovni in termoplasti~ne smole. Srebrove luske raziskane lastnosti, ki opredeljujejo material z ve~jo hrapavostjo tudi ve~jo A B so heterogene velikosti (do 30 μm) in tiskovno in tiskarsko prehodnost. Na podlagi vizualne ocene (slika 2) vpojnost. Rezultati meritev povr{inske RAZISKAVE IN R razporejenosti (slika 1). V nadaljevanju so bile raziskane tudi vidimo, da ima Pe:smart izrazito vpojnosti po Cobbu in sti~nega kota Za doseganje najbolj{ih prevodnosti termi~na stabilnost, mikroskopske homogeno in gladko povr{ino na so to ovrgli (preglednica 2). Izkazalo se RAZISKAVE IN R tiskanih struktur mora biti urejenost lastnosti, prisotnost opti~nih belil in zgornji, tiskovni A strani. Veliko stopnjo je, da ima najve~jo povr{insko vpojnost srebrovih lusk vzporedna, saj imajo kemijska struktura. Preu~en je bil tudi hrapavosti na izrisu povr{inskega profila po Cobbu Pe:smart (14,9 g/m2). Drugi le v tem primeru najve~ stikov. Tiskali vpliv termi~nega in UV sevanja na in topografije kažeta tudi Pretex in najbolj vpojen tiskovni material po Slika 4: Makroporoznost A strani povr{ine tiskovnih materialov, (A) Pe:smart in (B) Pretex. smo z monofilamentnimi poliestrskimi degradiranje tiskovnega materiala. Superprint. Za tiskovna materiala Biogloss Cobbu je Superprint (8,7 g/m2), nato mu nitmi (PET 1500) platnene vezave treh in Biomatt je bilo ugotovljeno, da imata sledijo {e Biomatt (7,3 g/m2), Biogloss 3.3 POROZNOST TISKOVNIH delcev v tiskarski barvi. Ti delci ne smejo gostot (62-64, 77-55 in 120-34 niti/cm). 3 REZULTATI Z RAZPRAVO podobno povr{insko strukturo. Pri tem (5,1 g/m2) in Pretex (4,8 g/m2). Glede MATERIALOV prodreti v pore, saj morajo ostati v tiskani Osredoto~ili smo se na sito 62-64, ker je treba poudariti, da je Biogloss sijajen, na rezultate meritev sti~nega kota z plasti. Navadno je pri ve~ji poroznosti obema teko~inama, to je pre~i{~eno so rezultati merjenja plastne upornosti Izmed {irokega nabora testiranj smo Biomatt pa matiran tiskovni material. tiskovnih materialov ve~ja prevodnost vodo in formamidom, dosegajo Pe:smart Poroznost tiskovnega materiala je pokazali konstantno najbolj{e rezultate se osredoto~ili na rezultate najbolj Rezultate slikovne analize potrjujejo (A stran), Biogloss in Biomatt dobro pomembna, ker nam poda podatek tiskanih plasti Napaka! Vira sklicevanja na vseh tiskovnih materialih. Teoreti~ni klju~nih lastnosti tiskovnih materialov, in tudi rezultati merjenja hrapavosti po mo~enje (θ < 90°), Pretex mejno o vpojnosti tiskovnega materiala in preko ni bilo mogo~e najti.. Iz preglednice 3 je barvni nanos s sitom 62-64 je bil sicer hrapavost, vpojnost, poroznost in Bendtsenu in indeks neenakomernosti, ki mo~enje (θ ≈ 90°) in Superprint slabo tega vpliva na gostoto in porazdelitev razvidno, da imata najve~jo poroznost 30,4 cm3/m2. termi~no stabilnost. so prikazani v preglednici 1. mo~enje (θ > 90°) povr{ine s teko~ino. funkcionalnih delcev v suhi tiskani plasti. po Bendtsenu Superprint (889 ml/min) in Sti~ni kot tiskovnih materialov je prikazan Velikost por ne sme biti prevelika in Pe:smart (10 ml/min). Pri teh rezultatih je na sliki 3. mora biti prilagojena velikosti prevodnih treba poudariti, da je metoda dolo~anja poroznosti po Bendtsenu nenatan~na 2 2 pri zelo gladkih in zaprtih povr{inah Preglednica 2: Povr{inska vpojnost po Cobbu in sti~ni kot na zgornji A strani tiskovnih materialov tiskovnih materialov. Rezultati slikovne Lastnosti/Tiskovni analize kažejo, da ima najve~je {tevilo por material Pe:smart Pretex Biogloss Biomatt Superprint Pe:smart na A strani, to je 63 makro por Cobb �g/m2� 14,9 4,8 5,1 7,3 8,7 60 na μm. 52 95 68 68 107 sti~ni kot �°� Na sliki 4 je slikovni prikaz dveh tiskovnih 56 96 71 72 110 materialov, ki imata razli~no velike in razporejene pore. Pe:smart ima majhne in enakomerno razporejene pore, medtem Preglednica 3: Poroznost po Bendtsenu in makroporoznost na zgornji A strani tiskovnih materialov ko ima Pretex velike in neenakomerno Lastnosti/Tiskovni razporejene pore. Sklepamo lahko, da bo material Pe:smart Pretex Biogloss Biomatt Superprint imela tiskana struktura na Pe:smart bolj{o Poroznost po Bendtsenu 6 246 21 64 234 �ml/min� porazdelitev funkcionalnih delcev in tudi ve~jo prevodnost. Število por/μm 63 8 8 7 / 3.4 TERMI^NA STABILNOST TISKOVNIH MATERIALOV APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m Poleg hrapavosti, vpojnosti in poroznosti tiskovnega materiala je za tisk elektronskih struktur pomembna tudi termi~na stabilnost. Le pod dolo~enimi termi~nimi vplivi funkcionalni delci tvorijo dovolj visoke prevodnosti. To smo dolo~ili s pomo~jo barvnih razlik ∆Eab*. Rezultati Papir za notranjost revije P Pe:smart Superprint Papir za notranjost revije P termi~ne stabilnosti tiskovnih materialov 44 Slika 2: Grafi~ni prikaz topografije povr{ine tiskovnih materialov na A strani: (A) Pe:smart, (B) Pretex, (C) Biogloss, (D) Biomatt in (E) Superprint Slika 3: Sti~ni kot najbolj in najmanj vpojnega tiskovnega materiala z vodo na A strani po 30-sekundni izpostavitvi. so prikazani na sliki 5. 45 LITERATURA POVZETKI IZ TUJE STROKOVNE �1� HEEGER, A. J. Semiconducting and metallic polymers: the fourth generation of polymeric materials. Synthetic Metals, LITERATURE 2002, vol. 125, str. 23−42. �2� FRIEND,R. Polymers show they’re metal. Nature Materials, 2006, vol. 441, 37 str. �3� SIEGEL, A., PHILLIPS, S., DICKEY, M., abstRacts fRoM foReIgn eXPeRt lIteRatURe LU, N., SOU, Z. in WHITESIDES, G. Foldable printed circuit boards on paper substrates. Advanced functional materials, 2008, let. 20, 8 str. Dostopno na svetovnem spletu: . �4� Printed electronics. V Wikipedia: the free encyclopedia �dostopno na daljavo�. AZVOJ Obnovljeno 23. 5. 2011 �citirano 16. 9. Janja Zule 2011�. Dostopno na svetovnem spletu: . �5� Organic and Printed Electronics: Za uporabo drugih tiskarskih barv, ki za dolo~ili hrapavost, vpojnost, poroznost Konfokalna/dvofotonska mikroskopija: u~inkovito orodje za strukturno analizo, kvantitativno �bro{ura�. utrjevanje potrebujejo vi{je temperature in termi~no stabilnost, medtem ko so pri Frankfurt, Organic Electronics Association, dolo~itev in raziskave su{enja, smo dolo~ili tudi kriti~no temper- 2009, 92 str. obstojnosti odtisa pomembne pH in me- �6� HODGSON, A. The role of paper in the aturo IR su{enja tiskovnih materialov. To hanske lastnosti tiskovnih materialov. Po- Confocal/two-photon microscopy: a powerful technique for structural analysis, quantification and future in printed electronics �dostopno smo dolo~ili z vrednostjo barvne razlike, leg tega je pri tisku treba upo{tevati tudi na daljavo�. Alan Hodgson Consulting developments ki preseže vrednost ∆Eab* > 1. Kriti~na �citirano 16. 9. 2011�. Dostopno na temperaturo in relativno zra~no vlažnost. svetovnem spletu: . matt in Superprint je 220 °C. Za Biogloss pri obna{anju tiskovnega materiala skozi Izdelki iz celuloznih vlaken so obi~ajno ^eprav so lastnosti vlaken in procesne konfokalne dvofotonske mikroskopije in RAZISKAVE IN R �7� WOOD, L., HREHOROVA, E., JOYCE, T., je kriti~na temperatura IR su{enja 230 °C, grafi~ni proces. Ugotovili smo, da tiskovni kompleksni, neurejeni, porozni materiali. slikovne analize, ki omogo~a kvalitativno FLEMING, P., JOYCE, M., PEKAROVICOVA, spremenljivke v pretežni meri merljive za Pretex pa 240 °C. Iz slednjega skle- A., in BLIZNYUK, V. Paper substrates and material pod vplivom povi{ane tempera- Njihove strukturne lastnosti, zna~ilnosti koli~ine, je {e malo znanega o strukturnih in kvantitativno opredelitev strukture in RAZISKAVE IN R pamo, da bi Pretex in Biogloss omogo~ala inks for printed electronics. V PiraPaper ture in UV sevanja degradira. Pozna- vlaken in procesne spremenljivke so karakteristikah zaradi pomanjkanja razli~nih komponent v specialnih papirnih �dostopno na daljavo�, 2009, 7 str. �citirano {e vi{je in {e bolj zahtevne pogoje iz- vanje lastnosti tiskovnih materialov v izdelkih. 16. 9. 2011�. Dostopno na svetovnem trije osnovni dejavniki, ki vplivajo ustreznih metod za njihovo dolo~anje. delave tiskanih elektronskih struktur. spletu: . elektronika, je nujno potrebno za razlago 4 SKLEPI medsebojnih vplivov tiskovnega mate- riala in elektri~no funkcionalne tiskarske V raziskavi so bile preu~ene klju~ne last- barve. Ker so pogoji tiska elektri~no nosti tiskovnih materialov, ki pomembno funkcionalnih struktur precej druga~ni od vplivajo na tiskane elektronske strukture. klasi~nih, tovrstni podatki prakti~no niso mag. Tja{ a Vidmar1, dr. Tadeja Muck1, Za dolo~anje klju~nih lastnosti sta bili dosegljivi. Zato je poznavanje teh last- dr. Marta Klanj{ ek Gunde2 postavljeni dve merili, in sicer funkcio- nosti in razumevanje njihovih vplivov na 1Univerza v Ljubljani, nalnost tiskanih elektronskih struktur in elektri~ne lastnosti tiskanih struktur prvi 1Naravoslovnotehni{ ka fakulteta, obstojnost odtisov. Pri prvem merilu smo korak k masovni proizvodnji optimalno Snežni{ ka 5, Ljubljana za klju~ne lastnosti tiskovnih materialov u~inkovitih elektronskih struktur. 2Kemijski in{ titut, Hajdrihova 19, Ljubljana 2 2 Slika: CLSM pre~ni presek krep papirja Uporaba zvo~nih valov za natan~no dolo~itev pra{nih delcev, ki se izlo~ajo iz povr{ine papirja Acoustic waves for precise determination of particulate matter emitted from paper surfaces A. Kornherr, P. Achatz, G. Drexler, IPW 6 (2011) str. 13–16 Papir je zelo kompleksen material, ki ga sestavlja vlakninski matriks z vklju~kom anorganskih, pigmentnih delcev in razli~nih aditivov. Tak{en kompozit lahko izlo~a fragmente vlaken, delce polnil, ostanke aditivov in podobno, in sicer APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m v primeru, da je izpostavljen mehanskemu APIR je prispevala papirnica Vipap Videm Kr{ko d.d., VIPRINT 70 g/m stresu. Ta pojav je znan kot pra{enje. Nova »ANDT« metoda omogo~a test pra{enja v kontroliranih pogojih z uporabo zvo~nih valov, pri katerem dolo~amo celokupno koncentracijo delcev, porazdelitev njihove velikosti, kakor tudi strukturne in kemijske Papir za notranjost revije P Papir za notranjost revije P karakteristike 46 Slika: Ve~ji pra{ni delci iz vzorcev papirja na kovinski podlagi dr. Janja Zule 47 november 2011 6 XXXIX Uvodnik 1 Izdajatelji in založniki: Editorial 2 Dru{tvo inženirjev in tehnikov papirni{tva Slovenije, In{titut za celulozo in papir, O PAPIRNI PANOGI GZS - Združenje papirne in papirno predelovalne industrije Z novimi mo~mi nad iste izzive 3 Nova predsednica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo 5 Štiri leta prvi med enakimi v ZPPPI 8 Manj je ve~ 10 Uredni{tvo revije: Standardizacija v papirni{tvu Glavni urednik: 11 Marko Jagodi~ Odgovorni urednik: Petra Prebil Ba{in Na~rt 2050 – kako bo (morebiti) videti evropska papirna industrija v letu 2050? 12 petra.prebil.basin�gzs.si Uredniki podro~ij: O PAPIRNI PANOGI NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Petra Prebil Ba{in Koli~evo Karton se temeljito prenavlja 14 NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Petra Prebil Ba{in, dr. Vera Rutar in Paloma, d. d. vlaga v nove programe in razvija nove, inovativne izdelke 16 dr. Janja Zule 9. mednarodna etiketna konferenca / 12.–14. 10. 2011, Bad Hofgastein 18 RAZISKAVE IN RAZVOJ Zeleni vrti~ek na GZS 21 dr. Marjeta ^erni~, dr. Tja{a Drnov{ek in Alenka Ivanu{ V Valkartonu praznujemo 40 let Zgodba o ljubezni 23 Drugi ~lani uredni{kega odbora: Pilotna biolo{ka vodo-~istilna naprava 25 Ana Fister, Alenka Ivanu{, Metka Ševerkar, dr. Bogomil Breznik, Leopold Scheicher Najbolj{e ideje se rodijo s sodelovanjem 27 Lektor: Grega Rihtar Velike spremembe na trgu registratorjev 28 Prevodi: Vipec d.o.o. Ti odlo~a{ 30 Oblikovanje in grafi~na priprava: Ekskurzija ~lanov DITP v Gorenjski tisk in Savo Kranj 33 Studio U3NEK d.o.o. Tisk: Tiskarna Medium d.o.o. Naklada: 1100 izvodov RAZISKAVE IN RAZVOJ Ljubljana, november 2011 Merjenje in nadzor doziranja opti~nih belil z uporabo tehnologije »inline« senzorjev 34 Navodila avtorjem si lahko ogledate na http://www.icp-lj.si/ditp-revija-papir Dalmatinova biblija – karakterizacija fizikalnih lastnosti papirja in tiska 39 Revija Papir je vpisana v razvid medijev pod Dolo~itev optimalnih lastnosti tiskovnih materialov za tisk elektronike 43 {tevilko 700. Povzetki iz tuje strokovne literature 47 Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Revija slovenske papirne in papirno predelovalne industrije november 2011 6 XXXIX S proaktivnim (so)delovanjem do SPODBUDE vecje konkurencnosti! ZA TRAJNOSTNE PANOGE Proactive (Co)-Operation for Increased Competitiveness TVE OLJSKE DAJA , GZS - Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo VIŠINA DA OK OBREMENITEV V^NIH ANJE IZOBRAŽEV DODANA VREDNOST PRODUKTIVNOST INVESTIRANJE OZ. MODERNA OGIJA TEHNOL IZKORI^ENOST ACITET KAP OŽNOSTI OJ KORIŠ^ENJE RAZV APIR: Dru{tvo inženirjev in tehnikov papirni{tva Slovenije, In{titut za celulozo in papir TRŽNIH PRIL PRILOGA: Izobraževanje za papirni�tvo Izdajatelji in založniki revije P