248 venci, misleč, da pride z Dunaja kdovekaj, so vpri-zorili veliko agitacijo in napovedali veliko narodno slavnost. Skoraj gotovo je lesena deščica razočarala nje same, toda plavati so morali v napovedani smeri naprej. Vkljub temu slavnost ni bila brez pomena za ljudsko probujo. Bleiweisa, Tomana in originalnega župnika Huberja pomnijo ljudje še zdaj. Da se pa Vegov spomin po preteku 39 let, odkar so ga naivno proslavili prvič, proslavi primerno kulturi, ki jo je v tem času dosegel naš narod, naj pokaže — narodna radodarnost! VI. K- Franjo Bradaška. Dne 1. februarja je umrl v Zagrebu Fr. Bradaška, upokojeni gimnazijski ravnatelj, v 75. letu svoje starosti. Bil je rojen v Kranju leta 1829. Služil je kot profesor in ravnatelj na gimna- dovino je pregledal ter dodal nekoliko opomb. Za hrvaško gimnazijo je izdal po Piitzu predelani »Primerjajoči zemljepis"; to knjigo so rabili skozi več let po hrvaških gimnazijah. Se dandanes je znamenita zaradi zemljepisne hrvaške terminologije, iz katere so kasneji zemljepisci črpali gradivo za svoje knjige. Franjo Bradaška je bil skoraj zadnji onih zaslužnih slovenskih profesorjev, ki so prišli na Hrvaško ob koncu absolutizma ter začeli na početku ustavne dobe pomagati bratom Hrvatom hrvatiti njihove šole. Hrvatje še dandanes visoko cenijo delovanje teh profesorjev, kakršni so bili: Žepic, Valjavec, Tušek, Erjavec, Lipež i. dr. Od te vrle čete živita zdaj samo še Trdina in Fr. Magdic. Tudi pokojnemu Franju Bradašku ostane med Hrvati trajen spomin. /. 67. Slovenska umetniška razstava na Dunaju. Dunajčanom je izmed slovenskih umetnikov najbolj CARSKI NAMESTNIK ALEKSEJEV IN^NJEGOVO SPREMSTVO ziji v Varaždinu, odkoder je prišel za ravnatelja na zagrebško gimnazijo. Tukaj je stopil v pokoj 1. 1883. ter je živel iz početka v Gradcu, kasneje pa zopet v Zagrebu. Zadnja leta je bil jako bolan. Bradaška je bil zgodovinar in zemljepisec, a.i je malo pisal, dasi mu je bil jezik lep in slog jedrnat. Kot profesor in ravnatelj je bil strog in natančen. Pisa i je začel v »Slov. Bčeli" zgodovinske sestavke. V »Novicah" je leta 1856. objavil »Kratek pregled starega slovstva hrvaškega" po Mažuraniču, v katerem odobrava, da so se poprijeli kajkavci književne hrvaščine, namreč štokavščine V,Vodnikovem Spomeniku' 1. 1859. navaja vzroke, zakaj Slovani niso dosegli moči, ki je primerna njih velikemu številu. L. 1859. je opisal v »Slov. Glasniku" Zagreb. V »Letopisu Matice Slov." 1. 1870. je napisal razpravo o najstarejši zgodovini slovenski. Tudi Trdinovo slovensko zgo- znan arhitekt Jožef Plečnik, katerega duhoviti načrti, pričajoči o originalnem in jako finem umetniškem čutu, so že našli opetovano splošno priznanje. Prošli mesec so pa priredili tudi drugi slovenski umetniki, združeni pod imenom »Sava", umetniško razstavo pri Miethkeju na Dunaju. Nam so ta dela znana večinoma z domačih razstav. Razstavljali so slikarji Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matej Jama, Matej Sternen, Ferdinand Vesel, Peter Žmitek in kipar Frančišek Berneker. Dunajska kritika je ugodno sprejela ta prvi nastop slovenskih umetnikov na Dunaju. Poljsko društvo »Sztuka" in češki »Manes" sta že dobro znana na Dunaju. Želimo, da bi si tudi »Sava" pridobila toliko ugleda! Slovenec - misijonar, našim čitateljem dobro znani o. Veselko Kovač, nam pišeš Kitajskega: »Do