Šolstvo v pražki deželni jubilejni izložbi. -ff/ti jjlitro poteka čas in približala se je doba, 15. dan vel. travna, v koji se slavnostno otvori deželna jubilejna izložba v Pragi, koja iiua predočiti svetu in narodu razvoj, podstavo in vednost češkega duha in češkega dela. Stotine tisoč tujcev pripravlja se, da obišce to velikansko delo čežkih rok, in vreden ni, da se nazivljp Slovan, kdor bi opustil obisk t<j izložbe in mu pripuščajo gniotna sredstva, da vidi z lastnimi očmi ogronmi kulturni napredek v.eSkega naroda. Za šolst vo v jubilojni izložbi je skrbel šolski odbor, kojemu so bili podrejeni pododbori: za 1 j u d s k o šolstvo,obrtne š o 1 e, s t r o k o v n e, s r e d n j o in v i s o k e šole. Odbor za Ijudsko šolstvo je že vlani mpspca rožnika razposlal vspni okrajnim in krajnini šolskim svelom vabilo in poziv glcde razstavine udcležbc, in takoj so jc za sknpino XXIII. priglasilo 322 ceških in 113 lipmJkih izložbcnikov, koje število sp jp pa doslej šo pomnožilo. Te zglasitve obspzajo: naortp in modele šolskih poslopij, nariske šolskih vrtov in šolskega orodja, učila, prirejena po uči tpljstvu, strokovna literarna dela i. dr.  C. kr. dežp 1 ni šo 1 ski svet jp pa iz ložil iz vseh šolskih okrajev pravila in osnove igpr ter poslovanjp materskih šol (otroškili vrtov) in varovalnic, po jeden izvod najboljših razprpdelb ur za vsaki oddplek šol, popolne učne osnove nieščanskih šol, pisnipne otroškp nalogp v spisji in rarunstvu, risarske izdelke najvišjih razredov ali oddelkov, vzorce lepopisja; daljp podatke o zasebnih šolah, mMteljskib društvih in šolstvo podpirajočih društev, pravila in poslovne osnove ter naloge šolarjev iz nadaljevalnih šol, dalje nčilnic za dekleta, rokodelska dela, sirotišča, ustanove za slaboumn« otroke, in za zanemarjeno mladino in dalje prpgled se- danjega stanja ljudskega šolstva v češkem kraljestvn. Obrtne šole, rokodelske, strokovne in nadaljevalne, koje zavzimajo največ prostora, odmerjenega šolski izložbi, srednje šole so skoro vse priglasile udeležbo svojo v izložbi. Visoke šole se kot take ne udeleže izložbe. V poravnanje izdatkov za šolsko izložbo je dovolilo naucno rninistersvo 8000 gld. Vrhu tega je deželni šolski svet dovolil, da se pokrijejo krajevni izdatki iz prebitkov šolskih proračunov za 1. 1890. event. 1891. Soditi po tem, česar se je učinilo za XXIII. skupino (šolstvo) v pražki izložbi, nadejati se je, da bode ta oddelek dostojno zastopan, a to tembolj, ker so vsi dotični organi (dež. šolski svet, šolski razstavini odbor, zastopniki dež. šol. sveta, med njimi podpredsednik g. Zabusch in dvorni svetnik vit. Kofistka) po svojih močeh pripomogli za dosego napominane svrhe. Dalje bode odbor ,,Pedagogiškega društva v Pragi" za preskrbljevanje stanovanj došlim učiteljem skrbel za primerno nastanjenje. Predsednik tega odbora je v Slovencih poznati eeški pisatelj in poseben prijatelj našemu narodu g. J a n L e g o. V tem odboru se nahajajo znalci vseh slo- vanskih jezikov in francoščine. Svrha stanovanjskega odbora je, slovanskim nčiteljem (torej tndi slovenskim) preskrbeti brezplačno stanovanje in v kolikor nioči cenejo hrano. Na vsa pisraena vprašanja daje pojasnila gosp. Jan Lego v Pragi — Žižkov, Miličeva ul. št. 472. Izložbeni odbor je zgradil stavb za 950.000 gld. in zasebniki so postavili vrhu tega 106 paviljonov za 1,032.000 gld. Vse porabljeno površje na razstavišči znaša 76.000 štirijaških metrov, in je torej pražka izložba ne samo glede obsežnosti, temveč tudi raznosti jedna največjih deželnih izložeb, koje so bile doslej prirejene v Evropi. Izložba v Pragi bode pa pokazala, kaj pomeni češko kraljestvo v okviru države naše: da je najbolj napredna dežela v narodno-gospodarskem in šolskem oziru tcr na prvi stopinji glede finanene moči in prevage svoje. Izložba češkega kraljestva bode izložba najboljših in najbrojnejših izdelkov vsega cesarstva.*) Anton Sušnik — Ljnbljana. *) Ta članek priobčujemo z željo, da bi se slovensko učiteljstvo v toliki meri zanimalo za češko šolstvo, kakor se češko učiteljstvo zanima za napredek v našeni šolstvu. Češka je bila in je še glede razvitja šolstva prva dežela v Avstriji. Medsebojna uzajeninost bode v korist naši širji in ožji doinovini. Ured.