Iz domače in tuje prakse Gozdna pot Pistrov grad v Vuzenici Potrebe ljudi po stiku z naravo, predvsem pa spoz- navanje gozda na drugačen način, so razlogi za nasta- janje novih učnih poti. Tako je v Vuzenici nastala tudi gozdna učna pot Pistrov grad, kije bila uradno odprta 20. 6. 1999. Označena pot je ena izmed številnih po- hodniških poti po gozdovih v bližini Vuzenice, kjer se ljudje sprehajajo in odkrivajo skrivnosti gozda. Na- menjena je ljubiteljem narave, šolarjem, odraslim, skratka vsem, ki želijo spoznavati bogastvo gozda ali pa v njem najti trenutke sprostitve. Pot, ki vodi skozi gozd, od Vuzenice do Sv. Vida, je dolga okrog 3 km. Sprehod po njej traja od dve do tri ure, s postanki na 33 označenih stojiščih pa tudi več. Napisne table ob poti in vodnik pripomorejo k temu, da je spoznavanje gozda lažje. Na označenih stojiščih smo želeli prikazati gozd, njegovo zgradbo, razvoj in vlogo v odnosu do človeka. Pot, kije naravo- slovna, zajema tudi kulturnozgodovinske spomenike, s katerimi spoznanja o gozdu samo še obogati. Pot se začne pri Štoku, gradu iz 16. stoletja, kjer je tabla z vsebino in smerjo poti. Na začetnih točkah lahko obiskovalec razmišlja o gozdnem robu in vred- notah gozda. Seznani se z drevesnimi vrstami, značil­ nimi za gozdove Pohorja in Kozjaka. Ko prispe pohodnik do hribčka Štokkogl, se mu odpre prelep razgled na Vuzenica, na pokrajino Koz- jaka in del Pohorja. Ob vznožju hribčkaje obiskovalec seznanjen z gozdnim bontonom in obnašanjem v gozd- nem prostoru. Pot vodi dalje skozi gozd, ki ga je osnoval človek, in skozi naravni gozd, ki je stvaritev narave. Mimo točk, ki popotnika seznanjajo o pomenu vode v gozdu, o gozdnih tleh, o koreninah in o pestrosti gozda, prispe popotnik do gozdnega roba, kjer je čudovit pogled na gozdnato pokrajino Kozjaka. Podobo dajejo gozdnati krajini značilne zaokrožene kmetije- celki . Pot obide ruševine nekdanjega mogočnega Pistro- vega gradu iz 13. stoletja, od katerega so danes ostale le še razvaline obzidja in delno ohranjen stolpič. Grad je dobil ime po slikarju Pistru, ki je v njem stanoval še ob koncu 19. stoletja. Pohod nadaljujemo po kamionski cesti do naselja nasproti cerkve Device Marije na Kamnu. Možen je ogled romarske cerkve iz 13. stoletja in kapel ice, kije bi la postavljena leta 1998 in je posvečena A. M. Slomš- ku. A. M. Slomšek je služboval v Vuzenici od 1838. do 1844. leta . Proti Vuzenici se popotnik vrača po prijetni romars- ki stezi nad železniško progo, kjer je tudi znamenje, ki obeležuje železniško nesrečo iz leta 1898. Omenjen del poti je bolj sprehajalen. Obiskovalca seznanja pred- vsem z varovalno vlogo gozda, ki varuje strmo pobočje nad železnico pred izpiranjem tal in plazovi. Pot se Slika 1: Delno ohranjen stolpič Pistrovega gradu (foto: M. Modic) Slika 2: Otvoritev gozdne učne poti Pistrov grad (foto: G. Mlinšek) 38 GozdV 58 (2000) 1 zaključi pri Valnerjevi kapelici, kije posvečena dobrot- niku Matiji Valnerju. Na začetku ali na koncu poti je možen tudi ogled cerkve sv. Nikolja, ki jo z njenim visokim :zvoni kom (59 m) radi primerjamo z domnevno najvišjo smreko v Evropi - Sgermovo smreko. V knjižnici in predprostoru župniščaje ogleda vred- na tudi Slomškova soba z bogato poslikanim stropom Iz domače in tuje prakse iz leta 1653. Gozdna učna pot Pi stro v grad, ki je delo gozdarjev in krajanov, obiskovalce seznanja z gozdovi v okolici Vuzenice in z vuzeniškimi kulturnozgodovinskimi spomeniki . Tako nas pot zbližuje z naravo, kulturo in zgodovino Vuzenice. Zdenka Jamnik Sekalniki - stroji za izdelavo lesnih sekancev Robert KRAJNC*, ike POGAČ IK** Z uvajanjem sodobnih tehnologij ogrevanja na les- no biomaso prodirajo na naš trg sodobne tehnologije priprave tesnega kuriva. Ena izmed sodobnih oblik lesne ga kuriva so sekan ci (poznamo še brikete, pe lete), za pripravo le-teh pa uporabljamo sekalnike. Na osnovi navedenih lastnosti delimo sekalnike v tri skupine (preglednica 1 ). Pri izbiri sekal nika je pomemben podatek maksi- malni premer lesa, ki ga stroj še lahko obdela. Določa * R. K., GIS, Večna pol 2, 1000 Ljubljana , SLO ** N. P. , univ. dipl. inž. gozd., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 58 (2000) 1 ga dimenzija vstopne odprtine stroja. Od tega je odvis- na tehnologija predpriprave surovine za sekance (npr. cepljenje debelejših kosov). Velikost sekancev je običajno nastavljiva in je od- visna od tehnologije kurjenja (avtomatizirano polnjen- je peči). Način nastavitve je odvisen od izvedbe nožev sekalnika. Spreminjamo lahko število nožev, število obratov bobna z noži, gostoto navojev pri vijačnem nožu in razdaljo med diskom z noži in protinožem. Sekalnik srednjega razreda Biber 7 kot prikolica s traktorskim poganom in nakladalno napravo (proizvajalec Eschlbock, Avstrija) 39