Št. 141 V Ljubljani, pondefjek dne 24. junija 1918 Leto II. ~ Mi jig&M lin m i Izhaja riHzen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'--, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3‘—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 14 vinarjev. ahteve delavstva. —se strokovne organizacije so te dni sestavile go- j spodarske zahteve delavstva in jih izročile vladi ter dr- j žiivni zvezi industrialcev. Na prvem mestu seveda stoji ! zahteva po državnem prehranjevanju. Za enkrat naše strokovne organizacije ne morejo zahtevati drugega, kakor da vlada neobzirno razloži brezupno stanje naše preskrbe z živili vladam v Nemčiji in na Ogrskem, da , težkih nevarnosti, ki nastajajo iz tega položaja, n v skr!- j \ a pred zavezniki in poišče pomoč v uri pomanjkanja. : Skorajšnja zopetna uvedba polne krušne količine in pre- j skrba zadostnih zalog krompirja, stročevja in masti so i /,.! Avstrijo prave življenske potrebe, katerih zadovo-i \t na izavezniki v svojem lastnem interesu ne mo- i icjo otroci, a bodočnost pa zahtevajo naše strokovna ; organizacije z.vdsko politiko, ki naj nas obvaruje pred obnovitvijo takih prehranjevalnih kriz. Zahtevajo brez- : 10 Pospravo in razdelitev vseh zalog po načrtu, i brezpogojno zaporo dobroznanih tatinskih potov, po ka- j Jerih sc živila odtegujejo javni preskrbi. Dalje energično Politiko glede cen, ki more krotiti poželjivost agrarcev m trgovcev v interesu skupnosti. Delavstvo je dosedai moralo voditi boj za te zahteve samo, sedaj zahtevajo naše organizacije po pravici, da zveze podjetnikov združijo svoj vpliv v tem bojtt z našim. V resnici se je bridko maščevalo na avstrijski industriji, da industrijci niso nikdar umeli, da je tudi njihova korist, če zagotove de- j lavcern možnost, da ohranijo neoslabljeno svojo živčno j 'noč. i Alco bi imeli dobro urejeno preskrbovalno službo, j tedaj bi danes ne bilo potrebno, zopet staviti mezdne za- | htevo. Ker pa je naša javna preskrba popolnoma odpo- j vedaia, ker so cene tako neznansko visoko narasle, je -vsekakor potrebna revizija mezdnih postavk. Kdor le količkaj misli, in si bo ogledal številke, katere izda de- j invec na teden za hrano, stanovanje in bolniško bla- i gajno, bo prvi hip spoznal, da takorekoč smešni po- j viški delavskih plač niso v nikakršnem razmerju z ne- j Prestano naraščajočo draginjo. Slabo gre delavcem v vojnih industrijah, a še mnogo i slabše so godi predvsem železničarjem in delavcem v ! državnih obratih, katerih plače so daleč zaostale za j mezdami v zasebnih industrijah. Tu so prišli desettisoči i ljudi v zadrego, ki naravnost onemogoča, da bi pošteno j pieživeli svoje družine. Tu je treba pomoči! Država ne sme dopuščati svojih delavcev v razmerah, ki so zakri- j vile, da je na stotine sivobradatih mož, ki so bili vse i svoje življenje pridni in pošteni družinski očetje, poiz- j kusilo .spozabiti se na tuji lastnini. Država se mora odlo- ' čiti, akti noče. tla ne pride za njo in za vse prebivalstvo ! LISTEK. 1 ienry Barbusse:* Fantje, naprej! Pravkar smo prekoračili dolino, druga skalnata stena stmi pred nami. Drug za drugim plezamo po začasno j Prislonjeni lestvi navzgor. »Pozori« Vojak, ki je dospel na lestvi skoro že do polovice, j se ie zvalil gologlav, zadet od granate v bok, kakor pla- -vač z razprostrtimi rokami. Videli snto potem, kako je j "rez oblike senca one mase izginila v prepad. Kot po- i Sebiiost smo razločili ie še plavajoče lase po črnem | ' Prpiilu njegovega obraza. Prišli smo na vrh. Velika, brezbarvna praznota se razprostira pred 'Jami. Najprej ni videti ničesar drugega kot kredi podobno, kamenito stezo, rmeno in sivo, kolikor daleč vidijo oči. Noben človeški val ni pred nami, tudi ni živega '>,(ja, toda tla so pokrita z mrtveci: sveži mrliči, ki še "»snemajo bol ali pa spanje. Poleg leže stare razvaline, * Hcnry Barbussc .ie največji leposlovec francoske "°vejše dobe. Bori se sam na zapadni fronti. Koncem j-'eta 191.s. je, dovršil knjigo »Le Feu« (Ogenj), katere sc ' ic v Pol le* razprodalo stotisbč izvodov. Prevaja s«, j "h razne jezike. I i največja nevarnost, da korenito izboljša plačilne raz- ; mere železničarjev in državnim delavcem. Seveda proti zahtevam se bodo ugovarjalo: ako j država pomnoži svoje izdatke, ne da bi dobila nove do- ■ hodke, tedaj se bo število bankovcev zopet pomnožilo, j tedaj bodo zopet narasle blagovne cene. Toda to se j zgodi le potem, ako plačilnemu zvišanju ne slede 110- i beni zvišani davčni dohodki. Vojni dobičkarji, ki mo- j rajo plačati zvišane davke, krijejo potem stroške plačil- j nega poviška za delavce. Ena pot je, ki vodi do potreb- j nega zvišanja delavskih plač, ne da se pomnože ban- | kovci in ne da se vnovič navijejo blagovne cene: Do- | volitev zvišanja mezd, obenem sklicanje parlamenta in ' v njem treba z vso odločnostjo skleniti davčne pred- j loge, to je, kar zahteva čas! Tako se združujejo tu j gospodarske zahteve strokovnih organizacij z zahtevo J stranke po sklicanju parlamenta. Poleg zvišanja delavskih plač zahtevajo naše stro- j kovne organizacije tudi olajšanje peze dela. Gre za to, ! da se primerno uredi za čas vojne, za čas slabe pre- j hrane delovni čas, da ohrani delozmožnost delavcev, ki jo zahtevajo od delavcev. Kakšen bo delovni čas v mir- j nih časih, danes še ni na dnevnem redu. Danes gre v i prvi vrsti za to, da se olajša pravo vojno nasilje: popol- i no delo pri polovičarski hrani je nemogoča, neizvedljiva i zahteva! Razumemo, da se vlada in podjetniške zveze ne bodo j odločile lahkega srca, da stopijo v pogajanja. Žrtve., i težke žrtve so, ki se zahtevajo od njih. Toda sedaj jc čas, da prinašamo žrtve! Pred kratkim so v devetih du- : pujskih okrajih poizvedovali o poklicih v vojni padlih i iu pogrešanih. Dognalo se je, da je bilo od padlih in pogrešanih, katerih svojci stanujejo v teh devetih okrajih, 75 odstotkov delavcev in 10 odstotkov nastavljencev! 1 ako velik je delež delavstva na žrtvah vojne! To na> ; bi premislili v vojni obogateli industrialci, to krmilarji I države, za katero so padli oni delavci! Naj bi razumeli, I da razred, ki je doprinesel take žrtve, more zahtevati ! tudi od njihove Strani žrtve države iu družbe. Naj bi j zaznali, da je sila, ki zahteva od njih žrtve, neločljiva posledica vojne; da bodo tudi oni prišli vedno v tak mučen položaj, in bodo mogli doprinašati vedno nov«, gospodarske žrtve, ako ne bodo tako hitro, kakor le mogoče, napravili konec! Obravnave zastopstva dunajskega delavstva z vlado in podjetniki, V četrtek in peteik je zborovali diunaftsikii delavski svet. Skoro 700 zaupnikov je bilo zbira- s brez barve, raztresene v vihar in skoro nasute z zemljo. , izgubi v Min se glasom: V trenutku, ko se je pojavila naša omahujoča črta, i sem čutil, kako je bilo poleg mene zadetih dvoje ljudi j ■ n kako sta padli dve senci na tla. Trkalikali sta se nam i na noge. eden z glasnim vpitjem, drugi z zamolklim bu- j (enjem kakor vol. Drugi je izginil, kakor bi ga odpihai, i z blazno hiti ostjo. Pomikali smo se drug k drugemu in ! silili storkljaje naprej ,vedno naprej. Rana v naši masi ■ se je zacelila sama od sebe. Adjutant sedaj postane, dvi- ■ gne svojo sabljo, pa jo spusti na tla in poklekne. Nje- ! gov život se nagne nazaj, njegova čelada mu pade na j peta iu potem čaka v tej poziciji, gologlav in z obrazom j obrnjen proti nebu. Naša prodirajoča vrsta se naenkrat razcepi in gre z I nekako spoštljivostjo mirno te nepremakljive osuplosti. ! Toda poročnika ni več videti. Tedaj nobenega vod-nika več... človeški val čaka na robu visoke ravnine. Sliši se hripavo dihanje pljuč. »Za mano!« vpije neki vojak. Potem se zopet pomikamo naprej s stopnjujočim naporom in sledeč poginu. * »Kje je Bertrand?« zdihuje težko glas, ki se je razlegal naprej. »Tukaj!...« Bertrand se je mimogrede sklonil nad ranjencem, toda zapustil je kmalu vojaka, ki je stezal roki za njim n začel stokati. nih v železničairefoenn doimn. DelavSM svet, Id mu precDsedmje sodru«; Skairet je -poslal ogrskemu delavstvu srčen puzidtraiv iu mu želel -kar najboljši uspeh v boju prahi ropu volilne pravice. Skaret je podal poitem poračšo -o gibanju na Dunaju -in v Spodnji Avstriji V petek so se tudi -nadaljevale -obravnave z vlado lin podjetniki. Dopoldne so bili pri voj-metm ministru -poslanci ss. Doraes, Renu ar in Sever, popoldne ss. Hanusch, Sever in Au-ste r-litz -pri ministru za zunanje stvari. Obenem je zborovala komisija za uiredUtev delovnih razmer v vojnem čatsu pod predsedstvom ministra za socialno skrb, kjer so obravnavali zastopniki strokovnih cirKanizacii z zastopniki vojneva ministrstva in podjetniških zvez o mezdnih vprašanjih. Zvečer se je vršil razgovor z ministrskim predsednikom-, pri katerem je -Ml-o pet ministrov in nekaj sekcijskih načelnikov, da-l-je sodru-Ri Domes, Bldeirsch, Porst-ner, Renmar, Sever in Totnrschik. Na večerni seji je -izjavil minister Paul, da v se, kar se še da pobrati doma in v inozemstvu, ne more zagotoviti več za bližnje tedne kakor polovico krušne racije. Trudi se pa pir-ehranje-valnii urad, da preskrbi nadomestke na drugih živilih. P-o-le-K 25 dek mesa bo poskrbel po en kioffram konjskega mresa za osebo in -teden -kot izreden dbdatek; nekaj vagonov Špeha in si-ra ter večjo množino marmelade je za Dunaj že ziaiffortovljeniih. Oddajano se bede tudi sočivje po nizkih cenah. Razentejra pa namerava pre-hrajnj-evall-ni urad večjo a-koijo prehranjevanja, ki -se prične prihodnji teden. Obravnave o delovnih' in mezdnih razmerah v vojnli Industriji so bile 'fDavneje Zastopniki državne /veze industrijcev so izjavili, da niso pooblaščeni sklepati imenoma posameznih strok, ter da zahteva d-eiiniitivinii sklep še prej komplicirane in votrajrie obravnave med podjetniki iin vojno upravo o cenah. Obravnav to-r-ej včeraj (v petek) m bilo moKoče končati. Nadaljevale so se v sob-oto. Obravnave tr-ledc železničarskih zahtev so bile o-tezkiočeme s tem-, keir j-c 1110ralo železni-čarSko miiinistrstvo obravnavati s finančnim miiniisitrstvom. O-bra-vna-v e o zahtevah dir-žjavniih delavcev j-e vodil poslanec ForSuietr. Posvetovanja pri ministrskem predsedniku so se nadaljevala v: soboto. V trenutku, ko nas je dohitel, slišali smo pred nami tak-tak mitraljeze, strojnih pušk. Obupa poln trenutek je to in še strašnješi kot goreči zaporni ogenj. Ta dobro znani glas govori dovolj jasno, a sliši se strašna. Toda sedaj ne sinemo nič več postajati. »Naprej! Naprej!« Hripavi vzdihljaji izdajajo osuplost, toda mi gremo dalje proti horicontii. »Nemci! Vidim jih!« pravi naenkrat eden. »Da... njih glave tam čez zakope... Tam so strelski zakopi, tani črta. Že prav blizu. Nu! Teleta!« V resnici so se videla mala, siva pokrivala, ki so v presledkih kukala iz tal, nekako petdeset metrov oddaljena, onostran črnega, razvitega in preljuknjanegn zemeljskega kosa. En sunek potisne vso skupino, h kateri sem spadal tudi jaz, zopet naprej. 1 ako blizu cilja, dosedaj še ne-ranjcn, ali bi sedaj ne mogel priti srečno do njega? Seveda sc pride do cilja! Pa pot uhaja v strane. Ne čuje sc nič več. Vsak pade naprej, pritegnjen vsled groz-( nega jarka, pade skupaj naprej in je skoro nezmožen, | da bi obrnil glavo nazaj ali vstran. Zavest imamo, da jih je mnogo izgubilo ravnotežje in popadalo na tla. Jaz sem skočil vstran, da bi se izognil naenkrat razprostrtemu bajonetu ravnokar padle puške. Prav v mojem obližju se steza Farkadet s krvavim obličjem, štorklja k meni, vrže se na Volpata, mojega soseda, in se ga oklene. Volpate se sesede, toda • Stran 2. »*' Ministrski predsednik Seidler pred padcem. Poljski klub je zboroval minuli petek, a ni končal seje. Malo verjetno je, da bo izpremenil krakovski sklep, ki zahteva padec ministrskega predsednika. Pričakuje se, da bo minstrski predsednik te dni cesarju podal svoj odstop. Toda njegova demisija ne bo sprejeta, temveč sedanji vladi — nekaj ministrov utegne iti — bo naročeno, sestaviti nov kabinet. Vsi večji dunajski listi pišejo v. tem smislu. Celo dunajska »Neue Frelc Presse« piše: Vitez Seidler utegne v nedeljo vložiti prošnjo za odpust celokupnega ministrstva. Mnogi mislijo, da bo kriza le formelna, toda svetovalci, ki silijo k takim sklepom, so morali popolnoma pozabiti, da imajo opraviti z živimi ljudmi, z ljudskimi masami, ki hočejo, potrti od lakote, govoriti in sodelovati poles. Državnega zbora ni mogoče v notranji politiki nadomestiti z ničemer, in noben pameten državnik se ne bo upal v teh hudih, skrbi polnih časih izzvati še kale ustavni prepir. Formelna kriza ne more biti, ako se imajo izvršiti tako važni sklepi. Rabi bi videli ministrskega predsednika, ki bi hotel v današnjih razmerah biti odgovoren za posledice izjave, da ne bo sklical parlamenta. —< Krušna kriza ua Dunaju. Znižanje krušne količine je dala dunajskim pekom povod za bistveno izprememt*« glede izdelovanja in dostavljanja kruha. Mnoge, in celo večje pekarije bodo pekle le dvakrat na teden. Vsled tega bo veliko število pekovskih pomočnikov brez zaslužka. V krogih socialno - demokratskih poslancev s« vrše razgovori o načrtu, da se za brezposelne pekovske pomočnike v ministrstvu za socialno oskrbo izposluj primerna podpora. ™ Plenarna seja poljskega kluba. Poljski klub se jc sestal v petek na plenarno sejo, v kateri je poslujoči načelnikov namestnik grof Baworowski izjavil, da se mora pred politično debato izvršiti volitev predsednika Poljskega kluba. Vsled tega se je seja prekinila, ca označijo stranke svoje stališče. Popoldne se je seja zt>-pet otvorila ter je dobil od 46 oddanih glasov poslanec Tertil 32 glasov in je torej izvoljen za predsednika Kola poljskega. Plenarno zborovanje se je nato bavilo s političnimi zadevami, zlasti s krakovsko resolucijo. Plenarna seja se je v soboto nadaljevala. — Gosposka zbornica zahteva parlament. »Deutsch-bohmische Korrespondenz« poroča: V seji ustavne stranke gosposke zbornice so se izrekli vsi zastopniki ustavne stranke gosposke zbornice za takojšnje sklicanje državnega zbora. Zlasti se je naglašalo, da ukazuje sklicanje državnega zbora vprašanje prehrano in financ. — Nemško stranko In Poljaki. Glasom nemških poročil so pogajanja med nemškimi parlamentarnimi strau-kami in Poljaki dospela na mrtvo točko in se utegnejo popolnem prekiniti. Poslanca dr. NValdner in leufel stu konferirala v petek z vitezom Korytowskem, ki jima lo kratkomalo povedal, da nemški predlogi ne morejo biti podlaga za nadaljnja pogajanja za sestavo delazmožne večine v poslanski zbornici. Omenjena nemška poslanca sta konferirala tudi s poljskim poslancem Tertilom, ki je zahteval, da bi se v nemških predlogih morala črtati točka, ki govori o nastopu proti češki in jugoslovanslc. opoziciji. Tudi bi Poljaki slej ko prej ne mogli popustiti opozicije proti Seidlerievemu kabinetu. Nemška zastopnika sta izrazila željo, naj bi Poljski klub pismeno odgovoril na nemško propozicije ter sta končno izjavili«, da bi bila nadaljnja pogajanja s Poljaki odveč. on sili venomer dalje, vleče ga nekaj korakov seboj, hoče se ga otresti, ne da bi ga pogledal, ne da bi vedel, kdo je; pri tem pa vpije z odsekanim, v naporu skor« »Pusti me, pusti me. Bog me varuj!«... Bodo te pozneje takoj pobrali, ne skrbi.« Drugi se zgrudi; njegov obraz, ki nosi rdečo popolnoma brezizrazno krinko, se obrača semintja, do-čim Volpate že teče naprej, sili proti jarku in avtomatično ponavlja med zobmi: »Ne skrbi!« Oblak krogel se vsuje nad menoj: večkratno, nenavadno postajanje, odlašajoče, tresoče popadanje, nenavadno ležanje cele čete na trebuhu, vpitje, zategnjeni, divji klici obupa, ako vse življenje ugasne z enim udarcem. In mi, ki še nismo zadeti, silimo naprej in hodimo, tečemo v igro smrti, ki pelje slepo v meso naših teles. Žično omrežje; cel kos ie nepoškodovan; obidemo ga; dolg in globok prehod je izsekan po teni žičevju. Napravlja velikansko zijalo, ki obstoja iz več, drug poleg drugega ležečih zijal, kakor neznansko žrelo vulkana, katerega so izkopali topovi. To razdejanje nudi pretresujoč pogled. Tako je pač, kakor da bi zemlja izbljuvala vso notranjščino. Pogled tako raztrgane zemeljske svetlobe podvoji našo napit-dalno strast in nekateri žalostno zmajejo z glavo, dasl gredo besede težko iz grla: »Bog pomagaj! Kaj so dobili ti tukaj!« Kakor bi nas preganjal veter semintja, pogrezam« se v zemeljske luknje in jarke, katere je divjajoči ogenj razril. Zemlja se oprijemlje naših čevljev; oprava in blago, ki pokrivata mehka tla, in perilo, ki leži iz odprtih NAPREJ. Nemčija proti avstro-poljski rešitvi. Pri tretjem branju proračuna v pruskem deželnem zboru je poslanec Liidicke v imenu svobodne konservativne stranke protestiral proti avstrijski rešitvi poljskega vprašanja. Izvajal je: Državnemu kanclerju smo že septembra 1916 predložil naše težke pomisleke proti ustanovitvi kraljevine Poljske. Kongresna Poljska ni izpolnila nao, ki smo jih pričakovali z ozirom na slovesno proklania-cijo z dne S. novembra 1916, nastale so marveč posledice, ki smo jih od te proklamacije pričakovali. Časopisje nas zopet poučuje, da dela avstro-ogrska monarhija iznova na rešitev vprašanja Poljske v avstrijskenr smislu. Mi izražamo naše prepričanje, da se vprašanj« Poljske ne inore odločiti, dokler traja vojna. Zivljenski pogoji Nemčije in Prusije, zlasti še oni pruske Vzhodnn marke, ne dovoljujejo, da se reši to za procvit Prusije in za bodočo zvezno razmerje med Nemčijo in Avstriji* tako važno vprašanje prej, predno se ve izid vojne. Desnica zbornice je tej izjavi živahno pritrjevala. — Cehi v Rusiji. Glasom poročil ruskih listov je l*. ročii ljudski komisar za vnanje zadeve, Cičerin, zastopnikom ententnih sil noto, v kateri sporoča, da je odredi! najstrožje korake za ukrotitev češko-slovaške vstaje v Rusiji. Tega ni smatrati kot sovražen nastop proti eti-tenti, ker bi drugačno stališče napram češko-slovašklm četam za sovjet ljudskih komisarjev ne bilo dopustno. — Karol.vjeva stranka na Ogrskem in .Jugoslavija. Karolyjeva stranka bi privolila v to pod tema pogojema: 1. Zahtevajo preko te nove ujedinjene in svobodne Jugoslavije: ali koridor preko Hrvatske, Slavonije in Bosne na Jadran, ali pa 2. koridor preko gornje Hrvatske na Reko, popolno in neomejeno posest železnice in primorskih okrajev in mest: Reka, Sušak, Bakar in Cirkvenica. — Komisarijat za Irancosko-ameriške vojne zadeve. S posebno odredbo je bil pri francoskem ministrskem predsedništvu ustanovljen generalni komisarijat za fran-cosko-ameriške vojne zadeve, ki ima nalogo, da stopnjuje skupno delovanje Unije in Francije v vojni do najvišje stopnje in da sporazumno z ameriško vlado, posebno glede nevtralnih držav, določi politiko medzavez-niških dogovorov. — Japonska proti Nemčiji. »Times« poročajo iz To-kija, da so tamošnji borzni kurzi močno padli zaradi vesti o skorajšnjem sklicanju parlamenta, ki naj sklene, da naj Japonska stori vse, kar sploh more, proti nemškim prizadevanjem na vzhodu. Dnevne beležke« — Polemika med tržaškimi listi »Edinost« in »La-voratore«, zlasti pa med sodrugi v »Lavoratoru« se še nadaljuje, ali ne več v tistem tonu, kakor smo pričakovali in kakor bi bilo potrebno, da se razpravlja o tako kompliciranem »problemu«. S prenapeto polemiko in s preveliko intransigenco se ne doseže sporazuma in stvar; ne koristi. V zadnjem času so se debate udeležili sodrugi vreč razmetano okrog, obvaruje marsikoga, da se nc pogrezne. Za nami začujemo glasove: »Naprej, fantje, naprej!« »Cel regiment je za nami,« se čuje glas. Nihče se ne obrne in noče videti, toda ta zagotovitev podžge naš divji lov še močneje. Nobenih pokrival ne vidimo za nasipi zakopov, katerim se bližamo. Spredaj leže nemška trupla razmetana, kakor pike nakopičena ali kakor črte razprostrta. Sedaj dospemo tja. Nasipi posamezno ne skrivajo svojih zahrbtnih oblik: strelskih lukenj... Neverjetno blizu njih smo. Naenkrat pade nekaj pred nas. Bila je granata. Bef* tranda je vrgla, kakor s sunkom noge, tako pripravno nazaj, da se je spredaj zapičila v jarek in ondi obstala. Po tem srečnem strelu je dospelo korporalstvo k jarku. l°epin se je vrgel na trebuh. Plazil se je okrog rnrt- • veča, dosegel rob in splezal notri. On je prvi v jarku. Fouillade vpije in skače z ramenoma po zraku, skoči v jarek, skoro v istem trenutku, ko pleza Pepia vanj... Sedaj vidim, bliskovito, celo vrsto črnih pošasti spenjati so čez nasipe in klečati ob robu črne pasti, da bi splezali v jarek. Grozna salva vam brizgne za par korakov v obra>„, obenem se posveti naenkrat tik nasipa. Najprej smo bili omamljeni, potem smo so zavedli in smejali na glas, vražje smejali, češ, meril je previsoko. In takoj nato smo se drsali, kotalili in živi padli, vpijoč in z divjimi osvobodilnimi glasovi v trebuh jarkov. ______________________________________________ .Ste?, 141. I Golouh, 1 untar, Puecher in Passigii v »Lavoratoru« ] Vilfan-Rybaf v »Edinosti«. Prihodnje dni borno priobčili ; kratke posnetke naših sodrugov. Or. Šušteršič se pere. Dr. Šušteršič je poslai vsem kranjskim občinam posebno okrožnico, v kateri izjavlja, tla odlaga častno občanstvo vseh' občin brcr. izjeme, češ ,da občinski sklepi, s katerimi brišejo nekatere občine ime deželnega glavarja iz imenlca častni'1 občanov, vsebujejo neumestno demonstracijo zoper dostojanstvo deželnega glavarja, česar on dr Šuštet- šič — ne more in ne sme dopuščati! — Minister za socialno skrb je imenoval gdč Alojzijo Štebijevo za članico ministerialne komisije za ženska dela. Prva seja se vrši dne 26. t. m. ua Dunaju. — Državna poslanca Seitz in EHenbogen sta se vrnila včeraj iz Haaga na Dunaj. — Gorski strelski polk št. 2. odide v torek iz ' liane v Enns na Gornjem Avstrijskem. Enns jc mesto, kakih 5000 prebivalcev, v okrajnem gla. linškem. Po odhodu naših fantov dobimo v L. cesarske strelce iz Tirolske. • Uradni prostori c. kr. okrajnega glavarstva, Ljubljana, oddelek oskrba za vojne begunce se nahaja od 26. t. m. dalje v poslopju c. kr. finančne direkcije. Cesarja Jožefa trg 1, drugo nadstropje, vrata štev. 14. —• Iz Zagorja ob Savi nam piše čitatelj našega lista: Nedavno sem potoval s svojo bolno ženo na Dolenjsko, j Imela sva s seboj tudi otroka dojenčka. Silno mučno is j že bilo čakanje na postaji. Ko sva šla s postaje S. peš, j so drdrali mimo naju številni vozovi na sejem v ii. Zena ie izmučena in utrujena z otrokom v naročju milo pogledavala za vozovi. In res poskusim srečo. Dokli- i čem moza, ki je drdral mimo z vozom in ga poproslni* naj vzame na voz vsaj ženo in otroka, ker sta oba bolna. Prostora ua vozu je imel, da bi lahko peljal ve* takih družin. Povabi nas, naj sedemo na voz. Seveda smo to storili radi. Še nismo dobro bili na vozu, nai" pove, da zahteva 10 kron za vožnjo, ki bi bila koflia* tri kilometre dolga. Čudil se je, da se nam zdi to vc" liko in trdil, da krona še groš ni vredna. Dopovedoval sem mu, kako se moram mučiti po osem ur na dan tn z vsemi vojnimi dokladami ne zaslužim 8 kron. Moza ti dokazi niso nič prepričali, stopiti stno morali z voza in iti peš dalje. Rotil in klel sem svet, zakaj je nas delavce tako zavrgel, ki kakor je rekel oni kmet, še se- dem grošev ne zaslužimo na šiht. Oni tam gori nekje pa pravijo: delavci imajo visoke plače. Naše raztrgane capo naj oblečejo, žive naj ob tem kakor mi, s trudo'1' naj si preskrbujejo življenske potrebščine kakor mi, P® bodo govorili drugače. Lopato bi jim dal človek v rok«* nesrečo poslal v hišo: to bi bilo zdravilo za tiste »visoke« gospode, ki se tako norčujejo iz trpečega delavstva. O dragem vozniku si pa lahko napravi vsak sam svojo sodbo. — Gibanje tržaških časnikarjev v Trstu. Organizaciji1 časnikarjev je predložila vsem tržaškim listom zahtev« za enkratni nabavni prispevek. To zahtevo so takoj sprejela izdajateljstva vseh tržaških listov razen »Edinosti«, ki so ji predložili ultimatum, na katerega je bi:n odgovoriti najkasneje v petek dne 21. t. m. do 6. ur» popoldne. Ker do te uro ni bilo še odgovora, so uredniki »Edinosti« zapustili delo. Eno uro kesneje P** ie ~/a prišel odgovor in je konsorcij »Edinosti« sprejel '-a~ hteve. Nato se je delo zopet pričelo. Tržaškim tovan-šem čestitamo k uspehu. Da, v organizaciji Jo moč. — »Čevljarska zadruga« lz Mirna na Goriškem, sedaj v Vrbovcu v zgornji Savinjski dolini, je že začela s predpripravami za preselitev svoje tovarne v Mireii. Postavila je v Mirnu že več barak in je tudi posredovala, da so si razni, k naselbini spadajoči begunci oski-beli pri svojih domovih barake. Delavcev ima zadrug« sedaj okolo 120. — Zaplemba Imetja. Tržaška deželna sodnija ie odredila zaplembo imetja Leopolda Vuka, rojenega I. 18H5. v Vrtojbi pri Gorici, kmetovlca, in Frana Gorkiča, rojenega leta 1883, kmetovalca iz Vrtojbe, ker sta osumljena pobega k sovražniku. — lz Maribora. V četrtek, dne 10. junija pri nas bilo kruha. Ljudstvo, posebno delavci, je bilo zelo ruz-burjeno. Pred pekarijami in prodajalnami kruha so sc zbirale ženske, otroci in moški ter zahtevali kruha, ki ga pa — ni bilo. —• Pisatelj Roscgger je nevarno zbolel. Včerajšnja poročila iz Krieglacha pravijo, da je oslabel in uživa malo hrane. — Zmanišana količina kruha v Celovcu. 0<1 i>retl*- čene sobote dalje se oddaja prebivalstvu v Celovcu »« polovica dosedanje količine kruha in moKe. —. 15.000 litrov bencina je zgorelo na graškem državnem tovornem kolodvoru. Železničarjem se je posrečilo, da so ogenj omejili. — Sklepi delavskih svetov v Si. Pliltenskem industrijskem okraju. V St. Pdltnu so imeli v petek. 21. t. m . zaupniki in velik del delavskih svetov celega industrijskega okraja konferenco, na kateri so enoglasno sklenili, da vzamejo sklepe dunajskega delavskega sveta n3 znanje. Skupščina delavskih svetov in zaupnikov ie zato sklenila, naj se v" celem industrijskem okraju stavka več ne razširja, naj industrijsko delavstvo počaka 11:1 izid pogajanj, ki se vrše na Dunaju in naj ne počne niče- Stav. 141. sar, kar bi moglo ogrožati pogajanja. Obenem so soglasno pritrdili zahtevam industrijskega okraja. Zastopanih je bilo na zborovanju 28 industrijskih krajev. — Nepremagljiva sila. Češki in poljski senat najvis-Jega sodnega dvora je sklepal o ničnostnih pritožbah državnih pravdništev, kjer je šlo v obeh slučajih za oprostitev pri okrožnih sodiščih, in sicer radi nepremagljive sile. Prvi slučaj je tale: Več prebivalcev iz Pilgrama je oplenilo aprovizacijski voz, na katerem je bila naložena moka. Skupina oseb, 29 žen, proti katerim je šla obtožba radi zločina soudeležbe na tatvini, se je izgovarjala, da J'1' ic k temu koraku silila lakota in pomanjkanje. Krušne količine, ravnotako za moko, so bile že dolgo skrajšane, moke se sploh ni dobilo, sočivja takrat tudi ne; »iso si tedaj mogle drugače pomagati. Misel, da morajo njih otroci in mož-težak vedno trpeti lakoto, je bila njim čimdalje bolj neznosna. Okrožno sodišče v Taboru )c izreklo oprostitev, ker je smatralo nepremagljivo sito kot podano. Ničnostna pritožba državnega pradništva pa je mnenja, da je pomanjknjc in lakota le olajašava, nikakor pa ne izključenje kazni. Mnogo, in sicer večina prebivalcev v Pilgramu je bilo v istem položaju, pa se niso dali zapeljati k nepostavnemu sredstvu: k tatvini. Kasaeijski dvor je dvignil oprostitev in odredil novo obravnavo, češ v utemeljevanju bi se moglo govoriti » nepremagljivi sili tedaj, ako bi se bi! prinesel dokaz, in sicer v vsakem posameznem slučaju, da obtožencu ut preostajalo drugega, kakor krasti, da je le ušel gladiti smrti. V sodbi pa manjka to dejstvo. — V drugem slučaju si je nekdanji dragonski podčastnik in voditelj jet-niškega oddelka pri okrajnem sodišču v Sučavi pustil oo mnog.h oseb, ki so bile obsojene v iečo, izplačati po dve do deset kron, zato pa je v »jetniško knjigo« vpisal kazni kot dostale, ne da bi bili svojo kazen sploh kdaj nastopili. Dalje je pridržal zase denar, ki so ga razne osebe založile z ozirom na obsodbo na denarne kazni. Obtoženec se je izgovarjal s svojim groznim pomanjkanjem, z nepremagljivo silo. Njegova žena je bila dolg« časa bolna, trije otroci nepreskrbljeni in mala plača, oa katere je vsakega prvega radi velikih predujmov potegnil le 96 kron, je bila popolnoma nezadostna. Pozneje, ko so se radi izpraznenja dotičnih krajev za jetnike določena živila razdelila med uradnike, je prejemal radi tega novega odtegljaja od aprila do novembra lo 61 kron na mesec. Dalje je imel pri sebi svoje starše-begunce in sestro, ki so mu provzročali tudi gotova bremena. Bili so časi, ko ni bilo pri hiši niti vinarja, u.ti skorjice kruha. Pri vladajoči draginji je bil s 60 K gotov v par dneh, ostanek je bila — lakota. Obtoženec to dalje izpovedal, da je računal na pomoč pri svojih bogatili sorodnikih v Ameriki, ki so mu -že večkrat pomagali, toda vojna je vzela to upanje. V pomanjkanju in bedi, v strahu pred pretečo nevarnostjo, da v takem položaju poginejo on in njegovi sorodniki, je učinil obdolžene stvari. Okrožno sodišče v Sučavi je izreklo oprostitev. Ničnostna pritožba državnega pravdništvs. se je pa zavrgla in oprostitev potrdila, ker je iz ugotovitve prve inštance jasno razvidna nepremagljiva sila. Gospod knezeškof je utrujen! Proti znanemu go-' oru opata Helmerja v gosposki zbornici so uvedli češki duhovniki akcijo, katere namen je, da se odpošlje papežu protest, ki ga je podpisalo 815 čeških duhovnikov Odposlanstvo naj bi ga izročilo praškemu knezoškoru grofu Huyanu, da ga izroči papeški stolici. Knezoško: Pa m sprejel odposlanstva, češ, da radi utrujenosti ne podeljuje vec nobenih avdijenc, pač pa bo prebral protestni spis. Odposlanstvo je nato izreklo globoko obža-ovanje, da škof ne more sprejeti odposlanstva, ki zastopa 815 čeških duhovnikov, in željo, da se mu vrne Protestni spis v svrho, da ga potom nunciature odpošlje papežu... Duhovniki naj bi si dali dopovedati, da bo vendar nadškof ih grof držal z opatom ... — Konjsko meso za imoviteje sloje. Da nadomeste Dunajčanom odtegnitev kruha, je povečal urad za ljudsko prehrano prebivalstvu mesta mesno racijo za pet dek ua osebo m teden: razen tega bodo dobivali imovitejši sloji ua bele izkaznice tedensko kilogram konjskega mesa po znižani ceni. In kaj bo z revnimi sloji? Ti bodo dobivali ?-di nienda še raciottirano podganje meso, kakor leta v.Parizu, če vojne ne bo še kmalu konec. — Vedno enaka malomarnost. Iz Kindberga pišejo: Pripetilo se je že sedmič, da je bila okradena tobačna IDšiljatev. To pot v vrednosti 10.000 kron. Doslej je bil« ukradenega tobaka za 48.271 kron. Tako so morali biti kadilci že sedem tednov brez tobaka. In vendar se ne misli na to, da bi se poslal s transportom spremljevalce, ki bi preprečil take velike tatvine — boljše je izgubiti '6.000 kron, kot pa plačati spremljevalcu '10 kron! — Pariz češko-slovaški vojski. »Zeit« poroča p,-»U Tempsu«: Ceško-slovaškim prostovoljcem b> izrodilo mesto Pariz, preden odidejo na bojišče, zastavo, ki j° ie izgotovil njih rojak Kuba v Parizu. Ta zastava ________ ‘stega modela, kakor zastava francoskih polkov je svilena, opremljena z zlatimi trakovi, razdeljena v dve e"aki progi, zgoraj bela,, spoda rudeča in obrobljena » '»odrim robom, na katerem so všiti zlati listi. V sredi zastave na sprednji strani se blesti češko-slovaški m»-"()Kram, na drugi strani pa številka polka. V voglu s« vš*ti grbi jugoslovanskih narodov, katerih krepko m ll'dno zvezo simbolizujejo štiri spojeni prstani, ki so pri- NAPREJ. Slran S. trjeni na zastaviti drog. Na zastavo je privezan še dolg in širok trak, ki nosi na belo-rudečem polju v češken, in francoskem jeziku napis: »Pariz —- češko-slovaški vojski«. — Z Ogrskega vtihotapljajo še vedno različna živila v naše kraje. Kdo to dela, bo menda najboljše vedela železniška uprava, kajti gotovi uradniki prodajajo utihotapljeno moko po 16 do 20 K kilogram. Delavec, le kupi, saj tudi ti spadaš med vojne dobičkarje, a lc kar se tiče praznega želodca, nezadostno pokritega telesa in krvnega davka! Španska bolezen na Tirolskem. Bolezen, ki razsaja v velikanskem obsegu na Španskem, se je pojavila, kakor poročajo, tudi v Innsbrucku na Tirolskem. Ugotovili so doslej že 47 slučajev te bolezni. 2e leta 1868. se je pojavila tam »španska« bolezen, in kronika pravi, da je ni bilo hiše v mestu, kjer ne bi imeli bolnikov. Bolezen spremlja hud glavobol, trganje po ušesih, zaspanost, omotičnost in krči. — Kralj Konstantin dobi vse. Genfski »Sentinolli« poroča iz Curiha: Bivši grški kralj, njegov dvor, njegovi strežaji in njegova mati z njenim spremstvom, ki se mude v Curihu, žive brez količinskih znamk. Na kuhinjski mizi v vili, v kateri stanuje bivši kralj, videi sem ležati sveženj od dvajset kil, poln najrazličnejših stvari. Vsi služabniki se poslužujejo tedaj in jedo v enem dnevu več, kakor nam je na razpolago cel mesec. In potem kruh, sveži kruh in vogli iz bele moke za kralja brez prestola in njegovo presvetlo družino. Dalje mleko! Videl sem, da je kuharica dva do tri litre mleka oa prejšnjega dne zlila proč, ki se ji je pokvarilo. Ponavljam, da kraljeva družina in njena služinčad ni racioni-rana. To potrjujejo vsi uslužbenci bivšega kralja, ki so mi na mojo opazko omenjali in mi pravili: Nam treba samo telefonirati v kako trgovino in povedati, da je za kralja, pa dobimo vse, kar poželimo. Vladni svetnik kantona Curih jo dovolil! — Zakon proti postopanju v Ameriki, V Zedinjenih državah so uvedli zakon proti brezposelnosti. Prvi slučaj, v katerem se je porabil ta zakon, je bil naslednji: 291etnega zasebnika Henryja Macdonalda, ki je hotel postopati po Baldvinu, so prijeli in ga obsodili kot notoričnega postopača na šest mesecev prisilnega dela. ldoiH/ko soviražmikov. Napad sovražnih letalcev na Briijrsre .te povzročili prebivalstvu znatno škodio. Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Južnozapadtio Novicma je sovražnik z močnimi oddelki ponovil svoje brezuspešne napade. M*ed Oiso in Marno živahno delovanje sovražnih čet. Večkrat priioeiti poizvedovalni sunki Francozov niso doseglii uspeha. Delni napadi Francozov im Anneriikancev sevenoza-nadlmo Chateau Thierry so bili krvavo zavrnjeni. 3 er 1 in . 23. junija. Iz glavnega stana se poroča: Armadna skupina kraljeviča Ru- orecSna: Na obeh straneh Somrne živahno delovanje sovražnika. Ponočni napad Angležev pri Morlamicouirtu med Amero in Soimimo se je razbil v našemi ognju. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Francoski delni napadi južno M črv so bili odbiti. Južno zapadno Reiimsa simo izvršili uspešen izvidni sunek ter vjeli 3(. Italijanov. Poročnik Lotvemhaupt ic iz-vojeval svojo 38. zračno zmago. Italijansko vojno poročilo. D u naj, 23. junija. Italijansko uradno poročilo z dne 22. junija javlja: Močni sovražni •oianzivmi oritisek se od 20. jumiia mi ponovil. Žilav odpoir naših čet ah duh protiofenzive sta ustavila sovr-ažmikioivo prodiranje. Včeraj je še izvršil sovražnik močan krajevni napad v smeri na Lo&sorn juigiozapadno Fossailte, katerega pa smo krvavo odbili. L ju temu koncentričnemu ognju na Montellu in severozapadino Gra,p-i>e odgovarjajo učinkovito naše baterije. Sovražnik je ponovno poskušal prodirati, a .ie bil ustavljen v našem ognju. Pri Cava Zuchorina so naše vrle pomorske čete s pomočjo artiilje-nije razširile mostišče, vjeile 150 Avstrijcev ter uplenile mnogo orožja in vojnega materija!a. Na visoki planoti asiaiški je nek naš oddelek drzno vdrl v sovražne postojanke ter po enournem boju vjel celo posadko. Vojna, Zadnie vesti Položaj na italijanski fronti. Po težkih ;Lu krvavih bojih od 16. do 21. ju-I nija so bili Italijani vsled ogromnih izgub prisiljenj na odmor. Pot pel se je v petek le še do idelnin napadov, ki so bdi povsod zavrnjeni. Italijanske 'izgube, vštevši vjetnike, anntve iti ranjene, znašajo nad 100.000 mož. Naše pozicije ob kanalu Fossetta, pri San Dona di Piave in na Montellu so trdno v naših rokah. Italijanske armade se z ozirom na vojni položni premeščajo ter se čete z gorske fronte prevažajo na bojišče ob Piavi. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 22. maja. Uradno se razglaša: Bitka ob Piavi ie včeraj nekoliko pojenjala. Kjer so Italijani — kakor v posameznih odsekih Monteia in zapadno San Dona — ponovili svoje napade, so bili ravno 'tako kakor prejšnje dni z velikimi Izgubama odbiti. Sovražnik je od 15. do 20. juniia v zračnem boju izgubi) 3 privezne balone in 42 letal. Število vratnikov je naraslo na 40.000. Mam temli je bilo tudi nekoliko češko- slovaških leigijornarjev, ki so bili, kakor predi: isuje vojni zakon, takoj izročeni Preke o nu sodu. .Dunaj, 23. junija. Uradno se razglaša: Boji ob P;,a.vi tudi včeraj niso dosegli liiutosti prejšnjih dni Samo na južnem krilu naše bojne tron e je sovražnik popoldne zopet napadel Sicer povsod artilerijski boji Neprestani nalivi j m deževje je zadnji teden na immiogih krajih : poplavilo benečanske dolino ter 'SMimo povečalo I trud m napor naših čet. Piava se je izpreime-I miita v deročo neko, ki zelo ovira prehod. Le z naj vem im trudom se. zatrnore četam ob fronti dovažat' razn.h potrebščin, mitnicije in živeža. Ti/m bolj zaslužijo vse priznanje in pohvalo hrabre čete. katerih bojno razpoloženje fj.tdii v tem težavnem položaju ni trpeJo. Ne;r=! o v(’-'i?o poročilo. F e r 1 i n . 23. junija. Iz glavnega stana se poroča: Armadna skupina kraljeviča Ru- oreehla: Med Arrasoim in Albertom so sovražni poizvedovalni sunki trajali včeraj do ranega jutra. Končali so s popolnim neuspehom za. so- vi ažnika. Ob obeti straneh Soarpe, pri Boitry, Vecciuerelle, Uebuteme, Hame! iiin v goizdu Avelnv so bili močni angleški oddelki deloma v srditem bližtnskem bojti odbiti. Tudi na ostali froniti angleška poizvedovanja niso imela uspeha. Pni sunkih južno Souiime simo vjeili nc- Poljski klub proti Seldlerju. D u n a j, 22. junija. Posvetovanja Poljskega kluba ! so se tudi danes dopoldne nadaljevala, glasovanje pa sc | ie vršilo šele ob petih popoldne. V popoldanski pavzi j je redakcijski odbor sestavil resolucijo, upoštevajoč predloge vseh frakcij kluba. V plenarni seji je bila po-I tem soglasno sprejeta naslednja resolucija: Poljski klub jemlje poročilo svoje parlamentarne komisije v znanje. Poljski klub ugovarja vsakemu poskusu vladanja s S 14. ter načelno zahteva, da z ozirom na težavni splošni položaj in neugodne prehranjevalne razmere pride ustavni red v državi v celem obsegu do veljave. V spoznanju, da je ohranitev in utrditev monarhije v in-teresu poljskega naroda, izjavlja Poljski klub svojo pripravljenost, da v težki vojni sili se nahajajoči državi dovoli, kar potrebuje za vzdrževanje in obrambo svojega obstoja, vendar ne more niti skrb za parlamentarizem, niti za državo vzet! Poljskemu klubu pravico, da zavzame stališče proti vladi, katere delovanje smatra za škodljivo. Poljski klub ugovarja torej že vnaprej neopravičenemu očitku, da s svojim parlamentarnemu običaju odgovarjajočim stališčem proti vladi ogroža interese drž.ave ali parlamentarizma. Poljski klub smatra marveč za svojo pravico in dolžnost, zahtevati, naj bo vodstvo države v rokah take vlade, ki uživa v teh težkih časih zaupanje prebivalstva. Z ozirom na to, da je dr. pl. Seidler deloval v škodo poljskih narodnih Interesov, da njegova vlada ni zadoščala potrebam dežele, da dr. pl. Seidler ni znal rešiti problema prehrane in je ljudstvo izpostavil lakoti. m&nute sjedii velikanski načrt, ki namerava Zedinjena kraliiestva vellkobriitandka in Irsko preurediti v »Zvezo britanskih otetaov«. Načnt bo do jeseni v vseh poKtovbnostiih izdelan. Pričakuje se, da debi lrsikia kot nadomestili« za homerule nov političen režim in. obenem novo uredile,v voiašikc dolžnosti. Iz članov vseh strank obstoječ odbor obeh zbornic je že sestavljen ter bo v kratkem predložil niiniiistrskemm 'predsedniku Lfovdu Georgeju načrt za novo ureditev Velike Brita-niiije na federativni podiliasri. Anglija, Was1eis, Soit-1 andska in Irska postanejo popolnem enakopravne. .<■ Soglasno "prejete finančne predloge. London, 21. junija. Spodnja zbornica je po kratki debati enoglasno sprejela po tretjem branju finančne predloge. Bonar Law ie poudaril, da še nobena finančna predloga zadnjega časa mi zahtevala tako malo kritike in da je bila sprejeta z najboljšo voljo. Za svobodo in zvezo narodov. London, 22. junija. V govoru, ki ga je imel Artur Henderson danes v Brightonu, je izjavil govornik med drugim: Organizirano delavstvo spoznava, da se nahajajo demokracije sveta na razpotju in da bo vodila napačna volitev k anarhiji in nemirom, k zmedi in do trajnega militarizma. Zavzemamo se, pravi govornik, za boljšo pot, ki vodi do družbe svobodnih narodov, ki bo rodila zvezo narodov in socialni red, in ki bo zgrajena na načelih pravičnosti, enakosti in svobode. Govornik, ki je v stalni zvezi z delavstvom, je prepričan, da sc zamorejo konstitucionelne metode, možnost urejenega socialnega napredka ter človeški socialni red doseči brez krvopreiitja in nasilnosti. Angleško odposlanstvo na .Japonskem. L o n d o n, 23. junija. Reuterjev urad poroča iz To-kija: V Tokijo je prispelo posebno angleško odposlanstvo s princem Connaughtskim na čelu, ki izroči japonskemu cesarju inšignije britanskega maršala . Ameriški vojni izdatki. Novi J o r k, 21. junija. Ameriške vojne izdatke cenijo na več kot 24 milijard dolarjev. Z direktnimi davki jih bodo pokrili 8 milijard. Aprovizaoia. Iz se!o mestnega aprovizačnega odseka, dr.e 21. junija 1918. Ljubljani preti največja nevarnost, da ne bo dobila nobene moke več. Vse kaže, da bo mestna apra-vizacija primorana peko kruha popolnoma ustaviti. Apro- vizacija ima danes za peko kruha na razpolago 7 vagonov moke. Aviziranih je še 6 vagonov, kar bi zadostovalo za 14 dni. Kakor zatrjujejo dobavna inesta za moko, niti malo ni pričakovati, da bi bilo pozneje upati še kaj moke. Ravnatelj podružnice žitno-prometnega zavoda v Ljubljani bo sicer osebno interveniral pri centralnih oblastvih na Dunaju, vendar je uspeh posredovanja dvomljiv. Mestna aprovizacija opozarja že dane« na grozečo katastrofo. Mestni župan opozori urad za ljudsko prehrano na Dunaju telegrafično na preteče pomanjkanje in zahteva, da se dobave krušne moke nikakor ne ustavijo. Zitno-prometni zavod mora Ljubljani že sedaj zagotoviti nadomestilo, ako bi vendarle zmanjkalo krušne moke. Prosi sc za ješprenj in kašo. Na Krožečo nevarnost se opozori tudi c. kr. vlada v Ljubljani. Ce kruha in drugega ne bo, mota dobiti Ljubljansko mesto v nadomestilo zadostne množine mesa. Kompetentne oblasti opozarja mestna aprovizacija na pretečo nevarnost za to, da ne bo, ko izbruhne katastrofa, izgovorov, da se ni od strani mestne občine ob pravem času vse potrebno ukrenilo. Aprovizacijski odsek tuui sklene pridobiti za slučaj največje potrebe večjo mm. žino zgodnjega krompirja. Ne ve se pa, če bo v dan.ti razmerah nakup mogoč. Vprašalne polo za petrolej se sprejemajo v mestni posvetovalnici le še do torka 25. junija 12. ure opoldm. Kdor ne predloži do tega časa pravilno izpolnjene vpru-šalne pole, bo do 31. avgusta izključen od sprejema petroleja. Zavodi, uradi, obrti in podjetja se opozarjajo na današnjo notico radi petroleja s pozivom, da sc stioen drže danega roka, ker bodo siccr do 31. avgusta izključeni- od dobave petroleja. Marmelada na zeleno izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo marmelado v toiek, unc 25. t. m., v sredo, de 26. t. m. in v četrtek, dne 27. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta*c red: V torek, dne 25. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 120, od 9. do 10. štev. 121 do 240, od 10. do 11. štev. 241 do 360, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 361 do 480, od pol 3. do pol 4. štev. 481 do 600, od pol 4. do pol 5. štev*. 601 do 720, od pol 5. do 6. štev. 721 do 840; v sredo, dne 26. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 841 d« 960. od 9. do 10. štev. 961 do 1080, od 10. do 11. šter. 1081 do 1200, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1201 do 1320, od pol 3. do pol 4. štev. 1321 do 1440, od pol 4. do pol 5. štev. 1441 do 1560, od pol 5. do pol 6. šte>. 1561 do 1680; v četrtek, dne 27. t. m. dopoldne od S. do 9. štev. 1681 do 1800, od 9. do 10. štev. 1801 do 1920, od 10. do II. štev. 1921 do 2040, od pol 2. do pol 3. štev. ?041 do 2160, od pol 3. do po! 4. štev. 2161 do 2280. od pol 4. do pol 5. štev. 2281 do 2100, od pol 5. -do pol 6. štev. 2401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 1 k s: marmelade. Kilogram stane 2 kroni. Umetnost in književnost. Književnici za našu djecu. Slovenački, iirvatski i Srpski književnici! Več četiri godine dana proživljuje narod naš časove najteže kušnje i največih /rtava. Rat ovaj prijeti da nas iskopa. Krv naša teče, a glad i osku-dica potkapavaju temelje naše budučnosti, piju zadnju snapu i onim »ajniladjini, na kojima svijet ostaje. re-panuta tom crnom perspektivom i osviještena sadašnjo-šču digla se jc sva naša javnost kao jedan covjek, da se spase bar ono, što se spasti dadc »da se spasu djeca«. Griješni i zle sreče podnesimo sadašnjost, kako najbolje možemo ,ali spasimo budučnost, da ne ostane za-zor za nama i kletva budučih koljena. Književnici, koji živu u Zagrebu, sastavili su odbor, u kom su zastupana sva literarna društva i listovi i kome je zadača da uredi jedan zajednički almanah svili hrvatskih, srpskih i slo-venačkih književnika. Svrha jo torne almanahu: Prvo: da donose što veči prihod za spasavanje naše diece i da se u što večem broju raširi po kučama našim. Brizgo: da najbiranijim radovima naših književnika i kulturnih radenika pruži narodu jedno djelo, koje če mu 11 današnjim vremenima biti utjehom i okrepom, a ujed«® spomenik za daleke naraštaje, kakove smo brige brinul* oko spasavanja uzdanice narodne. Redakcioni odbor počet če u najskorije vrijeme svoj rad, pa se pozivaj'1 svi književnici srpski, iirvatski i slovenački, da se t>t°' večim brojem i što biranijim radovima odazovu ovome pozivu i ispune tako rnaleni dio velike dužnosti, kojn leži na svima. Nije ovo glas molbe nego jecaj hiljad® i hiljade žena naših, što nemaju cime da utješe gladilih očiju djece syoje. 1 ko če se ovome jecaju moči oglu* šiti? Rukopisi neka sc šal ju na: Tajništvo Matice Hf-vatske, Zagreb, Matičina ulica 2. najkasnije do 1. rtijna 1918. Najbolj zanimiv Sbi MaJS»«a>3|Š8 sžfjv« iBaastrc vani tedniH s«s: ki priobčujejo vsak teden zani- mivih Siak 2 JbOŠiS« in o drugih vaznih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, jako Sep cieSeMivaki ro- man, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. „ TEDENSKE SLIKE" hi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. ^TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3'80 pol leta K 7-50 in celo leto 15 — K. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko »TEDENSKE SLIKE zastonj in poštnine prosto na ogled. Ujnavništvo Usta „TEDENSKE SL!KE‘‘ Ljubljana, Frančiškanska ulica 10,1. ■■ — ----------------------------- tiskarna ;-a vojakom ?