6010
020°
PRI




p kop£r
66001
Cena 400 lir
%/kSKI dnevnik
Leto XXXVI. Št. 250 (10.770)
TRST, sreda, 29. oktobra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. taovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužmeni Evropi.
MEDTEM KO SE SREDNJEVZHODNA VOJNA NADALJUJE Z NEZMANJŠANO OSTRINO
Pobuda neuvrščenih držav za mirno rešitev iransko-iraškega spopada
Vsak čas bodo ustanovili odbor osmih neuvrščenih držav - Homeini prepustil iranskemu parlamentu odločitev o usodi ameriških talcev - Iranske težave ob Sat-el-Arabu in prvi uspehi na severni fronti
TEHERAN, BAGDAD — Iranski parlament bo danes nadaljeval arpravo o usodi ameriških talcev. Duhovni vodja islamske revo-nUC- e. ajatolah Homeini ni namreč v svojem včerajšnjem govoru ob ajvečjem šiitskem prazniku sploh omenil priprtih ameriških diploma-Medžlis bo moral torej sam odločati o pogojih za osvoboditev Američanov. Kdaj bo sprejel končni sklep je težko napovedovati, saj ®? ve*ti Iz iranskega glavnega mesta skrajno pomanjkljive. Tuji dopisniki ugotavljajo predvsem, da že sama razprava dokazuje predal330 realistov v mcdžlisu, ki bi hoteli čimprej odpraviti s talci, saj 1 * njihovo osvoboditvijo nehala mednarodna osamelost Irana.
To morajo v dobršni meri priznati J""] islamski integralisti, ki ugo-avljajo, da je iranski vojaški stroj brez ameriških nadomesten delov. Položaj na fronti pa ne “'■oljuje Teheranu nadaljnjega o-'^nja. Tudi letalstvo, ki je do-edaj praktično gospodovalo nad i-JL ■•m "^'n. je v zadnjih dneh ntejilo svoje akcije. Razlog manj-
še dejavnosti ni jasen, zahodni strateški analitiki domnevajo, da tudi letalstvo že občuti pomanjkanje a meriških nadomestnih delov.
Homeini je v svojem govoru predstavnikom medžlisa, ki ga- je posredovala iranska televizija, izrazil prepričanje v končno zmago nad «nevemikom Huseinoma. Ka-
muiu,,,,,,	„„„„	„, m, mini,,i„i„l,lll,il|llnlinitiitiltiilfitll, Hlinit
UjAVE JflSERfl ARAFATA TISKOVNI AGENCIJI TANJUG
Iraško-iranski spopad ogroža svetovni mir
Predsednik PLO pozdravil pobudo neuvrščenih za ustavitev sovražnosti
Beograd — v celoti sem zado-
s pogovori, ki sem jih imel jugoslovanskimi voditelji. Pogo-on so bili nadvse vsebinski, je 'rera.j v pogovoru z novinarji Ta ■1uga izjavil predsednik PLO Ja ser Arafat.
»Podrobno smo izmenjali mnenja > spoPadu med Irakom in Iranom, mamo enaka stališča glede naših mpnih prizadevanj, da bi s po-koordinacijskega biroja ne-tisčenih držav proučili ta zelo re-Sfco spor.?.
Palestinski voditelj je včeraj obi
skal
agencijo Tanjug in v poeovo-
u Poudaril, da iraško-iranski spo-Pad ne grozi samo varnosti v ob-°CJU, ampak v vsem svetu. Izra-u je zadovoljstvo v zvezi z novi-
0	iz New Yorka, da sta Irak in r3n sprejela prvi predlog PLO o
, stanoi itvi posebnega odbora ne-Uv£scenih držav.
Palestinski voditelj .je poudaril. a se bodo stalni predstavniki Ju goslaviie, Alžirije. Zambiie. Pakirana. Indije, Kube in PLO v OZN esh jn se dogovorili o nadaljnjih Korakih vključno o srečanju zuna-un ministrov ter držav, ki sestav-Jajo odbor. Gre za misijo dobre ’0|je. misijo za ugotavljanja dej-tev. Nismo posredniki, ampak mi-1,3 dobre volje. Upamo, da bomo *“Peli vsaj v tem, da Irak in Iran ustavita ogenj, je dejal Arafat. To
1	“‘1° pomembno ne le za obe Prti državi, ampak za celotno ob-
mocje, za globalno m mednarodno ^nost. za neuvrščene države, saj to resen dogodek znotraj giba la neuvrščenosti, torej dogodek, za Katerega ie najbolje, da ga reši gibanje samo brez zunanjega vrne
Savan ia.
.'' Sveži z akcijo neuvrščenih je rafat tudi poudaril, da gre za kupno pobudo in dodal, da je njegova dosedanja vloga, ki je sicer ““bila vse priznanje na mednarod-em prizorišču, izšla morda iz te ga. da je sam osebno obiskal Bag-®d in Teheran.
Jaser Arafat je govoril tudi o biižnjevzhodni krizi in posebej o Palestinskem vprašanju. Poudaril J®’ da iraško-iranski spopad vpliva JJ3 krizo na Bližnjem vzhodu, še Posebej pa na palestinsko stvar. “rafat je dejal, da je Izrael znoji3 okrepil agresijo na Libanon in UOanonsko ljudstvo, pri čemer u-?°rablja tiidi težko oborožitev, zrael je nakopičil čete na meji. .azplemetitev vojaške agresije pa ^ usmerjena nroti palestinski re voluciji, pa tudi proti Siriji, je de-jal Arafat. Palestinski voditelj ie uo tem poudaril, da nobeno orožje "e bo moglo streti pripravljenosti Palestinskega ljudstva, da izboju-J® svoje pravice.
Mijalovič sprejel Jasera Arafata
BEOGRAD — Predsednik pred-*®dstva SFRJ Cvijetin Mijatovič je y P°nedpljek sprejel predsednika izvršnega komiteja PLO Jaserja Arafata in člana politbiroja PLO rtelala Nadžija in Muhameda Mej-z njimi pa .je bil tudi vodja Političnega predstavništva v Beo-padu Ibrahim Hatib. Na pogovorih J* sodeloval še predsednik ZIS Ve-selin Djuranovič, njihova poglavitna tpma pa je bila kriza na Bližnjem vzhodu ter s tem v zvezi po-Oude m dejavnosti neuvrščenih držav.	'
Udeleženci pogovora so izrekli globoko zaskrbljenost zaradi na_ Ualjevanja obroženega spopada med ■^akom in Iranom in menili, da
je treba rešitev sporov iskati in u-resničiti izključno s pogajanji. Jaser Arafat je seznanil sogovornike s potekom pobude PLO za prekinitev bojev in reševanje spora z načeli neuvrščenosti in v okviru neuvrščenega gibanja.
Jaserja Arafata je v ponedeljek zvečer sprejel tudi predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov.
V pogovoru, ki se £& je udjgležiJ. tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ Vlado Janžič, so z zadovoljstvom poudarili, da se stUu in sodelovanje med ZKJ in PLP u-spešno razvijajo.
Jaser Arafat se je posebej zahvalil za vsestransko pomoč ZKJ in drugih jugoslovanskih družbenopolitičnih organizacij v boju za dosego zakonitih narodnostnih pravic palestinskega ljudstva, (dd)
Gladovna stavka sedmih članov IRA
BELFAST — Sedem članov irske
skrajnonacionalistične organizacije IRA, je včeraj v mestnem zaporu začelo gladovno stavko, ker jim oblasti ne priznavajo statusa političnih jetnikov. Člani zloglasne organizacije so se uprli ukazu ravnatelja kaznilnice, ki prepoveduje svobodno združevanje politični^ jetnikov in zahtevali med drugim »samoupravljanje* rekreacijske in vzgojne dejavnosti.
ko pa bodo «zmagali» tega Homeini ni povedal, saj njegove besede o »božji pomoči* strateški analitiki ne jemljejo preveč resno. A do sedaj je prav prepričanje v končno zmago omogočilo Irancem, da so vzdržali iraško premoč. Izgubili so res ogromno ozemlje; Ko-ramšar je praktično v iraških rokah, Abadan obkoljen, Ahvaz v dometu iraških topov, Dezful pa obstreljujejo z raketami zemlja-zem-lja, vojna pa s tem ni končana, i-raška vojska ni porazila Irance. Pazdarani (varuhi revolucije) se žilavo branijo, da si morajo Iračani vsako ped zemlje priboriti za ceno težkih izgub.
Pravega vpogleda v dejansko stanje na fronti nima nihče razen velesil, ki s svojimi vohunskimi sateliti budno pazijo na razvoj vojaških operacij. Vojaški komunikeji o-beh vojskujočih se armad še povečujejo nejasnost. Iz vsega sodeč, pa se vseeno nekaj pripravlja. Na južni fronti pri Koramšaru in A-badanu nosijo skoraj vse breme o-brambe pred iraško vojsko prostovoljci. Tu ni iranskih oklepnih enot in niti večjih topniških baterij, glavnina iranske vojske je baje za Ah-vazom. Če sodimo po izjavah iranske tiskovne agencije «Pars» se nekaj pripravlja na severu. Včeraj je iranski vojski uspelo osvoboditi višavja ob Kasr-e-Širinu, Sar-pol-Zahabu, Gilan-e-Garu in Sarah Gar-mu v Kurdistanu. Iranska vojska naj bi tu v prihodnjih dneh pognala Iračane s svojega ozemlja, obenem se samo po sebi zastavlja vprašanje, če bi se iranska vojska u-stavila na meji, ali pa bi nadaljevala proti nekaj sto kilometrov oddaljenemu Bagdadu. Ob tem si za hodni strateški analitiki zaman belijo glave. Iransko-iraška vojna je postavila na glavo vsa njihova predvidevanja. Nekaj pa je vseeno .go-'fiSVh. Kljub zmagam in ozemelj-
skim pridobitvam bi se Bagdad rad jaujekel iz kaše, v katero je zabredel. V skoraj štiridesetih dneh so iraški generalštabi spoznali, da je Iran izredno trd oreh, da so »pazdarani* celo nevarnejši od rednih vojakov. Sadam Husein skuša prepričati mednarodno javnost, predvsem zahodno Evropo, da je pripravljen na prekinitev sovražnosti, obenem pa še vedno izjavlja, da je šat-el-Arab in dobršen del Kuzistana iraški. Take izjave seveda niso poroštvo za mimo zgladitev spora. V Teheranu so prepričani, da bo prej ali slej vojna škodila predvsem trdnosti iraškega baasističnega režama.
Vojna bo torej dolgotrajna. V taki perspektivi je vsaka mednarodna pobuda dobrodošla. Iz New Delhija napovedujejo skorajšnjo ustanovitev osemčlanskega odbora neuvrščenih držav (Indije, Kube, Alžirije, Madagaskarja, Zambije, Pakistana, Šri Lanke in Jugoslavije ter PLO), ki bi skušala ponovno vzpostaviti mostove sožitja med
sprtima državama. Med glavnimi pobudniki je Palestinska osvobodilna organizacija, ki upa, da bo neuvrščenim uspelo doseči vsaj ustavitev ognja. Do sedaj je gibanje neuvrščenih že doseglo precejšen uspeh, saj sta na ustanovitev ministrskega odbora pristali obe državi, vprašanje je le, če bi Iran pristal na premirje.
Medtem je generalni tajnik OZN Kurt Waldheim pozval obe vojskujoči se državi, naj skrbno ločujeta vojaške cilje od civilnih. Iraško raketno bombardiranje civilnih objektov v Dezfulu je namreč vzbudilo v krogih Združenih narodov precejšnjo zaprepaščenost, saj taki morilski napadi še povečajo prepad med državama.
PO ANALIZI 0 NADALJNJEM RAZVOJU ZAHODNONEMŠKEGA GOSPODARSTVA
NAPOVED 0 RASTI NIC POVEČUJE RAZUMEVANJE ZA PODJETNIŠKE DOBIČKE
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
BONN — Pet inštitutov, ki se ba-vijo z analiziranjem gospodarskih tokov in napovedujejo verjetni razvoj, je v pravkar objavljenim jesenskem poročilu predvidelo za leto 1981 za večino držav Evropske gospodarske skupr.or.ti in za Zvezno republiko Nemčijo gospodarsko stagnacijo («rast nič*). Posredna posledica zmanjšane stopnje rasti naj bi bila po njihovem mneniu povečana nezaposlenost, zaradi česar bi se utegnile povečati težave z uravnoGeževanjem nroračunov (manj davkov, več izdatkov za začasno nezaposlene) in se še bolj zmanjšati zasebna poraba. Edina optimistična postavka v jesenski gospodarski prognozi je stopnja draženja, ki naj bi se, čeprav je v ZR Nemgiji že letos nižja kot drugod
(5 odstotkov), zmanjšala na štiri odstotke. Kljub napovedi, da bo ostal družbeni proizvod v prihodnjem letu približno tak, kot ga cenijo za letošnje leto, poročilo gospodarskih raziskovalcev ni pesimistično, vsaj za ZR Nemčijo in za razvite industrijske države ne. S predpostavko, da se cene nafte ne bodo povečale bolj, kot bodo naraščale cene industrijskih izdelkov in da ne bo prišlo do novih pretresov na svetovnem naftnem tržišču, napovedujejo strokovnjaki že na sredini leta 1981 ponovni zagon gospodarstva v industrijskih državah in v tistih deželah v razvoju, ki izvažajo nafto
To bi v svetovnem gospodarskem merilu pomenilo, da bi se postopoma spet povečeval obseg svetovne trgovine, ki je v letošnjem letu zelo upadel. Iz stabilizacije gibanj na naftnem tržišču sklepajo znanstve niki, da se bodo plačilne bilance razvitih industrijskih držav spet iz ravnale, zlasti v zvezni republiki.
ki ima v nadzorovanju gospodar skih tokov dokajšnje rezerve zaradi nizke stopnje inflacije.
Sodijo tudi, da je mogoče s fi nančnimi in monetarnimi ukrepi povečati notranjo porabo kljub temu, da bo v celoti število porabnikov manjše (stopnja nezaposlenosti naj bi se do konca prihodnjega leta povečala na pet odstotkov oziroma na 1.1 milijona ljudi, medtem ko je ob koncu septembra znašala 930 ti soč ljudi).
Upadanje gospodarske aktivnosti v drugi četrtini letošnjega leta. ki se bo nadaljevalo v prihodnje, pripisujejo gospodarski inštituti ored-vsem znatno dražii nafti in dolgoročni politiki dragih kreditov v Zvezni republiki Nemčiji, kjer po njihovem mnenju leži tudi vzrok za trenutno relativno šibkost nemške marke nasproti ameriškemu dolarju in drugim valutam «evropskei?a valutnega sistema*. Čeprav ie bila inflacija znatno niž.ia kot drugod, se zahodnonemško denarno tržišče
.............................................................................................................................iiiiiitiiiiiitinniimimiiiimitniiiiiiinimi........mi.....■■•miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiim
PO REPLIKI PREDSEDNIKA ARNALDA FORLANIJA
DANES ZAUPNICA TUDI V SENATU
Ponoven oster nastop komunistov proti Craxijevi politiki
RIM — Danes bo senat glasoval o zaupnici Forlanijevi štiristrankar-ski vladi. Izid glasovanja ne more biti v nobenem primeru sporen, saj imajo štiri stranke, ki tvorijo večino dokajšnjo prednost v glasovih. KD. PSI, PSDI in PRI imajo v senatu 193 glasov, medtem ko razpolaga opozicija s 125 glasovi. Tudi v senatu se bodo liberalci vzdržali, kar pomeni, da je zaupnica Forlanijevi vladi popolnoma zagotovljena. .S tem se bo končala viŠd. na kriza, ki je trajala nekaj več kot mesec dni.
Med včerajšnjimi posegi naj o-menimo samo govor republikanskega tajnika Spadolinija, ki je nekoliko polemiziral s komunistično partijo in dejal, da marsikdo ni razumel komunistične politike v zadnjem času. Izrecno je omenil stališče partije do krize v torinski tovarni Fiat in v odnosu do sindikalnih organizacij; govoril je še o škandalu Donat-Cattin - Cossiga ter o pokolu r.a bolonjski postaji, ki naj bi ga komunistična partija po mnenju republikanskega tajnika Spadolinija izkoristila v svoje politične namene. Ob koncu pa je le izrazil upanje, da bo KPI sodelovala z vlado na področju velikih problemov, ki tarejo Italijo, seveda po predhodnem posvetovanju z vladnimi silami. Spadolini je pozitivno ocenil poseg socialističnega tajnika Craxija v poslanski zbornici, še zlasti tisti del,' v katerem je Craxi govoril o prekinitvi nosečnosti in referendumu ter nevarnosti, da ta
spopad zaostri odnose v italijanski družbi.
Senator Macaluso je orisal stališče komunistične partije do vlade in se pri tem ustavil pri odnosih s socialistično stranko, do katere je bil zelo oster. Politične smernice socialistov, je menil, so v zadnjem času zelo različne od onih, ki jih je PSI zagovarjal pred leti, ko so socialistični voditelji zagovarjali e-_ notnost levice. Sedaj stopa socialistična stranka po drugi poti in ne zato, ker je stopila v vlado, v kateri komunistov ni, temveč zato, ker je ta vlada v popolnem nasprotju s perspektivo oblikovanja vlade nacionalne enotnosti. To perspektivo je Craxi v svojem govoru v poslanski zbornici tudi formalno opustil ter se je omejil na to. da je izrazil upanje o zbližanju v bolj ali manj oddaljeni bodočnosti, je rekel Macaluso.
Na izvajanja' Macalusa je odgovoril socialist Signori. ki je dejal, da komunisti ne morejo vedno znova napadati socialiste in potem ob koncu izraziti upanje, da bi kmalu prišlo do enotne politike levice.
Razprava v senatu se bo zaključila danes, ko bo Forlani imel svojo repliko, nakar bodo senatorji izglasovali zaupnico.
umu..................................im
PO UPORU V ZAPORU «BADE E CARROS*
Preiskovalci že zaslišali jetnike
•V.
S sklepnim nastopom generalnega direktorja M'Bowa
Končana generalna konferenca UNESCO
BEOGRAD — Sinoči se je po petih tednih dela v Beogradu končala 21. generalna konferenca UNESCO. S sklepnim nastopom jo je zaključil generalni direktor organizacije, Senegalec Ahmadu Mahtar M'Bow, ki je uvodoma poudaril vsebino sprejetih dokumentov. Po njegovih besedah je bolj napredna od. dosedanjih načrtov UNESCO. Pri tem je navedel dogovore o demokratizaciji izobraževanja in o pravici do izobraževanja, v katerih je rečeno, da zaslužijo še posebno pozornost za izobraževanje v materinem jeziku emigranti in njihove družine ter pripadniki kulturnih in narodnih manjšin. UNESCO bo v prihodnje namenil tudi več pozornosti izobraževanju za potrebe dela in razvoja ter pospešil akcije za opismenjevanje nepismenih.
M’Bow je posebej obravnaval tudi napore UNEISCO za hitrejši razvoj znanosti in tehnologije v nerazvitem svetu, predvsem napore, da bi se znanje iz razvitega Severa hitreje in bolj nesebično selilo na Jug sveta. V ta namen je UNESCO na konferenci v Beogradu odobril 26 odstotkov več sredstev, kot doslej, medtem ko se je njegov celotni proračun povečal samo za 6 odstotkov.
Po vsej verjetnosti bo beograjsko zasedanje UNESCO ostalo še posebej obeleženo v zgodovini te organizacije, ker so na njem utrdili temelje nove komunikacijske ureditve v sveto. Zanimivo je namreč, to so mimo M’Bowa poudarili tudi drugi govorniki, da je bila nova pravičnejša ureditev v sveto komunikacij in informacij soglasno sprejeta.
Opazovalci sodijo, da predvsem dve značilnosti obeležujeta potek zasedanja in dogovore sprejete na njem: prtič, da je v Beogradu ta organizacija Združenih narodov doživela velik preobrat, namreč, da se je povsem obrnila v dojemanje in reševanje vprašanj nerazvitega sveta. In to do take mere, da so nekatere razvite države UNESCO in njegovemu generalnemu direktorju začele očitati, da organizacija postaja nova agencija za razvoj. Druga značilnost pa je v tem, da so bili vsi sklepi sprejeti s konsenzom, torej brez prigovorov, pa četudi je osnova zanje nastala predvsem med neuvrščenimi in nerazvitimi državami.
JURE PENGOV
Saudska Arabija prekinila diplomatske odnose z Libijo
BEJRUT — Saudska Arabija je včeraj prekinila diplomatske odnose z Libijo po dveh tednih propagandne vojne med saudskim suve-renom kraljem Halidom in libijskim voditeljem polkovnikom Gedafijem. V sporočilu saudskega zunanjega ministrstva je rečeno, da je »kraljevina saudska Arabija sklenila prekiniti diplomatske odnose z Libijo kot odgovor na številne akcije libijskega predsednika Gedafija, s katerimi škodi islamu in izpod kopava enotnost muslimanskega naroda*.
To sporočilo Rijada je odgovor na Gedafijeve napade, da so Saudska Arabija in sveta islamska mesta v kraljevini »pod ameriško zasedbo*, odkar je saudska vlada zahtevala in dobila od ZDA radarska letala «Awacs».
NUORO — Ravnatelj zapora «Ba-de e Carros* ne govori, preiskovalni sodniki se ne izrečejo, pazniki molčijo, nihče, razen sodnih oblasti, se ne sme približati poslopju. kjer je prišlo v ponedeljek do hudega upora političnih jetnikov. Novice so skope. Jasna so le dejstva, ozadje dogajanja pa je se dalje zavito v tančico skrivnosti.
Ob 8.30 v ponedeljek zjutraj je deset jetnikov zapustilo svoje celice, potem ko so ponoči prežagali rešetke. Skupina je hotela onesposobiti paznike, ti pa so Jim zbežali in nemudoma sprožili alarm. Med-
tem so jetniki odprli še druge celice ter se zabarikadirali, tako da jim ni mogel nihče do živega, niti solzilci jih niso prisilili, da se vdajo. V teh zabarikadiranih celicah so bili sami sebi gospodar in ta so ubili dva navadna jetnika; 28-letnega Biagia Iaquinta in 34-letnega Francesca Zarrilla. Po prvih preiskavah izhaja, da so Iaquin to zadušili, Zarrilla pa so dobesedno zaklali, ker so ju baje imeli za vohuna, ki jih je vodstvo Jetnišni-ce dodelilo nalašč v ta posebni oddelek poslopja, kjer so bili v glavnem zaprti politični jetniki.
Včeraj je obiskal opustošeno jet-nišnico minister za pravosodje A-dolfo Sarti, da se sem prepriča o nastalem položaju. Sodniki so že pričeli zasliševati vse jetnike da bi med njimi dobili morilca dveh zapornikov. Kaže, da do premestitve, ki »o jo uporniki zahtevali, še ne bo prišlo, četudi se krajevne o-blasti trudijo, da bi na Sardiniji ne bilo nikakršnega posebnega oddelka za politične jetnike.
Na sliki (telefoto AP) poseben oddelek jetnišnice »Bade e Carros* pri Nuoro.
Jordanski vojaki se ne borijo v Iraku
AMAN — predstavniki jordanske vlade so včeraj odločno zanikali vest, da njihovi vojaki sodelujejo v vojni med Iranom in Irakom na strani slednjega. Poudarili so. da vest, ki jo je razširila ameriška tiskovna agencija UPI iz Bejruta ne odgovarja resnici, ker so se novinarji te agencije zmotili uri prevajan iu poročil jordanskega radia. Jordanski kralj naj bi po vrnitvi iz Iraka izjavil, da so vsi Arabci na strani Iračanov, ne pa tudi da se jordanski vojaki borijo prot; Iranu.
BEOGRAD — Pod predsedstvom Lazarja Mojsova je bila včeraj seja predsedstva CK ZKJ. Na seji so proučili predlog poročila o enoletnem delu predsedstva CK ZKJ. katerega bo predsedstvo predložilo centralnemu komiteju ZKJ. Predsedstvo je proučilo tudi nekatera pereča vprašanja mednarodnega sodelovanja ZKJ in več vprašanj iz svoje redne dejavnosti.
KONČNA ODLOČITEV V SOBOTO
PODRAŽITEV BENCINA: KMALU VSAJ 780 LIR
Toliko bo treba odšteti za liter «su-perja» • Dobava nafte zagotovljena
RIM — Cena bencina naj bi se pred koncem tedna povišal," za več kot 10 odstotkov, kar presega celo napovedi, ki so jih čeraj objavili nekateri vsedržavni dnevniki, ki pišejo, da bo odslej za liter «super* bencina potrebno odšteti 770-780 lir. To ne preveč razveseljivo novico je moč izluščiti iz včerajšnjega posega na tiskovni konferenci predsednika petrolejske zveze Theodoli-ja. V svojih napovedih so se namreč gospodarski operaterji doslej nanašali na že zastarele podatke po katerih se je cena surove nafte zvišala za 22 lir na kilogram. Okrepitev ameriškega dolarja nad liro pa je povzročila še nadaljnji »skok* cene nafte za 8 lir. Da bi lahko krili nove stroške, bi se morali vsi naftni derivati podražitvi torej za 30 lir. Medministrski odbor za cene, ki bo o tem odločal najkasneje v soboto pa bi lahko največ obremenil prav bencin, da bi tako vsaj delno poravnal primanjkljaj, ki ga je povzročil padec veleodloka Cos-sigove vlade ter znižanje cene bencina na 700 lir. Poleg tega bo odbor za cene seveda ponovno obdavčil bencin za 50 lir na liter Skupna cena litra bo tako po vsej verjetnosti zelo blizu 800 liram.
Predsednik Theodoli je nato spregovoril o morebitnih težavah, ki jih povzroča iraško-iranski spooad, glede dobave nafte. Theodoli je priznal, da je treba pospešiti raziskave alternativnih energetskih virov v Italiji, dodal pa tudi, da stanje ' še zdaleč ni kritično. V prvih devetih mesecih leta je Iran oskrboval Italijo z 9 milijoni ton nafte, kar je 17 odstotkov celotnega uvoza. Ostale članice OPEČ, ki dobavljajo Italiji ostalo nafto pa so zmož-
ne, da v celoti izpolnijo italijanski primanjkljaj. Poleg tega ima Italija na voljo še 25 milijonov ton rezervne nafte, ki zadostuje notranjim potrebam za približno 100 dni
GDANSK — Poljski ministrski podpredsednik Mieczyslaw Jagiel-ski je včeraj zjutraj dopotoval v Gdansk, kjer naj bi se sestal s sin dikalnim voditeljem Lechom Wale-so. Po srečanju z VValeso. naj bi se podpredsednik sešel v ladjedel niči »Lenin* tudi s predstavniki »MKZ* iz vse Poljske.
ni moglo izogniti posledicam ukrepov, ki so jih sprejemali drugod, zlasti v ZDA. Višje obrestne stopnje tam so pritegovale imetiuke kapitala in povzročile odlivanje deviz, na kar je osrednja zahodnonemška banka odgovorila z intervencijami na monetarnem tržišču in bila primorana dvigniti obrestne stoun e, da bi se položaj marke laliko še slabšal. Hkrati so prepričani, da je ugodno razmerje pri predvidenih stopnjah inflacije vendarle trajni adut zahodnonemškega gospodarstva. To naj bi predvidoma vsaj na polovici prihodnjega leta nemško marko spet postavilo na položaj ene izmed najbolj trdnih denarnih valut.
Konkretni ukrepi, ki naj bi jih vlada sprejemala, da bi bodisi ohranila nekatera ugodna gospodarska gibanja (nizko stopnjo draženja), oziroma preprečila ali zmanjšala posledice neugodnih elementov napovedi (povečanje nezaposlenosti). so že v središču pozornosti političnega življenja, ker je bistvo analize gospodarskih inštitutov mogoče prebrati tako. da potrebuje :o podjetniki vzpodbudo za obsežneiše investiranje, so vplivne skupine imetnikov kapitala zahtevale od vlade vodenje take politike, ki bi podjetnikom povečala dobičke. To naj bi, po tradicionalni logiki ure'eval-ne vloge tržišča, povečevalo vlaganje v tehnološki razvoj in torej povečevalo konkurenčnost zahodnonemškega gospodarstva v tujini, na drugi strani pa naj bi postopoma povečevalo zaposlenost. Oživljanje gospodarskih gibanj skozi omogočanje večjih dobičkov podjetnikom (zlasti z olajšavami pri davkih) pa je mogoče izvesti samo, če se vlada odloči za žrtvovanje nekaterih drugih interesov in vse žrtve so praviloma povezane s pritiski na manj privilegirane skupine prebivalstva, ki uživajo največji del tako imenovanih socialnih dajatev. Stabilizacijo naj bi bilo ooleg-.tega mogoče doseči z znatno manjšim naraščanjem dohodkov in s korenitimi varčevalnimi ukrepi pri proračunih na ravni zveze in v deželah. Zasebno pirabo, zelo pomembno kategorijo v nacionalnem Gospodarstvu, naj bi vzpodbudili že s tem, da bi se notranie cene še naprej stabilizirale, toda tudi s tem, da bi ljudi odvrnili od pretiranega varčevanja. Prve analize razvoja gospodarskih gibanj v letošnjem letu govorijo o tem, da so porabniki na znamenja prihajajoče krize in verjetno večje nezaposlenosti odgovorili z zmanjšani nakuni dobrin trajnega pomena, to pa ie nekaterim vejam gospodarstva že prineslo težave.
Na začetku novega obdobja so-cialno-liberalne koalicije o socialnih reformah torej ni več slišati, gre le za to. kaj od lega, kar je. naj bi obdržali. Levo krilo socialnodemokratske skupine poslancev v zveznem parlamentu je proti taki politiki že nastopilo š pismom, ki ga je naslovilo na kanclerja H. Schmidta in eden izmed poslancev je položaj komentiral takole: »Zdaj gre za to, da bi ugotovili, koliko ukrepov v korist podjetnikov lahko prenese družba *
Analizo znanstvenikov, ki se ba-vijo s trendi v domačem in mednarodnem gospodarstvu, so v krogih delodajalcev dobro sprejeii in družbena optika, ki jo zagovarja poročilo, ustreza tudi pogledom gospodarskega ministra Lambsdorffa, doslednega zagovornika neoviranega tržnega gospodarstva, ki nai v skrajni posledici uredi tudi zaposlenost po načelu ponudbe in povpraševanja. Kompromisna pot, ki jo bo ob koncu posvetovanj ta teden sprejela vlada, se po mnenju strokovnjakov. ne bo bistveno razlikovala od pogledov gospodarskega ministrstva.
' MOJCA DRČAR - MURKO
GDANSK — Novo poljsko sindikalno združenje »solidaniosc* je sprejelo predlog predsednika poljske vlade o pogajanjih, ki se bodo začela v petek dopoldne. V primeru neuspeha bodo novi sindikati proglasili 12. novembra splošno stavko.
V JUTRIŠNJI ŠTEVILKI BO ZAČEL IZHAJATI NAŠ NOVI PODLISTEK
Primorski prostovoljci v obrambi severne meje
1918-1919
Avtor dela je Vladimir Gradnik, ki ga bralci Primorskega dnevnika že poznajo po njegovem spisu »Krvavo Posočje* ki smo ga objavljali najprej v podlistku v našem dnevniku, nato pa je izšlo še v knjižni izdaji.
Tudi spis o primorskih , prostovoljcih, ki so se borili za svobodo Koroške in njeno združitev z ostalo Slovenijo v Jugoslaviji je rezultat njegovega preučevanja zgodovine, njegovih osebnih spominov in spominov njegovih soborcev za severno mejo, ki so — kolikor so še žiti — danes 80 do 90-letai veterani.
Podlistek bodo dopolnjevale tadi skice in fotografije.
Prepričani smo, da bomo z njegovim objavljanjem obogatili naše poznavanje takratnega dogajanja in istočasno globlje doumeli tudi današnjo težko usodo naših koroških rojakov onstran Karavank.
UREDNIŠTVO
SEST MESECEV PO PODPISU OBVEZ
DELAVCI PODJETIJ SIRT IN DREHER ŠE VEDNO BREZ PRAVE ZAPOSLITVE
Kljub zagotovilom in uspešnemu tečaju za prekvalifikacijo še niso izsledili zadostnih delovnih mest - Poziv sindikatov političnim silam, javnim
upravam in vsej tržaški javnosti
Kadar opredeljujemo gospodarsko politiko teh zadnjih let na Tržaškem, se nam neizogibno pojavljata kot leit-motiv skrajno pomanjkljivega, lahko bi celo rekli neodgovornega reševanja gospodarskih problemov v naši pokrajini primera podjetij SIRT (bivše Vetrobel) in pivovarne z bogato tradicijo Dreher. Podjetji je zajela huda kriza, kar ni redek pojav v tem času splošne gospodarske krize, in stotine ljudi je moralo tako rekoč na cesto. Vendar je to že polpretekla zgodovina, vsem prav dobro znana in je zato ne kaže obnavljati. Povedati pa je treba nadaljevanje te žalostne zgod be, ki se po poglavjih (in eno je bolj žalostno od drugega) vleče že dolgo let in se bo, kot kaže, vlekla še naprej. Poglejmo, kaj se pravzaprav dogaja.
Po mučnih letih dopolnilne blagajne, v katerih je tu pa tam po-sijal za več sto delavk in delavcev žarek upanja, ki so ga poslali zdaj posamezni industrijci z obljubami o preosnovi podjetja in obnovi proizvodnje (vendar se je vsaka obljuba vsakokrat izjalovila), zdaj deželni upravitelji prav tako z raznovrstnimi obljubami, je bil v letošnjem maju končno dosežen sporazum med sindikalnimi organizacijami, deželno upravo, vladnim komisariatom in organizacijo industrij-cev o tako imenovani mobilnosti dela. Predsednik Združenja indu-strijcev Tassi je tedaj razglašal na desno in levo, da je v Trstu vsaj tisoč neoddanih delovnih mest in da potemtakem ni noben problem zaposliti odslovljene delavce Sirta in Dreher ja. Problem je kvečjemu v usposobljenosti teh delavcev. Treba jih je prekvalificirati za opravila, ki naj bi jih čakala na novih delovnih mestih. No, in majski sporazum je predvidel prav to: prekvalifikacijo delovne sile in seveda ustrezno zaposlitev vseh 318 delavcev podjetja Sirt in 93 delavcev podjetja Dreher, kolikor jih je še ostalo na cesti, brez dela in brez jamstev za spodobno življenje njihovih družin. Tako še je začelo po eni strani iskanje razpoložljivih delovnih mest, toda že na prvi pogled je bilo očitno, da so Tassijeve številke iz trte izvite. Po drugi strani pa se je začel pod okriljem dežele in z radodarno uporabo javnega denarja tečaj za prekvalifikacijo, ki se .ga je? udeležilo kar 74 delavcev Sirt*’ s profitom, ki si ga nihče ni nadejal.
Maja meseca je torej na vso zadevo posijal najsvetlejši žarek. Kazalo je, c'a s-' bo problem, četudi z neverjetno zamudo, le izravnal. Toda glej, kot že neštetokrat v preteklosti, ta žarek ni prinesel pravega sonca. Čez nekaj dni se namreč izteče šestmesečno razdobje, ki ga je predvidel majski sporazum in ko bi moralo biti vprašanje dokončno rešeno, ko bi se morali vsi udeleženci tečaja za prekvalifikacijo in drugi primemo zaposliti. Par dni pred iztekom roka pa je položaj naslednji: od 318 brez dela ostaja še naprej brez dela 161, vsega pa je v tem trenutku na razpolago še 23 delovnih mest v industrijskem sektorju in 34 v gradbeništvu. Če upoštevamo, da so v okviru 23 delovnih mest v industriji predvidena taka dela, ki še zdaleč niso v skladu s kvalifikacijami, ki so jih številni tečajniki za ceno velikih naporov in požrtvovalnosti pridobili z večmesečnim šolanjem, in da je treba pri zaposlovanju v gradbeništvu upoštevati izredno nestabilnost
delovnih mest, dobimo še jasnejšo sliko o celotnem položaju po šestih mesecih zagotovil z raznih strani.
Položaj je torej skrajno resen. Kako bodo sedaj reagirali ljudje, ki si že leta grenijo dneve in noči s skrbmi, ljudje, ki jih, preprosto povedano, vlečejo enostavno za nos?
Sindikati so zaradi tega spet v pripravnem-stanju. Sedanji položaj je zanje postal dramatičen. To so povedali med včerajšnjo tiskovno konferenco v novinarskem krožku, kjer so predstavniki treh sindikalnih organizacij Gialuz za CGIL, Gosdan za CISL in Fabricci za UIL orisali novinarjem vso zadevo. Po vsej verjetnosti bo danes sestanek pri deželnem odborniku za industrijo De Carliju in bodo vsi tisti, ki so v maju podpisali sporazum spet proučili celotno vprašanje. Verjetno pa ne gre veliko pričakovati od tega srečanja, če je res, da Združenje industrijcev danes ni sposobno pokazati na prosta delovna mesta.
Kako tedaj iz te nove slepe ulice? Vprašanje ni lahko, vendar je odgovor kljub temu obvezen. Politične sile in javne uprave bodo morale v tem pogledu ubrati novo pot. Obljube niso dovolj. Skupaj z vsemi temi silami pa se mora odločneje zganiti tudi vse tržaško javno mne-
nje. To je glavni poziv, ki je izšel z včerajšnje sindikalne tiskovne konference.
dk
V DEŽELNEM SVETU
Začela se je razprava o ukinjenih ustanovah
V deželnem svetu se je včeraj začela razprava o zakonskem osnutku, v smislu katerega bedo krajevne uprave, to se pravi občine, konzorciji itd. prevzele pristojnosti z državnim zakonom ukinjenih ustanov. Praktično gre za enajst ustanov, ki so delovale predvsem na skrbstvenem in dobrodelnem, pa tudi na kmetijskem in gradbenem področju. V razpravo so včeraj posegli svetovalci Cavallo (DP), Ber-toli (PSDI), Simsig (KPI), Vespa-siano (PSDI) in Morelli (MSI).
Razprava o zakonskem osnutku se bo nadaljevala na prihodnji seji skupščine, ki bo v sredo, 5. novembra. Prijavili so se že svetovalci Bologna (LpT), Proserpio (KPI), Del Gobbo (KD), Pascolat (KPI), Štoka (SSk), Ermano (PSI) in Co-cianni (KD).
OBČNI ZBOR GOSTINCEV PRI SDGZ
RAZPRAVA 0 PROBLEMIH SLOVENSKEGA GOSTINSTVA
Pomembni uspehi in načrti za nadaljnje delo - Problem osebja - Izvoljen novi odbor
Včeraj se je sestala na svojem občnem zboru sekcija gostincev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju na Tržaškem. Na osnovi poročil načelnika sekcije Karla Guština, ki ga je v njegovi odsotnosti prebral Felice Ostrouška, ter direktorja Vojka Kocjančiča, se je razvila med prisotnimi zavzeta debata o nekaterih bolj perečih vprašanjih, ki tarejo gostinska podjetja ter pogojujejo njihov nadaljnji razvoj. Sledile so volitve novega odbora, ob koncu pa je bila na vrsti simpatična predstavitev ter pokušnja domačih vin dveh slovenskih vinogradnikov, ob žglji, da bi to bil začetek tesnejšega in trajnega sodelovanja med našimi gostinci ter kraškimi vinogradniki.
Gostinska sekcija pri SDGZ je v zadnjem času zabeležila pomembne uspehe z uveljavitvijo svoje enakovredne vloge napram sorodnim italijanskim organizacijam, s katerimi je sodelovala pri konkretnih akcijah, ter je upoštevana tudi pri javnih upravnih organih. Od vseh možnih predstavniških mest, si bo
Urnik trgovin ob skorajšnjih praznikih
V	soboto, 1. novembra: zaprte bodo trgovine z obleko in raznim blagom, medtem ko bodo ostale lahko poslovale dopoldne.
V	nedeljo, 2. novembra: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte dopoldne, slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi, ki bodo lahko poslovale ves dan po rednem urniku.
V	ponedeljek, 3. novembra: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, mlekarn in pekarn, ki bodo lahko poslovale dopoldne, ter slaščičarn in prodajaln pripravljenih jedi, ki bodo lahko poslovale ves dan po rednem urniku.
V	sredo, 5., in v soboto, 8.
novembra, bo izjemoma odpadla redna tedenska zapora trgovin zaradi počitka. Zaradi tega bodo trgovine s prehrano, drogerije, itd., v sredo ves dan odprte, v soboto pa prav tako trgovine s tehničnim blagom. , „	......	....	•
GOSTOVANJE PIONIRSKEGA GLEDALIŠČA
Prisrčnost mladih reških plesalcev osvojila osnovnošolsko občinstvo
Več bo morala sekcija storiti v zvpzi z reševanjem določenih odprtih vprašanj, ki bodo tudi v bodoče pogojevala ne samo razvoj, ampak celo obstoj marsikatere slovenske gostilne ali restavracije. To so predvsem problem osebja, postopek za najem delovne silg z j onkraj meje (za kar se je SDGZ ! že zavzela pri prefektu Marrosuju), j kadrovanje oz. strokovni tečaji ter | usmerjanje dijakov, specializacija j obratov z valorizacijo domačih spe- | cialitpt in vin, itd.
Ob koncu je iz diskusije izzvenel j tudi poziv vsem slovenskim podjetjem, naj se za svoja delovna kosila pogosteje poslužujejo slovenskih go stinskih obratov. Nov odbor sekci je sestavljajo: Karlo Guštin - načelnik, Felice Ostrouška - tajnik, Zvonimir Lorenzi, Vanda Doljak, Zo ra Mervič, Luigi Guštin, Josip Guštin, Romano Škabar, Igor Petaros, Franc Dodič, Božo Jejčič.
J. M.
V ponedeljek okrnjena služba avtobusov
Konzorcij za prevoze obvešča, da je po delovni pogodbi uslužbencev ACT, ponedeljek, 3. november, dan mestnega patrona praznik. Zaradi tega podjetje ne bo moglo zajamčiti redne prevozne službe kot ob vseh delavnikih.
*Lectovo srce» — zgodba s fol- li v Trstu na povabilo Dijaškega
klorno vsebino je včeraj ponesla domišljijo naših osnovnošolcev v preteklost, v pravljični svet, kjer lahko zaživijo tudi igrače in kjer ljubezen vedno zmaga. Posredovali so jo mladi plesalci reškega Pionirskega gledališča, ki so g os to vo-
doma in ki so s svojo neposrednostjo in prikupnostjo razveselili živahno občinstvo.
Mladi gostje z Reke so zaplesali zgodbo o lepem in dobrem dekletu, ki se zaljubi v: svojega vrstnika in postane zato predmet opravljanja.
Tržaški sindikalisti med tiskovno konferenco v novinarskem krožku
potrebno izboriti le še direktnega zastopnika v komisiji za gostinska dovoljenja pri občini Trst. Veliko dela v korist gostincev so opravili tudi uradi združenja v zvezi z informiranjem ter izvajanjem vseh novosti na področju davčnih in u-pravnih obveznosti.

SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Živa razprava o «načrtovanju spomenika»
Prvi torkov večer SK je bil kar se da zanimiv, škoda le, da se ga je udeležilo skromno število občinstva
Natečaj za podelitev priznanj
za zvestobo delu
Siovensko deželno gospodarsko združenje oovešča vse zainteresirane, da je Trgovinska zbornica v Trstu razpisala na tečaj za podelitev priznanj (zlate medalje in diplome) za zvestobo delu.
Udeleženci natečajo so lahko:
1.	kategorija — Odvisni delavci s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini, ki so delali vsaj 40 let zaporedoma pri istem podjetju (industrija, trgovina, pomorstvo, prevozi, o-brtništvo); vsaj 30 let zaporedoma v istem podjetju samo stojnih poklicev: vsaj 25 let zaporedoma pri isti družini kot hišni pomočnik. Za gradbene delavce velja 30 let dela, čeprav pri različnih podjetjih. V poštev pridejo tudi delavci rojeni v tržaški pokrajini, ki živijo v tujini in so se tam posebno uveljavili.
2.	kategorija — Osebna in družinska podjetja, ki so aktivna vsaj 35 let, če jih vodi, kdor jih je ustanovil, in vsaj 60 let, če jih vodijo nasledni ki. Trgovski predstavniki z 351etno aktivnostjo, mezadri in koloni s 25-letno dejavno stjt).
3.	kategorija — Privatna industrijska, trgovska, kmetijska in obrtniška podjetja, ki so vpeljala pomembne izbolj šave v proizvodnem postopku, servisu ali v odnosu do osebja.
Ker zapade rok za predloži tev prošenj 31 oktobra tega leta, SDGZ vabi vse zainteresirane, da se za izpolnitev prošenj obrnejo či^nrei na urade združen >a v Ulici Cicerone 8, tel. 62 953.
Slovenski klub je sinoči zakorakal v svojo novo sezono. Prvi korak je že takoj na začetku pokazal, da bomo lahko tudi letos v Gregorčičevi dvorani sledili zanimivim debatam in večerom in upati je, da bo tudi občinstvo znalo ceniti trud in prizadevanja odbora Slovenskega kluba. Prav občinstvo pa se je sinoči izneverilo in to se nam zdi dokaj čudno, saj je bila obravnavana tematika kar se da aktualna in vabljiva, predvsem pa se nam zdi čudno, da ni bilo prisotnih članov Odbora za proslavitev bazoviških junakov.
Sinočnji večer je namreč zaobjel temo z naslovom »Načrtovanje spo menika*, ki se specifično naslanja na natečaj za ureditev spominskega parka ob obeležju na bazoviški gmajni. Natečaj sam je bil v okviru proslave ob 50-letnici usmrtitve štirih slovenskih junakov, udeležilo pa se ga je 15 projektantov s svo jimi elaborati.
Prvi letošnji torkov večer v Slovenskem klubu je odprl predsednik Marko Kravos, vodil pa ga je Marjan Kravos, ki je poudaril po men natečaja samega, ki je v našem tisku in javnosti izzval veliko pohval, pa tudi polemiko. Večer je popestrila tudi projekcija diapozitivov, ki so prikazale posamezne izdelke, član ocenjevalne komisije arh. Darij Jagodic (ostali člani se namreč razprave niso udeležili) pa je obrazložil pravilnik natečaja
Sledila .ie nato debata, ki je bila na trenutke tudi polemična, zato pa toliko bolj živa. Organizatorjem so prisotni predvsem očitali, da je bil rok za predstavitev elaboratov prekratek in zato se natečaja niso mogli udeležit1 vsi. ki so si to želeli, po drugi strani pa naj bi bil pravilnik tudi precej omejevalen. Pomisleki so bili tudi glede tega — ali obdržati sedanje obeležje, ali pa ga zamenjati z novim, bolj re prezentativnim. ki bi zares odražal in tudi mogočno simbolHral naš boi proti nacifašizmu. Vsekakor pa bi se bila morala razprava o novem spomeniku na bazoviški gmajni za četi mnogo prei in bi morala za objeti celotno našo javnost.
Pridržana propnoza 70 51-'etno žensko
Na nevrokirurški oddetek so vče raj sprejeli s pridržano prognozo j 51 letno Renato Rasmini iz Scala I
Monticello 9. Ženska je malo pred osmo uro prečkala na prehodu za pešce Ulico Giulia, v višini Ulice Galilei, ko jo je podrlo dostavno vozilo ape, ki ga je upravljal v smeri proti Ulici Battisti 25-letni Marcello Monaco iz Ulice Ros-setti 28.
Tudi na jugoslovanski strani prenavljajo prehod pri Fernetičih
Pred nekaj tedni so pričeli s prenavljanjem objektov jugoslovanskega mejnega prehoda pri Fernetičih, ki bodo verjetno nared junija meseca. Stroški za omenjena dela znašajo približno 160 milijonov dinarjev. Mejni prehod bodo povečali tako, da bo na razpolago kar šest pasov.
Zandonai: »Francesca da Rimini*
Otvoritvena premiera v gledališču «Vcrdi»
Tržaško operno gledališče Verdi je sinoči odprlo svojo novo sezono
z gala premiersko predstavo Zan-donaijeve opere «Francesca da Rimini*. V prepolnem gledališču je predstava doživela pri občinstvu zelo lep sprejem, za kar imajo zaslugo tako dirigent Gabor čtvos kot režiser Samaritani, predvsem pa solisti, med katerimi nosilka naslovne vloge sopranistka Reina Kaba-ivanska, tenorist Franco Tagliavini in drugi.
Obsežnejše poročilo o predstavi bomo še objavili.
miiilliiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMKiiiiiiititiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAZPRAVA 0 PEREČEM PROBLEMU JE POSTALA VSE BOLJ ŽIVAHNA
Zagotoviti je treba uresničitev načrta za sanacijo poslopij v Ulici Don Bosco
Deželni odbornik zu javna dela odgovoril na vprašanja, ki so mu jih zastavile svetovalske skupine PDUP, LpT in KPI - Pokrajinski svet in rajonski svet za Sv. Jakob sta se zavzela za čimprejšnjo in pozitivno rešitev problema
Vprašanje načrtov za popravila hiš v tržaški občini, za uresničitev katerih je dežela odrekla tržaški občinski upravi ustrezna finančna nakazila, ki jih za tovrstne posege predvideva zakon štev. 457/78, je bilo včeraj v središču pozornosti na seji deželnega sveta. Odbornik za javna dela Biasutti je namreč odgovoril na vprašanja,, ki so mu .jih v zvezi s tem problemom zastavile svetovalske skupine PDUP, KPI in Liste za Trst. Kot znano je tako zadržanje deželne' uprave vzbudilo val protestov na krajevni ravni, hudo pa je prizadelo predvsem zainteresirano prebivalstvo iz Ul. Don Bosco, ki se je kot že v prejšnjem tednu občinske seje, množično udeležilo včerajšnjega zasedanja deželne skupščine.
Potem ko je orisal tehnične in administrativne razloge, zaradi katerih je dežela odrekla finančno nakazilo za dveletje 1980-81 za uresničitev načrta o sanaciji hiš v Ul. Don Bosco, je odbornik Biasutti priznal, da je izvedljivost tovrstnega posega v Ul. Don Bosco povsem možna in zagotovil občinski upravi najširšo razpoložljivost deželne u-
Danes praznuje 75-letnico
POLDE AŽMAN - ARMANI
Vse najboljše mu želijo
vsi domači

V PONEDELJEK PONOČI
Mirjam in Gabrijela je osrečilo rojstvo sinčka
MITJE
Srečnima staršema čestita, malemu Milji pa želi vse naj boljše v življenju
Zveza slovenskih kulturnih društev
Naša Mirjam je povila brhke ga sinčka
MITJO
Srečnima staršema čestitamo, Mitji pa želimo mnogo sreče v življenju
Uslužbenci stavbe v Ul. sv. Frančiška 20
Med pretepom v «Mexicu» ranjenih več policistov
Brata Livio in Paolo Mihely sta se s silo upirala desetim agentom - Aretirali tudi 28-letnega Ciannija Vidalija
V nočnem lokalu «Mexico», enem izmed redkih tržaških lokalov, ki ostane odprt do poznih nočnih ur in nudi gostom tudi program s streap-teasom, pride večkrat zaradi »vročekrvnih* gostov in alkohola, do pretepov, ki pa se ponavadi končajo brez posega policije. V ponedeljek ponoči pa ni bilo tako: ob 3.15 je vratar nočnega bara telefoniral na kvesturo in obvestil a-gente, da je v teku pretep, ki ne kaže, da bi kmalu prenehal.
Ko so agenti prišli v nočni lokal, je vratar pokazal podčastniku Argeniu svetlolasega mladeniča, ki je po njegovem izzval prepir, Ar-genio se je mladeniču približal in ga povabil v vežo, kjer je zahteval od njega pojasnil. Istočasno se je dvojici približal še drugi fant, ki se je policistu predstavil kot svak svetlolasega in ki je zagotavljal, da se ni zgodilo nič hudega. Medtem pa je Argenio zaslišal vpitje in klicanjp na pomoč. Takoj je spoznal. da je njegov kolega Rocco Lettiero, ki je skupaj z njim stopil v prostore, a je ostal v plesni dvorani, v težavah. S šoferjem — agentom Vitom Tarantinijem sta mu takoj priskočila na pomoč, a Lettiero je že ležal na tleh v nezavesti z okrvavljenim obrazom. Nad njim sta znašala svojo ihto dva
moška, ki so ju potem identificirali za brata Livia in Paola Mihely. Argenio in Tarantini nista mogla rešiti svojega kolego, saj sta ju nasilneža napadla. Tudi druga skupina policistov, ki je takoj zatem prihitela v «Mexico», je imela trdo delo, saj sta brata z vso silo brcala in otepala okrog sebe. Vsekakor sta se morala vdati sili desetih policistov, ki so ju nato pospremili na kvesturo in seveda — aretirali. V koronejskih zaporih je tudi Gian ni Vidali, star 28 let, domnevni svak blondinca, ki pa je med pretepom zbežal.
Agent Rocco Lettiero se t>o moral zdraviti 13 dni zaradi ran po obrazu in desni roki, agent Taran tini 8 dni zaradi udarcev po obrazu, preostala dva policiste — Ar genio in Dulcinati, ki sta bila le laže ranjena, pa se bosta morala zdraviti le nekaj dni.
Za 41-letnega Livia Mihelyja iz Ulice Papaveri 8/1 in 38-letnega Paola Mihel.vja iz Ulice Amendola 4, pa je v teku sodni postopek, ki prav gotovo ne bo imel lahkih po sledic, saj sta moža, ki verjetno nimata najboljših odnosov s polici jo, najprej pretepla agente, nato pa jim še grozila s smrtjo. Z a se daj pa si hladita jezo v koronejskih zaporih.
prave za njegovo uresničitev, v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Zato je nakazal možnost, da bi načrtovane posege na območju Ul. Don Bosco vključiti v načrt posegov, ki jih predvideva zakon štev. 457 za tretje dveletje .1982-83. V smislu tega zakona bo tržaška občina v kratkem prejela 759 milijonov lir za pridobitev, Jn primarno urbanizacijo površin conskih načrtov. V kratkem bo dežela porazdelila fonde, ki jih za iste namene predvideva deželni zakon štev. 49/ 80; kot je dejal odbornik Biasutti bosta na tržaško občino odpadli približno dve milijardi lir. V smislu državnega zakona 865/71 pa bo v občfinske blagajne kmalu stekla ena milijarda in dvesto milijonov lir. Tržaška občina bo torej v krat- ' kem razpolagala s tremi milijardami in 960 milijoni lir za pridobitev in urbanizacijo površin; v kolikor bo vsoto uporabila za uresničitev načrta za Ul. Don Bosco, bi s tem lahko že začela konkretno u-resničevanje načrta samega.
V replikah na Biasuttijev odgovor so svetovalci Barazzutti (PDUP), Pellis (LpT) in Tonel (KPI) predvsem izrazili željo za pozitivno rešitev problema. Komunistični svetovalec je med drugim poudaril, da je primer o načrtu za sanacijo hiš v Ul. Don Bosco dovolj zgovoren dokaz, kako del KD pojmuje odnose med deželnim odborom in občinami. Zato se je zavzel za tesnejšo povezavo med dežele in tržaško občini, ki je glede tega problema brez vsake krivde in predlagal skupni sestanek med predstavniki dežele, občine in avtonomnega inštituta za ljudske hiše (IACP), na ka terem razčistiti nastali položaj.
O tem vprašanju je bil govor tudi na ponedeljkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta. Skupščina je namreč odobrila resolucije, ki jo je predložil predsednik Carbone, v kateri se med drugim izraža obžalovanje nad takimi odnosi med deželo in občino, ki imajo negativne posledice za mesto Trst. Resolucija obvezuje pokrajinski odbor, da sprejme vse potrebne pobude za čimprejšnjo uresničitev predvidenega načrta. Le z glasovi KD, KPI, PSI, PSDI in SSk (Lista za Trst in MSI sta glasovala proti' pa je skupščina odobrila tisti del resolucije, v katerem se ugotavlja, da tržaška občina ni vložila prošnje za prispevke, ki jih deželni zakoni predvidevajo za gradnjo novih športnih objektov in za šolske gradnje; zato je potrebno sodelovati in si izmenjati informacije z vsemi krajevnimi ustanovami iz pokrajine, da bi v prihodnosti preprečili izgubo finančnih prispevkov za mesto Trst. Pokrajinski svet je na ponedeljkovi seji odobril tudi resolucijo, ki jo je o vprašanju načrtov za sanacijo poslopij v Ul. Don Bosco predložila svetovalka Paludetto (Lp T) in o kateri se ie svetovalska skupina KD vzdržala.
Za sklicanje sestanka med predstavniki dežele, občine in avtonom- ! nega inštituta za ljudske hiše se je zavzel tudi rajonski svet za Sv. Ja- i kob, ki poleg tega predlaga sesta- j nek med krajevnimi ustanovami, za- I interesiranimi organizacijami in predstavniki družbe, ki je lastnica ! nepremičnin v Ul. Don Bosco, u j poštevajoč, da mora lastnik, v smislu zakona štev. 457/78, predložiti in uresničiti svoj načrt. Rajonski svet za Sv. Jakob nadalj- zahteva od občinske uprave, naj medtem izda odlok, v smislu katerega mo-
ra lastnik takoj opraviti redna vzdrževalna dela na sedanjih poslopjih, da bi postala vsaj higiensko sprejemljiva. Med drugim tudi poudarja, da je treba pustit' ob strani vse polemike in skupaj iskati konkretno uresničljivo rešitev, da bi se sanacija poslopij v Ul. Don Bosco čim prej začela.
• Zaradi slovesnosti ob predaji motorne ladje «Andrea Merzario*, bo 1. novembra od 7. do 16. ure prepovedano parkiranje pred Pomorsko postajo, ker bo ta prostor namenjen avtomobilom predstavnikov oblasti in povabljencev.
Hudobni jeziki treh vaških strin N prepričajo, da bo najbolje, če se ne udeleži vaškega sejma; na prigovarjanje prijateljic. pa se dekle vendar odloči in odide na sejerti■■ V vrvežu se sreča z ljubljenim fan-tom in ta ji v znak svoje ljubezni podari leetovo srce. Trga dogodka se vsi prisotni razveselijo in skupno zaplešejo.
Pri predstavi je sodelovalo šestinštirideset plesalcev od četrtega do osemnajstega leta starosti, ki obiskujejo razne hrvaške in italijanske šole na Reki. Nekateri nastopajoči, predvsem mlajši, so se prvič poskušali v baletu, drug-, pa imajo za seboj študij na baletni šoli. Za libreto in koreografijo Je poskrbel Joža Komljenovič, ki trenutno pripravlja gojence Dijaškega doma iz Trsta na uprizoritev baleta «Sneguljčica>>; glasbo je zložil Krešimir Baranovič, kostume je pripravila Ružiča Nenadovič - Sokp-lič, sceno pa Dorijan Sokolič. Nastopala so vaška dekleta, opravljiv-ke, Ciganke, punčke, novorojenčku lectar, konjički, lutke, srca in medved. Vsa ta pisana druščina je naše osnovnošolce zabavala in pritegnila, da so baletu pozorno sledili in tudi primerno sodelovali in reagirali: sproščenosti in neposrednosti seveda ni manjkalo.
Jutranjo predstavo so si ogledali šolarji mestnih slovenskih osnovnih šol in tudi dvesto otrok italijanske osnovne šole iz Ul. Donadoni. popoldansko pa otroci okoliških osnovnih šol. Na jutranji predstavi so bili prisotni poleg slovenskih didaktičnih ravnateljev tudi nekateri italijanski didaktični ravnatelj ter namestnik pokrajinskega šolskega skrbnika dr. De Rosa.
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga
VALERIJA KAVČIČ vd. PŠENIČKA
Pogreb bo jutri, 30. oktobra, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Zahvaljujemo se prof. D'Agnolu, dr. Tabouretu, sestri Gel-serini in vsemu osebju III. oddelka splošne medicine.
Žalostno vest sporočajo brat Valdi, sestra (odsotna), vnuki ž družinami in zvesta Ljudmila Racman
Trst, 29. oktobra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
MARIJE ABRAM
Posebna zahvala župniku Breclju, gospema Canzi in Štolfa, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Sestra Anica s sorodniki
Nabrežina, Trst, 29. oktobra 1980
29. 10. 1970
Ob 10. obletnici smrti
BORISA KAFOLA
29. 10. 1980
se ga spominjajo
žena Pavla, sinovi Boris, Miran In Stojan z družinami in drugo sorodstvo
Trst, Vrhnika, 29. oktobra 1980
POMEMBNI STIKI NA PODROČJU JOCIALNEGA SKRBSTVA^
SREČANJE SOCIALNIH DELAVCEV PRILOŽNOST ZA IZMENJAVO MNENJ
Gostje s slovenske obale so si v spremstvu predstavnikov Zdravstvenega konzorcija iz Trsta ogledali nekatere pomembnejše socialne strukture
Kljub dežju in burji je bilo v sobi Prijetno, na ognjišču so dogorevala orva in pogovor ■ je stekel v prijetnem razpoloženju. Obisk socialnili ni zdravstvenih delavcev iz lloora,
•“ble in Pirana, ki so si v soboti, ogledali nekatere družbene struk-llJre na Tržaškem, se je zaključil Opčinah, v prostorih Skupnosti orijžine. Kot smo že poročali, so se srečanja udeležili predstavniki služil socialnega skrbstva z obeh stra m meje. Goste s Koprskega, med katerimi sta bila predsednik dru-stva socialnih delavcev obalne re 8‘je Ciril Koprivec ter predstavni-ca republiškega komiteja za zdrav stvo. in socialno varstvo Tatjana Čehovin, je sprejel predsednik tržaškega Zdravstvenega konzorcija •Maiirizio Pessato.
V imenu Skupnosti družine je goste sprejel Karlo Kalc, pobudnik in
ai|liiilliniiiiiiiii,„,|„|||imi|l)|,lm,ln„ll|„|„„,|,m„liii,iiii,imiiiiiiiiiiiii..iiihiiiliiiiiiililllillilHtifiitimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiip
vodja skupine handikapirancev. ki je ustanovila skupnost. ter prevzela nase težo izgradnje doma in vode n ja pomembne družbene strukture, ki bo nudila streho in prijeten doni dvajsetim handikapirancem. Kot je povedal Kr.rlo, je takih skupnosti v Italiji že veliko, saj je v samem Rimu nad sto skupin handikapirancev, ki so si uredili življenje v sta novanjih in hišah ter od iu vsak dan odhajajo tudi na delovna mesta Socialni delavci iz obateih občin so izrazili svoje zadovoljstvo nad srečanjem, ki je marsikomu Drines lo novih izkušenj. Različni družbe ni sistemi nudijo namreč različno pomoč tistim državljanom, ki so potrebni socialne oskrbe Vsaka na predna in demokratična družba na stremi predvsem za tem. da bi človeku nudila možnost za svobodno rast ter za uveljavitev svojih de
lovnih sposobnosti. Tako italijansko kot jugoslovansko, socialno skrbstvo se namreč trudita, da bi vsakemu državljanu omogočila vključitev v družbeno skupnost, ne da bi ga pri tem ožigosala za «drugačnega». Področje socialnega skrbstva za otroke, ostarele ali za handikapirance skuša zato v zadnjih letih povezati svoje delovanje s celotnim družbenim življenjem, pri tem pa se iz leta v leto seznanja z novimi izkušnjami. Ravno v tem pogledu je sodelovanje med socialnimi delav ci, ki delujejo na obeh straneh meje izredno '	: tno. Stiki med trža-
škim ker... ■ ijem in Društvom so cialnih delavcev obalne regije trajajo namreč že več let, zajemajo pa številne seminarije in simpozije ter obiske, preko katerih se socialni delavci seznanjajo s konkretnim terenskim delom v sosednji državi.
Koncerti
. V okviru «Glasbenih srečanj* bo Juto, 30. t.m., ob 18.30 v baziliki sv. Silvestra koncert klavirskega dua Acconcia - Carlini. Na sporedu bodo Mozartove, Clementijeve, Fau-rejeve in Debussyjeve skladbe.
Kino
Ariston 16.00 «Salto nel vuoto*. Režija Marco Bellocchio. Michel Pičili- Barvni film.
Nazionale 15.30—22.00 «Ultra porno sexy movie*. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Eden 16.00 «Zucchero, miele e pe-Peroncino*. P. Franco, E. Fe-nech, R. Pozzetto.
Kitz 16.00 «La locandiera». A. Ce-lentano, C. Mori, P. Villaggio.
Excelsior 16.00 «Kagemusha». Barv ui film.
Grattacielo 16.00-22.15 «Taglio di diamanti*. Barvni film.
Eenice 16.00 «Count dovvn, dimen slone zero». Barvni film.
Mignon 16.30—22.15 »Ciao marzia-no». Pippo Franco. Barvni film.
Eilodrammatico 15.30—22.00 «L’altro rizio di una porno moglie*. Pre-Povedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Bluff». Adriano Ce-lentano. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Porno shock». Strogo prepovedan mladini pod 18. le-tom.
Vittorio Veneto 16.00 «Le apprendi ste*. Klaus Tinney, Gaby Dorn. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Desideria, vita inte-riore*. Stefania Sandrelii. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Luca il contraban-diere*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
volta Zaprlo.
Prosveta
.j Pridi na otvoritev razstave zbirk JOtri, 30. oktobra, ob 20.30 v Ljud-s*i ddm v Trebčah. Zapela bo ženska skupina Stu ledi.
' PD Kolonkovec organizira v društvenih prostorih Ženjan 46 tečaj slovenščine. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj za vpis in druge informacije telefonira na št. 813716 od -O- do 21. ure. Vpisovanje bo tudi Pa sedežu, in sicer v soboto, 1.11.80 17. do 18. ure in v nedeljo, 2.11. #0 od 9.30 do 10.30.
ŠOLA
GLASBENE MATICE - TRST
Dekliški pevski zbor Glasbene matice, ki ga vodi STOJAN KURET, bo imel svojo prvo vajo v petek, 31. oktobra, ob 19. uri na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29. Obenem vabi vse tiste, ki bi jih veselilo sodelovati v zboru, da se pridružijo. Vaje bodo ob torkih ob 19.30 in ob petkih ob 19. uri.
Razna obvestila
KD Lonjer - Katinara, ŠD Adria -Lonjer, sekcija VZPI - ANPI Lonjer - Katinara vabijo vse pevce in pevke iz Lonjerja, s Katinare in iz Rovt, da se udeležijo danes, 29. oktobra, ob 20.30 v Lonjerju, na starem društvenem sedežu, skupne vaje za nastop na slovesnosti, ki bo 1. novembra, ob 15. uri na katinar-skem pokopališču pred spomenikom padlim jugoslovanskim borcem IV. armade.
Tržaška ljudska univerza prireja v akademskem letu 1980/81 v prostorih osnovne šole «A. Sirk* v Križu, poleg dveh tečajev za osnovnošolce, tudi naslednje tečaje namenjene odraslim;,,flv3 .tečaja slovenskega, en tečaj italijanskega jezika in zaceiniškj tečaj angleščine. Vpisovanje na.šuli,_do vključno 31. oktobra 1980 vsak večer, od 19. do 21. ure.
Društvo slovenskih upokojencev
ustanavlja pevski zbor. Vabimo u-pokojene pevke in pevce, ki bi radi v tem zboru prepevali, naj pridejo v petek, 31. t.m., ob 17. uri v dvorano v Ul. Montecchi 6/TV. nad. (stavba Primorski dnevnik), da se pomenimo: kdaj, kje in kako. Zbor bi vodil Vlado Švara.
PD Lipa obvešča, da so abonmaji SSG za sezono 1980/81 n? razpolago in jih lahko dvignete ob ponedeljkih in četrtkih cd 20.30 do 21.30 v Bazoviškem domu.
PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkih, sredah, četrt; kih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah, izjemoma za Padričarje in Gropajce.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 29. oktobra
NARCIS
once vzide ob 6.41 in zatone ob 5.56 — Dolžina dneva 10.15 — Lu-a vzide ob 22.04 in zatone ob 12.10.
Jutri, ČETRTEK, 30. oktobra
SONJA
reme včeraj: naj višja temperatu-a 16,1 stopinje, najnižja 12 stopinj, t> 18. uri 14,8 stopinje, zračni tlak 123,1 mb ustaljen, brezvetrje, vla-a 75 odstotna, nebo jasno, morje Urno, temperatura morja 17 sto-inj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Tanja Mauri, 'rancesca Raunik, Alessio Radin, ara Zocchi, Stefano Fermo, Rober-t Dizonno.
UMRLI SO: 85-letni Giovanni Del->re, 88-letni Giuseppe Babich, 56 Jtna Nella Falli por. Valente, 69-itni Giacomo Corbatto, 67-letna E-nilia Gelci vd. Gelci, 61-letna Pie-ina Dagnelut por. Bertocchi, 85--tni Paolo Debelli, 85-letna Maria -abignan vd. Rustia, 76-letna An-°nia Curet por. Musina, 65-letni 'rento Ersettigh, 86-letni Giovanni Jattista Fabris, 88-letni Angelo
Vecchiet, 83-letna Margherita De-grassi vd. Ralza' 90-letna Rosalia Castellan, 71-letni Luigi Depta, 70-letni Nicola Cerasari, 68-letni Giuseppe Tensi, 71-letna Ada Del Bot sco, 78-letna Maria Abrami, 74-letna Maria Gombi vd. Bensi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30).
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giacomo 1, Ul dei Soncini 179, Ul. Re-voltella 41.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA Nočna služba od 2’ d< 8 ure tel 73267. predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124. Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211000 Prosek: tel 225 141; Božje polje. Zgonik: tel: 225 596; Nabrežina: tel 21KH21, Sesljm: tel. 209 197; Žavlje tel 213-137; Milje; tel. 271 124.
Obveščamo vse bralce, ki potujejo v Milan ter vse Slovence, ki tam živijo, da je
PRIMORSKI DNEVNIK
v prodaji v Milanu
v kiosku na letališču Linate
v kioskih CO.VES št. 1, 5 iu 8 na glavni železniški postaji
in v kioskih Alganl - Piazza Della Scala Marco — Galleria Passarella - Gritti — P.zzb del Duomo Polloni — P.zza del Duomo
St
SLOVENSKO > STALNO „ j GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM LUIGI PIRANDELLO
ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST
komedija v treh dejanjih jutri, 30. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H ob 20.30 ABONMA RED E (mladinski v četrtek)
Izleti
Socialistična sekcija Prosek - Kon-tavel organizira in vabi na izlet v Padovo in Benetke, 3. novembra t.l.
Mali oglasi
tplefon (040) 7946 72
ŠOFER C kategorije z znanjem slovenščine in poznanjem trgovske stroke išče zaposlitev. Telefonirati na št. 228A75 v opoldanskih ali večernih urah.
USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda avto «panda 30» rabljen šest mesecev. Telefonirati na št. 229-250 od 20. ure dalje.
IŠČE se družina, ki bi sprejela v trajno rejništvo 9-letnega dečka. Telefonirati na št. 775-454 od 20.30 do 21.30.
USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda 131 supermirafiori 1300 rabljen šest mesecev v odličnem stanju. Telefonirati na št. 911-404 od 20. ure dalje.
PRODAM avtomobil bianchina pa-noramica — autobianchi, letnik 1970 v dobrem stanju. Tel. na št. 212)19 po 21. uri.
UPOKOJENKA — Slovenka, vdova, zdrava, brez otrok in obveznosti nudi pomoč v gospodinjstvu z možnostjo prenočišča. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Poštena».
PRODAM hišico za dve osebi pri Sv. Ivanu. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 572467.
IMATE probleme z lasmi? Zelo mastni ali presuhi, mogoče s prhljajem ali pa že sivi? Na zalogi imamo učinkovite preparate in šampone z vseh koncev sveta. Opčine — «Kozmetika 90».
15-LETNO dekle z znanjem slovenščine išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. od 9. ure na tel. št. 226369.
IŠČEM opremljeno sobo v mestu ali v Barkovljah za krajšo ali daljšo dobo. Telefonirati na tel. štev. 544-21 v večernih urah.
DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244.
PELLICCERIA
C E R V O
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301
BANCA Dl' CREDITO Ql TRIESTi TRŽAŠKA KREDITNA BANK/
28.10.1980
Ameriški dolar	885.—
Funt šterling	2165.—
Irski funt šterling	1770.—
Švicarski frank	524.-
Francoski frank	203.—
Belgijski frank	28,75
Nemška marka	471.—
Avstrijski šiling	66,50
Kanadski dola"	750,-
Holandski f.orint	434.—
Danska krona	153.—
Švedska krona	208,-
Norveška krona	178,—
Drahma	17,-
Mali dinar	27,20
Veliki dinar	‘	27,70
MENJALNICA
vseh tujih valut
KEMIČNI OBRAT JE V VEDNO GLOBLJI KRIZI
Danes na deželi v Trstu sestanek o položaju v Tec-Friuli v Krminu
Zastopniki zasebnega in javnega kapitala se izmikajo naložbam - V družbo povabiti novega delničarja - Zavzemanje demokratičnih strank
kraje na Goriškem ter pred spomenike in spominska obeležja v narodnoosvobodilni vojni padlih borcev položili vence.	1
Najprej bo delegacija obiskala kraje v doberdobski občini. V Jam-ljah bodo položili venec ob 7.30, v Doberdobu ob 7.45, na Poljanah ob 8. uri ter na Palkišču ob 8.15. V sovodenjski občini bo delegacija konzulata položila vence pred spomenike v Gabrjah (ob 8.30), na Vrhu (ob 8 45) ter v Sovodnjah (ob 9. uri). Prav tako jutri bo delegacija obiskala partizanske grobove in spomenike v štandrežu, Podgori (ob 9.35) ter Pevmi in Števerjanu ter v Koprivnem.
Vence bodo položili tudi na pokopališču v R-mkah in Tržiču ter pred spomenik pred ladjedelnico.
Občinske uprave ter prosvetna društva ter združenje bivših borcev
se bodo spominu padlih poklonili v soboto, 1. novembra.
V	petek se sestane občinski svet
v Sovodnjah
V	petek, 31. oktobra, se bo sestal občinski svet v Sovodnjah. Poleg o-dobritve nekaterih sklepov ožjega odbora, bo svet odločal o imenovanju preglednikov računov za leto 1980. o imenovanju občinske komisije za sezname ljudskih sodnikov za obdobje 1980 - 1985, o razlastitvi zemljišča za gradnjo socialnega centra ter o porazdelitvi prispevkov kulturnim in športnim društvom v občini.
Seja bo ob 19. uri.
uiiiiiiiiitmiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiituiimiitiiiiiiniiiiiiuiiiimiiiMiiiiimimiiiiiifiiiiiiiuiiiMimiiM
POGOVOR Z ŽUPANOM BLASIGOM
Predlog za odpravo cestnine med Moščenicami in Vilešem
Potrebno je vzpostaviti dobro zvezo med pristaniščem v Tržiču in bodočim avloportom v Gorici
V zvezi s kemijskim obratom Tec-Friuli v industrijski coni v Krminu, v katerem proizvajajo umetno usnje in plastične mase, se v teh dneh veliko govori tako v tovarniškem odboru tega obrata, v sindikatu kemijskih delavcev FULC ter v demokratičnih političnih strankah.
Proizvodna kriza v tem obratu je namreč tako globoka, da je potrebno čimprej poiskati izhod. Preobrat je nujno potreben tudi zato, ker ni mogoče podaljševati položaja, v katerem ne delavci ne politične sile ne vedo, kaj nameravajo storiti lastniki.
Za začetek naj navedemo nekaj podatkov. V tem obratu, ki je največji v krminski industrijski coni ter zaposluje 300 delavcev, je od prvih dni septembra dalje 100 delavcev po tri dni na teden v dopolnilni blagajni. Zveza industrijcev je za petek povabila na pogovor tovarniški svet ter mu bo najbrž sporočila, da namerava lastnik vpisati delavce v posebno dopolnilno blagajno.
Vrhu tega sta se tovarniški svet in FULC prejšnji dan sestala s pokrajinskim vodstvom KPI ter mu predočila, kakšno je stanje v obratu.
Včeraj zvečer je imelo zastopstvo delavcev podoben sestanek s pokrajinskim vodstvom KD.
Kakor izhaja iz poročila pokrajinske uprave, se je predsednik Cum-peta s predstavniki vseh demokratičnih strank in občinsko upravo v Krminu pogovarjal o tem, kako u-skladiti akcijo, ki naj prepreči poslabšanje položaja v Tec-Friuli. Pokrajina je sklenila posredovati pri deželnem odborništvu za industrijo, da prepreči nadaljnji propad tega obrata, v katerega so skupno vložili zasebni in javni denar.
Rezultat vseh dosedanjih pritiskov je današnji sestanek tovarniškega sveta Tec-Friuli in sindikata FULC z deželnim odborništvom za industrijo v Trstu. V zvezi s tem sestankom kakor tudi s celotnim problemom smo se včeraj pogovarjali s pokrajinskim tajnikom sindikata kemične stroke FULC Bignulinom, kj nam je povedal, da bodo od deželnega odbornika za industrijo zahtevali, da jasno pove, kakšni so njegovi nameni.
Dežela mora namreč kot partner v tem podjetju prispevati k razrešitvi krize. Izsiliti mora od lastnika, ki ga finansira zasebna družba Virtus, da vloži svoj kapital, tako kot mora sredstva prispevati tudi deželna'družba Triulia Podjetju gre sedaj vedno slabše, ker se oba partnerja izgovarjata drug na drugega.
FULC že dolgo obtožuje lastnike/ da so nesposobni, ter zahtevajo od De Carli ja, naj privabi v podjetje novega delničarja, ki bo prinesel denar in tudi ideje. Deželna uprava je prisluhnila zahtevam FULC.
Težko je reči, če bo že današnji sestanek prinesel končno rešitev.
Bolj verjetno je. da si bosta obe strani danes izmenjali poglede in da bodo potrebni novi sestanki in še ostrejše oblike pritiskov, preden bodo tudi za Tec-Friuli našli takšno rešitev, ki bo zagotovila normalno proizvodnjo iu s tem omogočila o-hranitev sedanjega števila delovnih mest.
Kakor vidimo, kriza na Goriškem ne zadeva samo tekstilne ter kovinskopredelovalne industrije, ampak je zasegla tudi kemijsko Gospodarstvo naše pokrajine že dolgo let ni bilo postavljeno pred tako resno preizkušnjo. Če upoštevamo, da je tudi trgovina, ki živi od maloobmejnega osebnega prometa, v vedno večjih škripcih, potem je za nove u-pravitelje na občini, pokrajini, deželi (in tudi v Rimu) dovolj dela.
Spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih
Predstavniki generalnega konzulata SFRJ bodo jutri obiskali mnoge
Za zdravo in gibčno telo
Prejšnji dan smo sporočili, da je tržiška občinska uprava predlagala odpravo cestnine na odseku avtoceste med Moščenicami in Redi-puglio, ker bi s takšnim korakom želela del prometa, ki sedaj duši Tržiču, preusmeriti na avtocesto.
V pogovoru z županom Luigijem Blasigom smo izvedeli še za nekatere druge značilnosti tega predloga, ki so ga pred nekaj meseci sporočili vodstvu Autovie Venete in o katerem so seznanili tudi deželna odbomištva.
Občine Tržič, Ronke in Štarancan imajo skupni medobčinski regulacijski načrt. V naši deželi je to edini primer. V okviru spremembe splošnega regulacijskega načrta so predvidene boljše cestne povezave. Zaradi težavnih finančnih razmet pa je malo verjetno, da bi v do gledinem času lahko zgradili nove prometnice, ki bi odpravile hude prometne zastoje na državnih in občinskih cestah. Zato se je po ja vil, predlog, da bi na zgoraj omenjenem odseku avtoceste odpravili ipiačevahje1 cestnine.' or
Toda občinske uprave Tržaškega območja imajo v tem pogledu še bolj ambiciozne načrte. Predlagajo namreč, da bi plačevanje cestnine oprostili ves odsek avtoceste od Moščenic do Vileš, kar bi omogočilo prosto kroženje vozil med Gorico in Tržičem. To je še zlasti velikega pomena za boljšo povezavo med pristaniščem v Tržiču ter bodočim avtoportom, ki ga bodo zgradili pri Gorici. To zvezo je namreč mogoče vzpostaviti takoj, medtem ko bi morali za predvideno razširitev državne ceste po Delu potrošiti veliko denarja in zamuditi dosti časa. Uvedba ugodnosti na avtocesti seveda ne izključuje možnosti razširitve ceste po Dolu. Takšna dela so naipreč nujno potrebna, če hočemo doseči večjo integracijo prostora in dejavnosti na Goriškem.
Ob skorajšnjem dnevu mrtvih
Kako bo z avtobusi za gorrško pokopališče
Z dograditvijo cestnega nadvoza na Tržaški cesti in vzporedne obvoznice, se je občutno skrčil prostor pred goriškim pokopališčem, kjer je bilo še lani, brez težav, mogoče parkirati nekaj sto avtomobilov. Zaradi prostorske stiske se bo
marsikdo v prihodnjih dneh odločil stopiti na mestni avtobus. Občinsko podjetje sporoča, da bodo ob dnevu mrtvih, v soboto 1. novembra ter v nedeljo, 2. novembra, na tej progi avtobusi vozili po sledečem voznem redu. V soboto predpoldne prvi odhod izpred glavne pošte ob 9. uri, nato do 10. ure odhodi v presledkih 30 minut. Od 10. ure do 12.20 bodo avtobusi vozili v presledkih 20 minut. V popoldanskem času (prva vožnja ob 13 30 izpred glavne pošte) bodo avtobusi vozili v presledkih 15 minut. Zadnja vožnja ob 17.30.
V nedeljo, 2. novembra, bodo avtobusi vozili po prazničnem voznem redu, število voženj pa bodo podvojili.
• Deželni odbornik za finance Pie-tro Zarffagnini bo v petek predpoldne v Tržiču, kjer si bo ogledal novo bolnišnico, hj jo gracU-fo v oltea-
jan ja načriov-^^g^yygJ^y||j|g^
stvepe ustanove
ZARADI VSEDRŽAVNE STAVKE PILOTOV
Danes odpovedani vsi poleti z deželnega letališča v Ronkah
Prav tako ne bodo pristajala letala \z Rima in Milana - Jutri se bo promet odvijal povsem normalno
Na deželnem letališču v Ronkah I ostaja občasno neizkoriščena tudi bo danes precej mirno, pravzaprav med delavniki, kakor so ugotovili
povsem mirno. Zaradi vsedržavne stavke pilotov so namreč odpovedali vse polete proti Rimu in Milanu. Prav tako pa ne bo iz o-menjenih krajev priletelo nobeno letalo. Torej ponovna kriza v letalskem prometu ter predvsem veliko težav in drugih nevšečnosti za potnike, ki se zaradi dela ali drugih obveznosti redno poslužujejo letalskega prevoza.
V četrtek pa naj bi se promet, tako so namreč včeraj povedali na upravi deželnega letališča v Rcn-kah, odvijal povsem normalno. Na upravi so nas tudi opozorili, da bo od 1. novembra dalje v veljavi zimski urnik poletov in prihodov letal na progah Ronke - Rim in Ronke - Milan.
Poleti letal za Rim bod odslej ob 7.30, 11.40 in 19.05, prihodi pa ob 11. uri, 18.25 in 22.10.
Na progi Ronke - Milan in obratno je red letenja naslednji: odhodi iz Ronk ob 7. uri ter ob 15.30, prihodi iz Milana pa ob 14.50 ter ob 22.55.	■
Možnosti zaposlitve v splošni bolnišnici
V goriški splošni bolnišnici nameravajo zaposliti v prihodnje visokokvalificirano osebje za radiološki oddelek. Zahteva se potrdilo o u-strezni tehnični izobrazbi ter najmanj triletna praksa na podobnem delovnem mestu. Rok za predložitev prošenj zapade 29. novembra letos.
na zgoraj omenjenem sestanku, zato so se tudi domenili za nekajmesečno nadzorstvo nad dejansko u-p-frabo telovadnice, nakar bodo po vsej verjetnosti spremenili dosedanji razpored.
Sicer je tak ukrep skorajda nujen, saj bodo na ta način prihranili precej stroškov za ogrevanje in osebje.
V	Fari se je pričel tečaj astronomije
V	Fari, kakor smo že poročali, deluje astronomski krožek, ki si je letos zgradil tudi lastno opazovalnico ter namestil primeren teleskop. Dejavnost pa nameravajo razširiti tudi s prirejanjem strokovnih predavanj in tečajev. Pravzaprav se je prvi tečaj že pričel sinoči, v prostorih občinske knjižnice, posvečen pa je osnovnemu spoznavanju vesolja, oziroma prvim korakom astronomske geografije, kakor se temu pravi z znanstvenim izrazom. Tečaj se bo nadaljeval v novembru in decembru.
V KINODVORANI EXCELSIOR
Ciklus Ulmskih
Za varčnejšo uporabo občinske telovadnice v Štandrežu
Prejšnji teden je -bil. v^ štandrežu , Bellinijev Amarcord, 26. novembra sestanek med uporabniki občinske f Ogledalo Tarkaivskego, 3 .decembra telovadnice in občinskim1 odborm- Dvoboj r Scotta. 11. decembra Tri
vezetov
V tržišhi kinodvorani Excelsi r bodo danes, ob 16.30 pričeli s predvajanjem ciklusa umetniških filmov, ki ga je pripravil večnamenski kulturni center iz Ronk. Danes bo na sporedu Hitlerjev film Una stra-na coppia di suoceri. Do 17. decembra se bo na filmskem platnu zvrstilo še sedem filmov in sicer: v sredo, 5. novembra Szabov, Gasilska ulica 25, 12. novembra II mucchio selvag-gio S. Peckinpaha, 19. novembra
kom za šport. Driifuco. Sestanka, na katerem so razpravljali predvsem o varčnejši uporabi, javnega objekta, se je udeležil tudi pred sednik rajonske skupščine.
Medtem ko je telovadnica v jutranjih urah ob delavnikih namenjena šolam (poleg italijanske in slovenske osnovne šole iz šlandreža, se je poslužujejo tudi dijaki, tehnič nega zavoda za geometre) služi v )denskent,.\n večomiem času
r,v'djSL 30 iu(ii
ženske R. Alimana in 17. decembra Bogdanovichev Saint Jack.
Razstave
Do L novembra je v galeriji II Torchio v Gorici odprta razstava oljnatih slik goriškeea umetnika Andreja Košiča.
Razna obvestila
j Slovensko planinsko društvo bo i, vena tucjj ietos priredilo tradicionalni
NAŠA DEŽELA NA MEDNARODNEM SEJMU V BUDIMPEŠTI
Ponudba industrijskega blaga ter turističnih uslug
Na prireditvi sta bili prisotni trgovinski zbornici iz Gorice in Pordenona
priredilo
smučarski tečaj, ki bo potekal na Nevejskem sedlu 30. novembra ter 7., 14. in 21. decembra. Prijave na sedežu društva vsak dan do 15. novembra. oziroma do zasedbe vseh razpoložljivih mest.
Na mednarodnem sejmu v Budimpešti, ki je potekal od 28. septembra do 5. oktobra, je bilo prisotno tudi predstavništvo goriške in pordenonske trgovinske zbornice. Obe ustanovi sta se predstavili v skupnem štandu. Medtem ko je por-denonska delegacija pripravila o-kviren prikaz industrijske dejavno sti, je goriška delegacija dala poudarek predvsem turistični ponudbi sevemojadranske obale.
Obe delegaciji sta med sejmom imeli vrsto srečanj z madžarskimi gospodarstveniki ter predstavniki oblasti. Madžarski gospodarski o-peraterjd so pokazali veliko zanimanje za možnosti sodelovanja na industrijskem področju ter na področju blagovne menjave.
Budimpeštanski mednarodni sejem
r/'-/!':/-/: ;r,vto-	"

je ena največjih tovrstnih prireditev na območju srednje in vzhodne Evrope.
V okviru delovanja Slovenskega planinskega društva v Gorici se že deseto sezono zbirajo rekreativci na rednih tedenskih vajah. Prvo leto je zahajalo na treninge splošne telovadbe za odrasle ducat ljudi; naslednja leta se je število počasi dvigalo na dvajset in petindvajset. Ko se je telovadbi pridružila še odbojka, je število nararlo na trideset, vendar je v teku sezone število precej nihalo.
Prošnje je društvo pošiljalo na številne šole, da bi dobilo v najem telovadnice, a začetek vadbe je vedno bil v dvoranici pri «Zlatem paj-
ku*, ki je služila že tolikim namenom. Zadnji dve leti je z novo telovadnico tudi rekreacija dobila večje možnosti, kar se pozna na številu vpisanih v lanski in še posebej v letošnji sezoni. Nekateri se odločijo za to dejavnost, da pridobijo zgubljeno kondicijo, drugi iz zdravstvenih razlogov, tretji — v jeseni najštevilnejši — da se pripravijo na smučarsko sezono. Vsi pa prav gotovo zato, da se v dobri uri sprostijo in preko fizičnega napora pridobijo tisto prepotrebno rezervo sil, ki je potrebna na delovnem mestu tako v
uradu kot v trgovini, tako za Katedrom kot pri gospodinjskem delu.
Na sliki lahko vidimo del tistih, ki se opisane dejavnosti in usluge, ki jih nudi SPEG, poslužujejo in zahajajo vsak torek in petek v telovadnico Kulturno-športnega središča.
Naj še povemo, da rekreativce vodi profesor Aldo Rupel. Na koncu pa še informacije: kdor bi želel sodelovati na vajah, in prav bi bilo, da bi se čimveč ljudi ukvarjalo z rekreacijo, naj se zglasi kar pred pričetkom vaj v. telovadnici.
Sest koncertov v priredbi združenja Agimus
Na glasbenem področju je v Gorici v zadnjem času opaziti vse bolj živahno dejavnost. Poleg koncertov Glasbene malice, glasbenih večerov, ki jih prireja goriška občinska uprava, nedeljskih matinej v avditoriju ter občasnih prireditev, se obeta tudi vrsta koncertov, ki iih pripravlja združenje Agimus. V njihovem programu je šest koncertov za posamezna glasbila in zbor, zvrstili pa se bodo tja do konca aprila.
Prvi koncert bo na sporedu 19. novembra v prostorih glasbene šole v Gorici, s pričetkom ob 17.30. Nastopila bosta Stefano Picotti (violina) in Laura Albonetti (klavir).
Abonmajske vstopnice so na razpolago »ja sedežu združenja Agimus. študenti plačajo za abonmajsko karto za šest koncertov samo 2500 lir, drugi člani pa 3500 lir.
Smrt 36-letnega motorista
V prometni nesreči, pripetila se je v ponedeljek okrog 22.30 v predmestju Tržiča, na križišču ulic Trie-ste in Metti, je umrl 36-letni Nicolo de Manzin iz Štaranzana. Peljal se je ni 750-kubičnem motorju laver da, iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo, zadel ob rob pločni ka ter nato treščil v dva cemenlna droga cestne razsvetljave. Podlegel je poškodbam na kraju nesreče. De Manzin je upravljal znano gostišče Bar novo v Villi Raspa.
Izleti
Prosvetno društvo Sovodnje spo-Voča, da bo izlet v Beograd v torek, 4. novembra. Odhod ob 4. uri zjutraj iz Sovodenj. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
-Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Quanto rompe mia moglie*. A. Girardot in P. Mondi. Barvni film.
CORSO 17.15-22.00 '«L'insegnante al mare con tutta b classe*. A. Rizzoli in L. Banfi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.90-22.00 »Porno zom-bi». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Una stra-na coppia di suoceri*.
PRINCIPE 16.30-22.00 »Follie ses-suali*.
Nora Gorica in okolico
SOČA 18.00- 20.00 »Zaklad morskega psa». Ameriški film.
SVOBODA 18.00- 20.00 »Vprašljiva ljubezen*. Francoski film.
DESKLE 19 30 »Pločevinasti boben*. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in porniči ie v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ul. Romaia, tel. 40 497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in [sinoči je v Gorici dežurna lekarna D Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21 24
Pevski zbor Oton Zupančič Štandrcža izreka članici Niki M čič iskreno sožalje ob smrti oče Stanka.
Vlomili so v bar
V	noči od ponedeljka na torek, so
neznanci vdrli v bar Al Biliardo v Mazzinijevi Ulici v Gorici, ki ga upravlja Rosaria Tanzariello. Ra čunali so najbrž na izdatnejši plen, pa so se morali zadovoljiti samo z nekaj drobiža, ki so ga pobrali iz nekaterih avtomatov ter iz telefonskega avtomata.
V	soboto so neznanci vdrli v hišo na Ulici Terza Armata 190 ter odnesli za okrog pet milijonov .lir vrednosti.
Sporočan,o, da je umrl naš
Ledi lav Zotti (Cotič)
Pokopali ga bomo danes, 29. t.m. Pogrebni sprevod bo krenil ob 14. uri iz mrliške voze goriške glavne bolnišnice v cerkev na Vrh, kjer bo ob 14.20 verski obred.
Svojci Ir. sorodniki
Vrh, 29. oktobra 1980
Zaradi skrbno prikritih pomanjkljivosti in hib
Nevarne pasti nakupa že rabljenih plovil
Kupujte le v spremstvu strokovnjaka - Trgovsko podjetje ni še dovolj prepričljivo jamstvo
Tudi najbolj zakrknjenemu su-hozemcu je popolnoma jasno, da bo rabljeno plovilo zamanj iskal pred letnimi dopusti. Lastnik jadrnice, gliserja ali motornega čolna, kljub temu da je že sit svojega plovila, ga bo prodal šele po koncu sezone. Jesen je torej najprimernejši čas za nakup plovila ♦druge roke*. Do nedavnega je v Daliji veljalo pravilo, da je bila predaja rabljenih plovil brez posredovalcev. Lastnik je razobesil na čolnu listek, mu dodal kolek in čakal na kupca. Seveda način je še vedno v rabi, a počasi
OD 1. DO 9. NOVEMBRA
V Trstu sejem
V dneh od 1. do 9. novembra bo ob pomolu Audace (San Car-lo) v Trstu že 3. sejem rabljenih plovil. Pobudo za tovrstno prireditev je prevzelo tržaško podjetje «La Bora», ki z zadovoljstvom ugotavlja, da se je poskus obnesel, saj vsako leto priteguje več obiskovalcev in kupcev iz Furlani je-Julijske krajine in iz sosednje Jugoslavije. Prav zato so sklenili, da bedo sejem ponovili vsakih šest mesecev, in sicer jeseni in spomladi, ko je ponudba in povpraševanje po rabljenih plovilih največja.
Na «p!avajočem sejmu» bedo razstavljali najrazličnejša plovila od malih jadrnic s premično ploskvijo do velikih kaju(nih jadrnic, cd malega gliserja s krmnim motorjem pa do velikih motornih jaht. Na vsakem razstavljenem plovilu bedo poleg cene vsi tehnični podatki in seznam opreme Za nakup plovil manjših cd 3 BRT in z motorjem do 20 KM ne bo treba plačati davka IVA. Kdor bi hotel pred nakupom preveriti stanje podvodnega de'a čolna, bo lahko to storil proti plačilu neprebranega zneska. Poleg že ržbljenih čolnov in jadrnic bo podjetje «La Bora» razstavljalo tudi nekaj svojih novih plovil.
ga izpodrivajo zanesljivejše prodaje na sejmih, kjer razna podjetja razstavljajo rabljena plovila, ki so jih ob kcncu sezone kupila od zasebnikov.
V takem primeru je nakup zanesljivejši. če podjetje nudi tudi časovna jamstva proti presenečenjem. Teh je pri nakupih navadno kar precej. Če kupujemo čoln od zasebnika bodimo prepričani, da bomo vsaj v 59 odstotkih prime-rčv' opeharjeni. Razmerje je torej večje kot pri nakupu rabljenih avtomobilov. Hibe čolna namreč dosti lažje skrijemo kot pri avtomobilu. da jih lahko odkrije le strokovnjak, še več, kaj rado se zgodi, da pomanjkljivost odkrijemo šele po dnevih plovbe. To v prejšnji meri velja za jadrnice.
manj za gliserje, kjer je standardizacija precejšnja in je tudi preverjanje kakovosti in plovnih zmogljivosti dosti lažje.
Kakovost rabljenih jadrnic je torej najtežje preveriti. In prav te imajo največ kupcev. Zveni morda protislovno, a mali motorni čolni in gliserji gredo slabo v promet, saj so še vedno predragi za manipremožne odvisne delavce, vzdrževanje pa je le malenkostno man>še od večjih plovil. Jadrnice cd 6 do 10 metrov gredo torej najbolj v promet. Razsežnosti v marsičem odražajo trend na tržišču z novimi plovili. Srednji slo.i: trgovci in svobodni poklici bi radi svoje prihranke in odvečni denar vložili v rekreacijske dobrine. Po vikendicah in enosobnih stanovanjih v letoviščarskih krajih odkrivajo sedaj jahte. Cena novih je za marsikoga nedosegljiva, zato se o-dlcčajo za rabljeno jahto. Ob tem pa je riziko precejšen. Kot rečeno se lahko pri jadrnicah s precejšnjo lahkoto skrije pomanjkljivosti.
Prvo pra,vilQ,pri nakupu jadrnice je torej preverjenje jader, jambor-ja in druge jadralne opreme, ki nam bo najbolje prikazala, kako je bila jadrnica izrabljena. Bodite skrajno previdni, če je oprema nova, plovilo pa je staro več let, saj dokazuje, da je prodajalec nakupu novo opremo, da bi skril pretirano izrabo. Drugi važen podatek je točen datum, kdaj je bila jadrnica vpisana v pomorski register, saj vam le ta podatek pove točno starost. Kakovosti trupa. Če niste strokovnjaki, n' boste v nobenem primeru ugotovili, saj ga bo proda:a-lec predhodno pobarval in uredil. Večje jamstvo boste imeli, če ni bil trup eno leto prebarvan, saj bodo hibe bolj vidne. To velja predvsem za balastne jadrnice, kjer prihaja do nevšečnosti ob spoju med balastom in trupom. Preverjanje je torej izredno težavno, da odsvetujemo nakup vsem tistim, ki jadrnice ne poznajo. Z znancem, ki ve kako se vsej zadevi streže boste v dobršni meri preprečili bodoče nevšečnosti. Skrbno preverite tudi pedkrovje, kjer boste vedn > našli kak kotiček, ki je zbežal roki «po-mla;evalca» in vam bo najbolje pokazal, kakšno je bilo stanje jadrnice pred »pomladitvijo*.
Bodite torej skrajno nezaupljivi, saj je poštenjak v trgovini prava redkost. Tudi trgovec, ki hi moral vzbujati večje zaupanje zaradi resnosti svojega podjetja je nevaren, saj lahko prav on bolj kot zasebnik , v večji meri skrije pomanjkljivosti. V glavnem kupujte le taka plovila, ki so še v proizvodnji in jih gradijo priznane ladjedelnice. Maksimalna starost pa ne sme presegati pet let za jadrnice iz ojačenih poliester-skih smol, pri lesenih je lahko starost večja, če lahko ugotovite kakovost lesa. Težje je seveda z morskim furnirjem,, kjer kakovost bolj kot leta pogojuje vzdrževanje. Povsem razumljivo boste imeli najmanj skrbi s plovilom kakega znanca, ki ga dobro poznate in ste se z njim že podali na morje.
g , H ;	:




V Genovi se je končal 20. navtični velesejem
Iz	' Jsr2££Š'Jg£lS.
Jahta, ki je med svobodnimi poklici najbolj iskana: 9,75 metra dolg «comet 1.000» - cena 56.640.000 lir
čal 20. mednarodni navtični velesejem. Večina razstavljavcev in odgovornih že ocenjuje pobudo kot eno najuspešnejših v teh dvajsetih letih. Govorice o krizi so se razblinile, navtični sektor doživlja razcvet kot še nikoli prej, saj zadostuje podatek, da se je letos u-deležilo velesejma kar 10 odstotkov več tujih gospodarskih operaterjev, pa nam je jasno, kakšno zanimanje vzbuja genovski velesejem in v širšem vse italijansko navtično tržišče.
Vsi so kaj prodali: od najmanjših plovil do prekooceanskih jaht. Razmah jadralne deske ne pozna zastoja, prav tako vztrajajo napihljivi čolni, pravi «boom» doživljajo aluminijasti čolni. Za italijansko gospodarstvo pa je še najbolj razveseljiv podatek, da je turinski obrat «Whittehead» (fiatov odsek za športne pomorske motorje) končno z vso silo prodrl na domače tržišče s svojimi kakovostnimi in varčnimi krmnimi motorji. Prihodnjo sezono se bo torej znižal primanjkljaj pri nakupu krmnih motorjev. saj so dosedaj take motorje v Italiji predvsem uvažali iz ZDA.
Organizatorji navtičnega velesejma tudi z zadovoljstvom ugotavljajo, da je vlada končno spoznala gospodarski pomen navtičnega turizma in bo baje temu primerno ukrepala. Poleg paragrafarskih in davčnih copat, ki še vedno smatrajo športno pomorstvo kot rekreacijo za petičneže, Italijo pesti pomanjkanje privezov. Vlada je že zagotovila, da bo v sodelovanju z deželami poskrbela, da bi odpravili to pomanjkljivost, ki jo že občutijo na tržišču, saj večja plovila ne gredo v promet prav zaradi pomanjkanja privezov.
Katamaran za ljubitelje hitrosti: francoski «hobie cat 14», cena 3.200.000
Prekooceanski dvojambornik obrata «CCYD SRL» iz Marghere: dolžina 23 metrov, konstrukcijski material jeklo, cena pa po dogovoru
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska- vzgoja
13.00	Umetnost mesto
13.30	DNEVNIK
14.10	Šolska vzgoja:
Jezik za vsakogar - ruščina
14.40	Vesolje 1999 - TV film
15.05	Letalstvo v svetu
16.10	Kriminalni genij Mr. Ree-derja - TV film
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	3, 2, 1 . . . Kontakt! Rdečelasa Ana - risani film
18.00	Šolska vzgoja:
Poljedelska revolucija
18.30	Problemi gospoda Rossija
19.00	Dnevnik 1 - Kronike 19.20 Sefir in jeklo - 3. nadalj.
19.45	Almanah
20.00	DNEVNIK
20.40	Posebni policijski vod K. 1 - TV film
21.40	Zgodbe pred zrcalom - Ni-coletta B.
22.10	športna sreda Bergamo: Nogomet:
Italija - Španija Under 21
Drugi Kanat
12.30	Za in proti
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Imena, kraji, zgodovina
14.00	Ubežnik - TV film
14.50	Serijski film Atlas Ufo Robot	t
15:15 šolska vzgoja: "*
Potovanje v svet živali
15.45	Jedilni list
16.15 Koncert na italijanski način
17.00	Dnevnik 2 - Flash
17.05	Pika Nogavička - TV film
17.30	Papotin in tovariši - 7. epiz.
18.00	Šolska vzgoja:
Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 - Večerne športne V' " :
18.50	Progi .9 pristopanja
19.05	Dober večer s ...
Tinom SCottijem <
Vmes serijski film Mork in Mindy
Napoved vremena
19.45	Dnevnik 2 - Odprt' studio 20.40 «Moliere» - 5. in zadnji' del
21.35	Cesarjev slavec - dok. odd. 22.20 Zgcdbe izven letnega časa
Škrjanci - TV film Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3
19.30.20.35	in 22.25 Gianni in Pi-notto
19.35	Polbratje Italije - 1. del dok. oddaje
20.05 šolska vzgoja:
Vzgoja in dežele 20.40 «L’uomo che ho ucciso* -film
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.20 -10.00 TV v šoli: Ali ste vedeli, Razvoj življenja, I-zobraževalni film, Risanka, Predšolska vzgoja. Zgodba.
17.25	POROČILA
17.30	ZBIS: Ela Peroci - Ankine risbe
17.45	Rubens, kulturno dokumentarna zgedba
18.10 Sodobniki: Nace, Simončič
18.45	Obzornik
19.00	Ne prezrite
19.15	Risanka
19.25	Zrno do zima
19.30	TV dnevnik
20.00	Film tedna: Nofinar, jugoslovanski film
22.15	V znamenju
22.30	Športni pregled
Koper
17.15	Ponovitev filma
19.00	Visoki pritisk - glasbena odd.
19.30	Aktualna oddaja
20.00	Risanke in Dve minuti
20.15	TV D - Stičišče
20.30	Piknik, film
22.15	TV D - Danes
22.25	Izbor dokumentarnih filmov s festivala v Trentu
TRST A
7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7 20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Cvetje hvaležno odklanjamo;
9.00	Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja; 11.30 Beležka, sledijo: Folklorni odmevi; 12.00 Pod Matajur-jan, posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Roman v nadalj. -Boris Leodinovič Pasternak: »Doktor Živagov; 15.00 Nove plošče; 16.30 Po poklicu jazzar: Benny Goodman; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci - Pevska revija «Cecilijanka 1979» v Katoliškem domu v Gorici; 18.00 Iz sveta u~ metnosti: Poslušajmo film; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Stovenški programi
6.30, 7.25, 13150, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar: 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda; 13,05 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 To smo mi - glasbena oddaja za
mlade; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Vaš telefon, naš • mikrofon in narodnozabavna melodija na vgš telefonski klic - 25888;
16.30	Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan;
8.30	Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za .. .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00;
13.30	Priporočajo vam . . .; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in od-
' me vi; KL3C“Zabavna glasba; 15,50 Radio danes, radio jutri!: 16.00, «Lotb vrtiljak*; 17.C0' Studio cb-17.00; 18.00 Tekmovanje pevskih zborov. . Arezzo 1980; .18.15 Naš gost; 18.30 Kaj radi' poslušajo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Franca Flere-: ta;' 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Trio Gorjan; 21.05 Jules Masse-net:- Odlomki iz opere Werther;
Ford zadovoljen s prodajo escorta
' i% - - j
* ’V - ‘ *. -
lltltll
da je zadnji Fordov model escort prekosil vsa predvidevanja marketinga. Upajo, da bo escort prekosil znani »model T», ki ga vidimo na sliki in ki je presegel 16 milijonov primerov
■ rv


NOVI MODELI SVEDSKE TOVARNE
Volvo 240/260 - sedaj varčnejši in krajši
Kljub nezmanjšani učinkovitosti, so odbijači sedaj odločno manjši
Varčevati, ne da bi pri tem bili prikrajšani na udobju in varnosti: to je geslo švedske tovarne Volvo za nove modele vseh treh serij 240, 260 in 340. Letos je Volvo povečal prodaje v Italiji za približno 50 odst., kar pomeni, da se čedalje več kupcev odloča za to znamko, kljub temu, da je ena, najdražjih na trgu. Vzrok gre iskati predvsem v izredni kakovosti materialov, ki jih uporablja švedska tovarna in v aktivni in pasivni varnosti vseh njenih modelov. Statistike kažejo na dejstvo, da se 70 odst. avtomobilistov, ki so že imeli Volvo avto vrača na ta model.
Zato skuša švedska hiša prilagoditi svoje modele zahtevam kupcev: spremembe zadevajo tako e-stetsko kot mehansko plat vseh modelov. Zadnja serija 240/260 je kar deset centimetrov krajša od prejšnje, kar gre pripisati predvsem manj masivnim odbijačem, ki so iz alumijeve zlitine in so montirani na hidravlične blažilnike kot doslej. To je omogočilo Volvu, da zniža težo teh modelov za približno 12 kg, kar seveda prispeva k manjši porabi goriva. Da bi modeli 240/260 manj porabili, so poskrbeli tudi za manjšo spremembo maske radiatorja, ki je sedaj nižja in bolj aerodinamična.
Največja sprememba pa je morda v armaturni plošči: vsi glavni inštrumertti, od merilca hitrosti do merilnika vrtiljajev in goriva ter termometra za vodo so v treh o-kroglih uricah pred šoferjem, stikala in drugi pomožni inštrumenti pa so na konzoli.
Kaže omeniti tudi nekatere tehnične novosti: model 260 je sedaj
opremljen s 6-valjnim motorjem iz aluminija, ki ima 2849 kub. cm in zmore 155 KM pri, 5500 obratih na minuto. Značilnost nove serije 340 pa je štirivaljni 1900-kubični motor, ki je bil doslej na voljo samo pri modelu 345 GLS.
Okrepljen pritisk japonske avtomobilske industrije v ZDA
TOKIO — S prihodnjim letom bo japonska tovarna Nisan začela prodajati tudi v ZDA svoje modele z dizlovim motorjem. Japonski industrijci upajo, da bodo s tem še okrepili svoj prodor na ameriško tržišče prav na področju tako imenovanih »compact cars», se pravi manjših, bolj okretnih vozil.
Prvi model, ki ga bodo Japonci začeli prodajati v ZDA, bo najbrž «blue-bird», ki razpolaga z dvolitrskim dizel motorjem. Kaže, da so že začeli postopek, da bi prilagodili izpušne pline ameriškim zakonom proti onesnaževanju.
Istočasno so Japonci začeli z o-gromnimi naložbami v tujini. Tako bodo v prihodnjih 5 letih naložili v ZDA, Mehiki in Avstraliji kar milijardo dolarjev. V ZDA bi morali postavi,!! nekaj tovarn za montažo tovornjakov.
BEOGRAD — Sarajevska tovarna TAS, ki sedaj montira Volsk-vvagnove golfe, bo kmalu začela montirati tudi zadnji model nemške tovarne jetto.
termin za
M
doplačilo
televizijske naročnine
za obdobje
september - december 1980
- Odlok z dne 12.8.80. ministrstva za pošte in telekomunikacije
	KDOR JE ŽE PLAČAL	
	LETNA	6-MESEČNA
	NAROČNINA	NAROČNINA
ČRNO-BELI TELEVIZOR	5.280 »'	5.390 ■>'
BARVNI' TELEVIZOR	8.445 »'	8.620 •>'
Doplačali je Ireba s pošlnim tekočim računom, polrebni obrazec je priložen abonmajski knjižici.
|
primorski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT

29. oktobra 1980
nogomet
1. jugoslovanska liga
Danes v Ljubljani Olimpija-Zagreb
Ljubljančani imajo lepo priložnost, da osvojijo novi prvenstveni točki in ohranijo prvo mesto na lestvici
Medtem ko v Ljubljani kroži vest, a Di lahko nakdanji Olimpijin no-gmetaš Brane Oblak zaigral za a-moT • moštvo Washington Diplo-® ■,“V 10 tudi za »mastne denar-• .v (400.000 dolarjev za dve sezo-Jll pa ljubljanski ljubitelji nogo-. . z nestrpnostjo pričakujejo da-snje prvenstveno srečanje, ko bo DjPija v 12. kolu igrala doma P^ti Zagrebu.
ljubljanskem taboru se še niso Porninli duhovi po sobotnem sreča-iiu.v Beogradu proti Partizanu, ko rv,	D-Hljouski avditorij gledal
JT™. kako je sodnik Martinovih itoo oškodoval Ljubljančane. Situ,r ^j si »greniti dušo* z mi-,• lnP dogodki, že danes ima ljub-J»iško moštvo lepo priložnost, da V0Ji obe točki in tako ohrani pr-J3 'uesto na lestvici ter s tem tudi
nepremagljivost v prvenstvu.
Današnji Olimpijin nasprotnik, jaastvo Zagreba, je poslednje na Zagrebčani pa so v zadnjih o,.h Pokazali lep napredek, v ne-.1° pa so Vojvodini nasuli kar lr> zadetke. Rukljača in tovarišev e gre torej podcenjevati, (bi)
DANAŠNJI SPORED (14.00) Olimpija - Zagreb Lrvena zvezda - Vardar Zeljezničar - Borac Dinamo - Radnički Vojvodina - Rijeka Budučnost - Partizan ' £aPredak - Beograd Bajduk - Sarajevo Velež - Sloboda (jutri)
*AZZURRI» ZA TEKMO Z DANSKO
Polemika med igralci Juvcnlusa in Torina se še ni polegla
RIM — Italijanska nogometna reprezentanca je včeraj začela s prh tXVSrai za sobotno kvalifikacijsko kmo za SP proti Danski. Zbralo Jr je vseh 18 kandidatov za državni res in nogometaši so že, pod vod-vom . trenerja Enza Bearzota, o-P^vili prvi trening.
Nsjzadovoljnejša sta bila seveda novinca v članski državni reprezen-I CL Interjev vezni igralec Marini "\Napolijev branilec Ferrario. Marini, kd je star kar 29- let ih
bo zanesljivo igral že v prvi postavi, je dejal, da ne N' imel večjih težav, da se uigra z ostalimi veznimi igralci, kot so Tardelli in drugi.
Ferrari' pa je izredno zadovoljen že s tem, da so ga, po uspešnih nastopih z majšo reprezentanco («un-der 21») vključili med najboljše.
In še to: kaže, da se polemika po nedeljskem turinskem derbiju med igralci obeh društev še ni polegla. Čeprav iz istega mesta so i-gralci Juventusa in Torina dopotovali v Rim z drugačnim prevoznim sredstvom.. .
NOpOMET
Prijateljska tekma «under 21»
Mladi «azzurri» proti Špancem
BERGAMO — V okviru priprav na kvalifikacijski nastop evropskega nogometnega prvenstva reprezentanc pod 21. letom proti Jugoslaviji (13. novembra v Bologni), bo italijanska reprezentanca odigrala danes s pričetkom ob 18.30 v Bergamu, prijateljsko srečanje s Španijo.
Italijanski zvezni trener Azeglio Vidni je že objavil seznam nogometašev, ki bodo začeli ‘srečanje s Španci. Le-ti so: Zinetti, Marino, Tacconi, Benedetti, Guerrini, Albie-ro, Musella, Bonomi, Selvaggi, Sclo-sa in Mariani.
Lazio — Cosmos	4:3
RIM — V sinočnji prijateljski nogometni tekmi je Lazio premagal ameriško moštvo Cosmosa s 4:3 (3:0).
Strelci za Lazio so bili: Cenci 3 in Citterio, za Cosmos pa: China-glia 2 in Beckenbauer.
OB ZAKLJUČKU DRŽAVNEGA PRVENSTVA NA ROLKAH V MAROSTICI
SK Devin letos dosegel odlične uspehe
Končni obračun sta dva državna naslova, dve drugi in dve tretji mesti
Z nedeljsko tekmo v Marostici se je zaključilo državno prvenstvo na ski-rolkah. Smučarski klub Devin je tudi letos žel odlične uspehe, saj je osvojil dva državna naslova, dve drugi in dve tretji mesti. Tekma sama je bila zelo napeta, saj je bilo za nekatere naslove še veliko odprtih vprašanj.
V ta vrvež sta bila vpletena tudi dva naša tekmovalca, starejši pionir Aleksander Sosič ter juniorec Gian-ni Legiša. Žal jima podvig ni uspel, kljub temu pa sta dala vse od sebe in si priborila tretje mesto na državni lestvici. Aleksander Sosič je imenitno štartal in le v zadnjih 300 m, ko se je vnel hud boj, je rahlo popustil in prispel na cilj četrti, le nekaj sekund za zmagovalcem, kar mu je prineslo odlično končno tretje mesto. Kmalu nato je startal Gianni Legiša. Takoj po startu se

NAMIZNI TENIS
ZENSKO EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO A LICE
Kras iz Lecca z dragoceno zmago
Nasa dekleta so premagala Canottieri z izidom 4:1
Igralke Krasa se vračajo z nedeljskega gostovanja v Lecču z dragocenima točkama. V drugem kolu ženskega ekipnega prvenstva A lige so namreč premagale domače društvo Canottieri z rezultatom 4:1 Takoj moramo povedati, da je bila pri gostiteljicah odsotna odlična Monti, kar je brez dvoma o-lajšalo delo slovenskim igralkam.-Ekipi sta si sicer še kar enakovredni in že v napovedi smo trdili, da je srečanje odprto vsakemu izidu.
Vsi dvoboji so bili zelo napeti in
Kras zopet povedel. Najbolj dramatično srečanje dneva pa je bil dvoboj med Vesno Doljak in Stucchi. Prvi set je osvojila slovenska igralka z minimalno razliko, drugi set je pripadal domačinki in treba je bilo odigrati še tretji miz. Stucchi-jeva je že vodila z 18:12. ko je Kraševka zbrala še poslednje moči in z izredno igro osvojila 9 točk, medtem ko je nasprotnika osvojila le eno.
V zadnjem dvoboju pa je mlajša Daljakova zapečatila usodno na-priča smo bili dopadljivi igri. Tre- j sprotnic in osvojila tako še četrto nerka Sonja Milič je pri posamezni- I točko za Kras. Rondonijev; se je cah poslala na igrišča sestri Do-1 namreč upirala le v prvem nizu. 1 jak, medtem ko sta v igri dvojic ! Mlada ekipa Krasa je tako pospra-nastopili Sonja Doljak in Damjana ' v'la prvi par tcčk v letošnjem pr-Sedmak.	I	venstvu, ki je izredno važen za
! cilj, ki si ga je letos društvo za-sproti Sonja Doljak in Stucchi, ki stavilo‘ »o jp obstanek v figi,, kar
V prvem srečanju sta si stali na-! ^	™ Ostanek v
prf^aja0nsfce?OneLlSkoSneJaSdnko Pa bo’y lefošnjem prvenstvu zelo igro, vendar ni našr igralki delala I lKr° , , ,	„•	.	.
večjih preglavic in je tako osvojila j prvo točko za «belo-rdeče».
V	drugem dvoboju je Ronzonijeva odpravila Vesno Doljak, ki se je upirala le v prvem setu, v drugem pa ostala pri petnajstici. Tako je bilo stanje izenačeno.
V	igri dvojic pa se je moral slovenski par pošteno potruditi, da je štrl "odstoff hasptotnič. Tako je
| stavn;cam nemške manjšine, ekipi Recoaro iz Bočna, v soboto in nedeljo pa bo v Benetkah mednarodno , prvenstvo Italije, na katerem bodo ' nastopali tudi svetovni prvaki Kitajci, pa še nakaj odličnih reprezentanc, kot so Madžarska, SZ, ZDA in Jugoslavija.
IZID SREČANJA Canottieri - Kras	1:.4~ .
Posamezni dvoboji: Stucchi - So-, nja Doljak 0:2 (18, 10), Rondoni -! Vesna Doljak 2:0 (19, 15), Nava in Stucchi - Sonja Doljak in Damjana Sedmak 0:2 (18, 18), Stucchi - Vesna Doljak 1:2 (19, —18, 19), Ron-zoni - Sonja Doljak 0:2 (22 14).
V MOŠKI C LIGI
Krinka Mladina še brez točke
Namiznoteniški igralci ŠD Mladina sot prejšnjo soboto in nedeljo na stopili na dveh važnih tekmovanjih. Alen Tence in Diego Košuta sta odpotovala v Metliko, kjer sta na stopila v deželni reprezentanci Furlanije - Julijske krajine, ki se je v zastopstvu Italije udeležila medna rodnega mladinskega prvenstva Jugoslavije. :Na žalost niso v Metliko odpotovale Krasove igralke Furlan, Sonja Doljak in Sedmak, ker italijanska namiznoteniška zveza ni odložila ligaške tekme Krasa v Lec-cu. Tako sta slovenske barve za stopala le pingpongaša Mladine ki sta si v belokranjskem mestecu nabrala dragocenih izkušenj, čeprav nista mogla v zelo močni kon kurenci doseči boljših rezultatov. Naj povemo, da so v ekipnih tekmovanjih zmagali Romuni’. Dri po sameznikih pa so levji delež prvih mest osvojili češkoslovaški igralci.
V soboto je bilo na sporedu tudi tretje kolo moške C lige. V odsotnosti Alena Tenceja in Diega Košute so v Beglianu branili kriške barve Niko in Giorgio Tence ter Lorenzo Bogateč, ki so proti razigranim domačinom klonili z gladkim 5:0. Po treh kolih ostaja Mia dina torej še vedno brez točke, treba pa poudariti, da je prav
' drugem prvenstvenem nastopu so Borovi mladinci zanesljivo zmagali proti Volley Clubu
.................I..........................................o.............
PO SEDMIH KOLIH BALIPAGIG ŽE NAJBOLJŠI STRELEC V OBEH IT. LIGAH
«Praja»:«Važno je, da zmagujemo»
''Italijanska košarkarska javnost* >e le lahko v nedeljo popoldne pobli-e *spoznala». z jugoslovanskim reprezentantom Draženom Dalipagi-Italijanska televizija je namreč ePosredno prenašala drugi polčas ,, arkarskega srečanja A-2 lige med arrera, za katero letos igra «Pra-Ja>>. in rimskim Eldoradom.
, Dalipagič je bil izreden. Dosegel je ar 44 točk. Bil je daleč najboljši °a igrišču.
j^alipagiča smo poklicali po tele
«Si pred prvenstvom mislil, do , že po sedmem kolu najboljši 0ah?C V °^etl pru‘k dalijanski'i li
. ,*0 tem sploh nisem razmišljal. Da * bil najboljši strelec lige, me v ® avnem ne zanima. Da je to res, ažejo tudi statistični podatki, saj fi doslej metal na koš od 20 do ** «*tov, kar mislim, da je povsem
normalno. V nedeljo sem na primer imel zelo dober odstotek v metu, in sicer 20 na 26 in sem tako dosegel 44 točk. Sicer pa ponavljam, važnejše od tega, da jaz dosežem veliko število košev, je to, da zmagujemo in da dobro igramo. Mislim, da smo v nedeljo dobro igrali*.
«0 tem ni dvoma. Po sedmih prvenstvenih kolih, kateri tuji košarkar in kateri italijanski košarkar je po tvojem pokazal največ?»
»Težko je reči. V našem moštvu imamo odlične posameznike. Haywo-od na primer je poglavje zase. Od Italijanov bi omenil Carrara in Delta Fiorija. Od drugih moštev mislim, da je še vedno najboljši tujec Morse. Njegovi odstotki v metu na koš so izredni. Od Italijanov pa mislim, da je še najboljši Meneghin, ki sicer ni izrazit strelec, je pa v moštvu neprecenljive važnosti tako v obrambi kot v napadu*.
B, Lakovič
v teh tekmah igrala proti trem daleč najmočnejšim ekipam v skupini.
IZIDI
Mladina - Begliano	0:5
Bogateč - Donda 0:2, Niko Tence - Donda 0:2, Giorgio Tence - Fer rando 0:2, Niko Tence Donda 0:2. Bogateč - Ferrando 0:2.
A. S.
NOGOMET,
Nova knjiga pravil
Slovenska športna literatura je bogatejša za nov zvezek: Zveza nogometnih sodnikov Slovenije je namreč v Ljubljani izdala za vse, ki se tako ali drugače zanimajo za nogomet, knjigo «Pravila nogometne igre*.
To so prva v slovenščini natisnje na pravila tega športa po 23 letih Delo je izredno izčrpno in ga pri poročamo tudi vsem našim nogo metnim delavcem, zlasti zaradi sto venskega nogometnega izrazoslovja
Na mednarodnem šahovskem turnirju Maribor 80 vodijo po četrtem kolu .Speelman, Kovačevič in Ku-ligowski. v-,.
je odtrgala :':upi a najboljših in po strmi poti in v hitrem ritmu vozila proti cilju. Dva kilometra pred ciljem, v najhujši strmini, so tekmovalci pospešili tempo. Na prvih pozicijah so ostali le trije rolkarji. Kilometer pred ciljem sta v vodstvu ostala Gianni in Maddalin. V ostrem finišu je zmagal Maddalin, za pičlo sekundo pred našim Gianni jem, ki si je s to uvrstitvijo zagotovil tretje mesto. Vsekakor je bila ta tekma zelo hitra in napeta. Dovolj je, da povemo, da sta atleta dosegla tretji in četrti najboljši absolutni čas. Lahko še dodamo, da je Maddalin doma iz Cortirie in eden najperspektivnejših mladih italijanskih smučarjev.
Na tekmovanju sta se pohvalno odrezala tudi Pavel Antonič in Boris Gruden. Slednji je, med tekmovanjem zaradi neodgovornosti nekega avtomobilista tudi padel.
Pri dekletih pa vzdušje ni bilo tako napeto, saj so že predčasno pospravile dva naslova. Tekmovale so zelo nemotivirano, v takih primerih pa navadno pride do presenečenj. Tako se je zgodilo, da je mlajša pionirka Elena Vrč zasedla drugo mesto, Kristina Gabrovec pa tretje. Isto se je dogodilo starejšim pionirkam. Roberta Sardoč se je morala zadovoljiti z drugim mestom, Katja'Škrk pa s tretjim. Po neuradnih izračunih šo se rolkarji smučarskega- kluba Devin takole uvrstili na skupni lestvici:
Mlajši pionirji: Mitja Pernarčič ‘5, Marco Chemelli 12.
Mlajše pionirke: Kristina Gabrovec 1, Elena Vrč 2.
Starejši pionirji: Aleksander Sosič 3.
Starejše pionirke: Roberta Sardoč 1, Katja Škrk 2.
Mlajši in starejši mladinci: Gianni Legiša 3, Boris Gruden 12. Pavel Antonič 15.
Zaradi nepopolnih rezultatov ni bilo mogoče , sestaviti skupne društvene lestvice. Ob zaključku pa še nekaj podatkov. Za dosego tel re-
če, ki jo je izključila iz svojih vrst. Matouseva pa je po tej izključitvi podjetno prevzela sanma-rinsko državljanstvo in je nastopala za to minidržavico. Kasneje je branila še državne barve Irana in Luksemburga. Zdaj pa se je izvedelo, da bi rada ponovno postala članica italijanske reprezentance in se torej vrnila v staro «gnezdo» Ka’'cak. če bo dovoli dobra
UMETNOSTNO DRSANJE
'ludi Jugoslovani
V Calgaryju bo v prihodnjih dneh mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsenju, na katerem bodo nastopili drsalci iz 14 držav. Med temi bosta tudi Jugoslovana Sanda Du-bravčič in Milan Begovič, ki sta že odpotovala v Kanado.
ODBOJKA
MLADINSKA LIGA
Nepričakovana zmaga slogaiic
Kontovel so odpravile v izenačeni tekmi Bretonke brez težav do obeh točk
Sloga — Kontovel	3:1
15:11, 10:15, 15:13, 16:14)
MLADINKE
SLOGA: Adam. Benčina, Grgič, Lučka in Anamarija Križmančič, Kovačič, Sosič, Vidali.
KONTOVEL:	Ban, Tatjana in
Valnea Cibic,' Mariza, Nataša in Tanja Danev, Elena in Elizabeta Prašelj, Kemperle, Regent, Starc, Štoka.
Proti pričakovanju je Sloga premagala močno ekipo Kontovela. v kateri igrajo tudi nekatere igralke, ki nastopajo v višji ligi. Sloga pa
imiitiiiMiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiMtiiiiiiMiHMiiiniiiiiiimiiiimimMMiiiiiiiHMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiHHitititi*
KOŠARKA
V naraščajniškem prvenstvu
Naši praznih rok
Vse tri naše peterke doživele visok poraz
Sokol - Intet 1904	52:92
(23:46)
SOKOL: Fabio Pahor 5, Marko Pahor, Bandelj 6, Gruden 3, Buzant 5, Devetak 7, Pertot 4, Ušaj 22
Nabrežinri so izgubili proti dobro uigrani tržaški peterki. Do 10. min. p.p. so gostje vodili le za tri točke, nato pa se ,ie razigral visoki center Lorenzi, ki je brez težav lovil odbite žoge ter nemoteno zade 1 koš. V drugem polčasu so nasprotniki prednost še povečali, predvsem pa so naši prehitro vrgli puško v koruzo.
Sokolovci so pokazali nekaj lepih
zultatov so rolkarji trenirali v me-: potez v napadu, predvsem z Ušajem seču maju, juniju, avgustu, septem-1 jn Pertotom. bru in oktobru. Opravili so 95 tre j	Pupis
ningov za skupnih 140 ur. Naim'ajši so prero'kali 300 km. starejši pa preko 900 km. K temu moramo se: veda dodati še ogrevanje in teke.
Širca
SMUČANJE
Vse kaže, da bo Elena Matous zopet branila italijanske barve. Kot je znano je, ta smučarka (češkoslovaškega porekla) prišla zaradi lastne nediscipline v spor z vodstvom italijanske smučarske reprezentan-
Alabarda — Bor A 107:62 (49:30)
BOR A. Krevatin 4, Tavčar 2, Tremul 15, Vascotto 6, Volk 19, Žerjal 2, Bradassi 10, De Carli.!, Bran-dolin, Civardi.
V svojem prvem nastopu v tem prvenstvu so borovci proti močni Alabardi visoko izgubili. Za naše košarkarje je bil predvsem odlični Sterle (42 točk) nerešljiva uganka.
V- porovih vrstah sta največ pokazala Tremul in Volk.
Bor B - SABA 13:115 (7:61)
BOR B: Šik 1, Vertovec, Germani, F. žerjul 2, G. Žerjul 2, Paoli 8.
Mladi in neizkušeni košarkarji druge Borove ekipe so visoko izgu bili tudi proti moštvu SABA.
Kljub visokemu porazu pa je bilo tudi to srečanje za naše predstavnike koristna priložnost, da si naberejo nove izkušnje za bodoče nastope. IZIDI 2 KOLA
Sokol - Intgr 1904	52:92
Ricreatori - Dcn Bosco 35:103 Alabarda - Bor A	106:62
Bor B - SABA	115:13
Počitek: Ferroviario LESTVICA
Don Bosco, Alabarda in SABA 4-, Inter 1904 in Ferroviario 2; Bor A, Sokol, Ricreatori in Bor B 0. PRIHODNJE KOLO Inter 1904 - Bor B (1. novem, ob
19.30	v športni palači); SABA - Don Bosco: Ferroviario - Sokol (2- novembra ob 10.00 v Ul. Miramare); Bor A - Ricreatori (1, novem, ob
15.30	na stadionu «1. maj*). Počitek: Alabarda.
KOLESARSTVO
V Franciji je kar 20 tamkajšnjih kolesarskih profesionalcev letos o-^talo tjre* zaposlitve..
je stopila na igrišče z okrnjeno postavo v prepričanju, da ne bo kos Kontovelkam.
Igra je bila zanimiva in napeta. Kontovelke so bile močnejše ob mreži, ne pa v servisih, kjer se Sloga odlikuje. Sloga je z učinkovito igro osvojila prvi set, v drugem so bile boljše Kontovelke, tretji in četrti pa sta spet pripadla Slogi, ki je z izredno močnimi in učinkovitimi servisi zmedla nasprotnice.
Upajmo, da bo ta uspeh dal Slogi novega elana za bodoče uspešne nastope.	K. L.
Volley — Breg	0:3
(0:15, 12:15, 2:15)
BREG: Stepiančič, Slavec, Marti-nelli, Kocjančič, Ota, Danijela Žerjal, Salvi, Pečenik.
SODNIKA: Balt in Milotti.
V drugem kolu tega prvenstva so Brežanke brez težav premagale zelo šibki Volley. Zadovoljile so s svojo igro, toda v drugem setu so nekoliko popustile, tako da so nasprotnice vodile s precejšnjo razliko. Z dobro voljo in s požrtvovalnostjo pa so premagale še zadnjo oviro in zasluženo zmagale.
MRS
GIMNASTIKA
V	Amsterdamu je os vojna nasiov evropske prvakinje v ritmični gimnastiki Bolgarka Diana Raeva. Druga je bila njena rojakinja Julija Ignatova, tretja pa Sovjetinja Ines Lisovskaja.
# * *
V	Kopru so imeli gimnastični troboj med Koprom, Ferraro in Reko. Med ekipami je pri ženskah zmagala Ferrara pred Reko in Koprom, pri moških pa Reka, pred Ferraro in Koprom.
Med posamezniki sta bila od domačinov najuspešnejša Skokova in Žerial (oba sta zased'a 4. mesto)
WTT TTfl— NAŠE ENAJSTERICE V fflUDlNSKIIt PRVENSTVIH
Črna nedelja s točo žog v mrežah
Zmaga mlajših cicibanov Brega in neodločen izid cicibanov Krasa
KADETI
Breg — Costalunga 0:4 (0:4)
BREG: Smotlak (Korošec), Ša-vron, M. Grizonič (Klun), Albertini, Tul, P. Grizonič, Kraljič, Kofol (Martini), Zobin, Zonta, Zeriali.
Nedvomno je odsotnost Pavletiča v obrambi negativno vplivala na shemo igre Brega, vendar bi bilo treba iskati vzroke štirih žog, ki sd zatresle mrežo Brežanov v zgrešeni taktični razporeditvi igralcev. Brežani so se v nadaljevanju toliko opomogli, da jim nasprotni ki niso mogli do živega in so bili prisiljeni krčevito braniti plen, do katerega so s presenetljivo lahkoto prišli v prvem delu igre.
OSTALI IZIDI 5. KOLA
Supercaffe ,- Roianese 1:0; Li-bertas - Fortitudo 0:1; Edile Adriatica - Opicina 2:3; Rosandra - Por-tuale 2:2; Stock - S. Marco 0:3.
LESTVICA
Costalunga 9 točk, Fortitudo 8, E-dile Adriatica 8, Libertas 7, S. Marco 6, Portuale, Opicina in Supercaf-fč 4, Zaule in Rosandra 3, Roianese, Breg in Stock 2.
F. Korošec
NARAŠČAJNIKI Kras — CGS 0:6 (0:1)
KRAS: Igor Škabar, Igor Purič, Gabrovec, Škrk, Drago Purič, Rudi Purič, Legiša (Franko Škabar), Klavdij Purič, Hrvatič, šuc, Rebula.
Po dobri igri v prvem polčasu so krasovci v nadaljevanju srečanja hudo popustili. Telesno močnejši nasprotniki so si proti okrnjeni ekipi Krasa zagotovili visoko vodstvo sredi drugega polčasa. Naši fantje so dobro začeli in so dvakrat za las zgrešili vrata. Zaradi nesporazuma v obrambi pa so gostje povedli. Po prejetem golu so rdeče-beli še vedno dobro igrali, po drugem zadetku pa so nekateri i-gralci odpovedali in gostje so s precejšnjo lahkoto premagovali vratarja Škabarja.
ZAČETNIKI
Breg — Domio 0:3 (0:1)
BREG: Maver, M. Ota, Koren, Boneta, N. Sancin, Olenik, Gregori (Parovel), B. Kraljič, Prašelj in I. Sancin, Švara.
Na blatnem igrišču so se nasprotniki Brega prej znašli, lepše zaigrali in prisilili Brežane k obrambi. Čeprav so Brežani pokazali znaten napredek v igri, je bil njihov trud proti bolj uigranemu moštvu zaman.
OSTALI IZIDI A SKUPINE
Libertas - Fortitudo neod.; Mug-gesana - Rosandra 0:0; Portuale * San Sergio 0:1; Soncini B - Pon-ziana A 0:0.
F. Korošec
Gaja — Giarizzole 0:3 (0:1)
GAJA: Bellafontana (Kočevar), Černe, Leone, Kalc, Canziani, B. Kralj, Baldassin (O. Kralj), A. Kralj, Špehar, Milkovič, V. Kralj.
Gajevci so se s težavo upirali nasprotniku, ki svojo premoč ni znal izkoristiti. V drugem polčasu so bili nasprotniki pred vrati Gaje bolj prisebni in uspeh, ki jim je prinesel vodstvo na lestvici, ni izostal. '
OSTALI IZIDI C SKUPINE
Supercaffe - Ponziana B 2:1; S. Andrea t Chiarboia 2:0; For You -Opicina neod.
M. D.
CICIBANI
Supercaffe B — Kras 0:0
KRAS:	Robert	Purič, Tavčar,
Škrk, Igor Škabar (Križman), Marko Škabar (Sedmak), Andrej Purič, Predonzani.
Krasovi najmlajši predstavniki so zasluženo osvojili prvo točko, čeprav niso nastopili z običajno postavo. Nekateri igralci so namreč na tej tekmi prvič oblekli Krasovo majico. Kljub dežju in blatu so se borili za vsako žogo in so bili proti koncu tekmo stalno pred vrati domače ekipe. Nekaj ugodnih priložnosti je šlo po vodi, toda neodločen izid je najpravičnejše plačilo za obe ekipi. Danes ob 15. uri bodo Krasovi cicibani igrali prijateljsko tekmo v Repnu proti Domju.
R. B.
Breg — Zaule A 1:7 (1:3)
BREG: Zobec, E. Kraljič (Felicijan), Ražem, Maver, Bevk, Prašelj, Švara.
Čeprav so Brežani prvi prešli v vodstvo, so morali v nadaljevanju priznati premoč gostov, ki so kar sedemkrat pretresli njihovo mrežo.
OSTALI IZIDI
Chiarboia - Fortitudo neod.; Soncini B - Portuale B neod.; Domio Rosandra 1:2; Costalunga - Ponziana A 0:6.
F. Korošec
MLAJŠI CICIBANI Breg — Cave 1:0 (0:0)
BREG: F. Bandi, Glavina, Kra šovec. Kozina, A. Ota, Slavec, Alberti, Zupin.
Ko je že kazalo, da se bosta e-kipi razšli z delitvijo točk, se je Bregu skoraj ves čas v premoči,
Bivšemu odbojkarju Brunu je žena Vojka povila drugo-rojenčka
PETRA
Vse najboljše jim želi športni krožek Kras.
posrečilo v zadnji minuti igre z Oto premagati nasprotnike.
OSTALI IZIDI
Chiarboia - Fortitudo neod.; Som cini - For You 0:2; Domio - Giarizzole 0:1; S. Andrea - CGS neod.; Campanelle ■- Esperia 2:0.
F. Korošec
NAMIZNI TENIS
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Nepričakovana zmaga Krasa
V drugem kolu promocijskega prvenstva je moštvo Krasa nepričakovano povedlo proti ekipi Grandi Motori'iz Trsta. Tekmovanje se je začelo v napetem vzdušju, saj so gost ječ trikrat zaporedoma zmagali. V četrtem srečanju pa je Luciano Colja po dolgi in napeti borbi do-, segel prvo točko za Kras. Zmaga je bila pomembna, saj je odpravila napetost med našimi mladinci, tako dg so nasprotnika do konca dobesedno pregazili. Pohvaliti' je treba igro vseh. treh nastopajočih, saj so pokazali dokajšen napredek, manjka pa jim še odločnosti in a-gresivnosti. > '
Kraš — Grandi Motori 5:3
Posamezni dvoboji: Castellani -Milocco 1:2, Colja Luciano - Pas-sarello 1:2, Stoka - Varbinek 0:2, Colja - Milocco 2:1, Castellani -Varbinek 2:0, Stoka - Passarello 2:1, Colja - Varbinek 2:0, Stoka -Milocco 2:0.
KOŠARKA
RIM — Športni sodnik italijanske košarkarske zveze je na podlagi poročil z nedeljskih tekem tako lige A 1 kot A 2 izrekel več kazni. Med drugimi je zaradi nešportnega vedenja gledalcev kaznoval goriški Ginseng s 600.000 lirami globe. Nadalje je opomnil goriškega igralca Ardessija in tudi trenerja McGre-gora zaradi protestov nad odločitvami sodnikov. Zaradi nešportnega vedenja gledalcev bo moral tudi pordenon^ki Štern plačati. 400.000 lir globe.
ZA TEKMO Z «AZZURRI»
Reprezentanca domačih tujcev
V Rimu bo 19. novembra zanimivo košarkarsko srečanje med italijansko državno reprezentanco in tujimi košarkarji, ki igrajo v raznih italijanskih klubih. «Tujo» reprezentanco bodo sestavljali ti igralci: Mike D’Antoni (Billy Milan), Mi-
chael Davis (Bancoroma), John Gianelli (Billy Milan), Roderick Griffin (Recoaro Forli), Spencer Hayood (Carrera Benetke), Phil Hicks (Bancoroma), Phil Mengelt (Latte Matese Caserta), Bob Morse (Pallacanestrp Varese), Wjllie Sojoumer (Ferrarelle Rieti), Mar-cellus Starks (IB Bologna), Sczcer-biak Waltr (Tropic Videm).
NOGOMET
Med kandidati za jugoslovansko državno nogometno reprezentanco, ki se bo v kvalifikacijskem srečanju za svetovno prvenstvo pomerila z Italijo, sta tudi č'ana ljubljanske Olimpije Branko Bošnjak in Mihajlo Petrovič.
HOKEJ NA LEDU
Med 16. in 21. decembrom- nameravajo v Moskvi organizirati zanimiv mednarodni turnir v hokeju na ledu. Med seboj naj bi se namreč pomerile veteranske državne reprezentance SZ, ČSSR, Švedske in Finske.
POJASNILO
Zapisali smo že. da bo tudi letos za slovenske ekipe, ki nastopajo v 3. amaterski ligi na Goriškem, veljala posebna! lestvica za »Priznanje Primorskega dnevnika*. V prvem slovenskem derbiju sta se v So-vodnjah srečali domačini z Juventi-no iz. Štandreža! Ker po našem točkovanju zasluži ekipa, ki remizira na tujem 2 točki, ima Juvenlina torej na lestvici 2 točki in ne 1, kot,je bilo pomotoma zapisano v torkovi številki.
Vsi trije kolesarji, ki so v zasledovalni vožnji v Moskvi osvojili olimpijske kolajne (Švicar Dill-Bun-di, Francoz Bounde in Danec Oer-sted) ~so prestopili med profesionalce.
Delovanje ZŠŠDI k.
Sestanek
ZSŠDI s KC «0. Župančič*
In ŠP Iskra iz Ronk
Pred dnevi so odborniki ZSŠDI imeli v Štandrežu sestanek s predstavniki Kotalkarskega društva »O-ton Župančič*, na katerem so proučili razna vprašanja, ki tarejo to športno , zvrst. Kotalkanje se je namreč v štandrežu — in na Goriškem, ne samo v tem kraju — zadnja leta precej razvilo in zajema večje število mladih kotalkarjev, ki vneto sledijo tej panogi. Ta razširitev pa je neposredno povezana z velikimi finančnimi izdatki, katerim samo društvo večkrat ni kos. ter s prostori, zlasti pokritimi, s katerimi društvo
še ne razpolaga.
• • •
V torek pa so se odborniki ZSŠDI sestali s predstavniki; športnega ! društva Iskra iz Ronk, to je najbolj zahodnega kraja v Goriški pokrajini. kjer živi slovenska narodnostna skupnost. Na pogovoru so tigotovili pomembno vlogo, ki jo b4-pravlja to slovensko športno društ tvo na tem področju in. še posebej med najmlajšimi, saj v tem trer nutku, ko nima na razpolago pri-mernih objektov, poteka redna vadba le otroške telovadbe. V načrtu pa ima ŠD Iskra še>vadbo odbojke in namiznega tenisa. Vsi pa se moramo zavedati, da je ŠD Iskra šele v povojih svojega delovanja. Prepričani smo. da se bo (na podlagi zavzemanja posameznikov v tem kraju), društvo razširilo in o-bogatilo lastno dejavnost.
iiiiniiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiifmMHiMiiiiiiiimiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiitiiiN
OBVESTILA
.'S:..*’.

SZ Bor
atletska sekcija
obvešča, da bo drevi ob 20.15 na stadionu »L maj« seja odbora sekcije.
• • «
Namiznoteniška sekcija ŠZ Bor
sprejema vpisnine za začetnike (letniki 1967 in mlajši). Treningi so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure. Vpisnine ob urah treningov ali pa po telefonu na št. 52779 (trener Ervin Žerjal).
• P *
ŠK Kras
sporoča, da se nadaljuje vpisovanje otrok za letošnji teč-'* otroške telovadbe v Repnu.
Vpisuje Nadja Škabar, telefon 22-73-59..
'	*	_ ’ r 1 S (*##'' ‘J ' k ' '
ŠD Breg
obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle ob torkih ob 21.00, ob petkih ob 21.15.
KD Ohon Župančič
Pri Kotelkarskera društvu Oton Župančič v štandrežu sprejemam v tem času nove člane. Starši, kt bi Svoje otroke radi prijavili k rednemu treningu kotalkanja, lahko to storijo ob sredah in sobotah med prvo uro vadbe. Podrobna pojasnila prejmejo ob vpisu. ,
• ft •
ŠD Sokol
obvešča, da so treningi minlba-sketa v • občinski telovadnici v Nabrežin' ob torkih ri petkih od 16.3(1 do 18. ure. Vsakdo, k) bt rad igral mlniha*ket, se lahko vpiše kar oh urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509.
» » •
TRK Sirena
poziva vse člane, ki imajo čolne na društvenem prostoru, da poskrbijo za njihovo pričvrstitev.
Društvo ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi mogla nastati ob slabem vremenu.
Glavni odbor
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 Iir7 za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNI
Stran 6
29. oktobra 1980
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 cADIT» DZS 61C00 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., teleton 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 600, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 siolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk# krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
H
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
zn
I Trst
član italijanska Zveze časopisnih založnikov FIEG
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Povelj Stranj
Namibija - šibka točka v južnoafriški trdnjavi
Z osvoboditvijo Angole in Mozambika ter s proglasitvijo neodvisnosti Zimbabveja, se napetost na afriškem Jugu, ni polegla. Rasistična vlada Južne Afrike nadaljuje s svojo agresivno in izkoriščevalsko politiko, ne le do črnega prebivalstva znotraj svojih meja, ampak tudi do sosedov. Črni obroč okoli «bele trdnjave» se je v zadnjih petih letih zožil, Južna Afrika je zato prešla v protiofenzivo; ne more si dovoliti nove vrzeli v svoji obrambi, največja nevarnost ji grozi verjetno v Namibiji.
Namibija je na pol puščavka dežela ob Atlantiku, velika kot tri Jugoslavije, v kateri živi manj kot milijon prebivalcev. Pred pivo svetovno vojno je bila nemška kolonija, pozneje je njena uprava bila zaupana Južni Afriki, čeprav ta ni bila najbolj primerna za rejniško vlogo, vsaj njena rasistična politika bi morala vzbuditi v mednarodnih organih nekaj pomislekov.
Zgodilo se je kar se je moralo zgoditi: po drugi svetovni vojni je Južna Afrika vedno bolj tesno navezovala nase to sosednje ozemlje, leta 1966 je celo uradno razširila nanjo svoj rasistični sistem in ko so ji Združeni narodi odvzeli mandat, se je čisto preprosto požvižgala na to. Edino, kar je OZN tedaj lahko storila je bilo, da je prejšnje ime ozemlja, «Jugovzhodna Afrika» spremenila v »Namibijo*.
Razlogov za trdnost rasistične bele oblasti nad Namibijo je več; najpomembnejša sta dva: rudno bogastvo dežele (zlasti diamanti: v obalnem pasu je bilo baje dovolj podrezati z nogo v pesek, da so se pokazali) in strateška vloga ozemlja. Južna Afrika ima očitno načrt, da ustvari nad jedrom svojega ozemlja «varnostni pas* vazalskih, navidezno neodvisnih držav, ki bi služile kot obramba pred vplivom svobodnih držav na severu te črte.
Dosedanja politika Južne Afrike do Namibije, nad katero popolnoma nezakonito ohranja oblast, je bila predvsem v zavlačevanju. Ta nesramna igra ji je lahko uspevala, ker je imela kot partnerje ZDA, Francijo, Anglijo, Nemčijo in še nekatere države, ki s svojimi podjetji izkoriščajo tako južnoafriška, kot namibijska rudna bogastva.
Dolga leta se je vlekla pravda na mednarodnem sodišču v Haagu in že nekaj let se vleče druga pravda v OZN, zaradi zavlačevanja volitev namibijskega prebivalstva, kar bi bila najbolj logična in pravilna pot k samoodločbi domačinov.
V pridobljenem času Južna Afrika krepi svoje položaje, ne le vojaške, ampak tudi politične. Najmočnejša domača politična sila v deželi je trenutno SWAPO, gibanje domačega prebivalstva za osvoboditev, ki se poslužuje tudi oboroženega boja. Gverila je omejena na del ozemlja, ki ga naseljuje ljudstvo Ovambo (teh je približno polovica celotnega prebivalstva), ob meji z Angolo. Vodstvo SWAPO, zlasti njen najvidnejši član, Nujoma, pa se ne naslanjajo le na orožje, protiteroristični boj pojmujejo dosti širše. To so pokazali že leta 1971, ko. so presenetili belce s stavko rudarskih delavcev, ki je ohromila deželo.
Belci so se marsikaj naučili iz prejšnjih porazov proti domačim osvobodilnim gibanjem. Čeprav je južnoafriška vojska zelo dobro oborožena, si ne dela utvar, da bi lahko vojaško zatrla upor, kot si tudi Nujoma, ne more delati utvar, da bi njegovi partizani lahko le z orožjem iztrgali belcem svobodo. Rešitev je nujno politična. Belci so dali zato velik poudarek na politično gibanje «Turnhalska demokratična zveza*, ki naj bi bilo alternativa SWAPO. Vodja tega gibanja je seveda belec, Dirk Mudge, bogat mfrikaam: Afričane predstavlja predvsem preko njihovih plemenskih poglavarjev, ki pristajajo na rasistično igro.
Kljub velikim naporom in investicijam, kaže, da ta politična lutka ni dosegla zaželenih uspehov: če bi ta stranka bila dovolj močna, bi južnoafriški režim že šel na pot, ki jo je izbrala bela Rodezija leta 1965: na enostransko proglasitev neodvisnosti in ustanovitev navidezno neodvisne države, lutke, v rokah pretorijskega režima.
Dejstvo, da do tega ni prišlo je že prvi uspeh gibanja SWAPO. A to je le prva faza. Sedaj je v teku druga: premagati v ljudeh iluzijo, ki jo ustvarjajo rasisti, da bi bilo mogoče priti do svobode po mirni poti. Južna Afrika je v ta namen ukinila, vsaj formalno rasno segregacijo, ustvarila je celo nekako vlado. Koga bo ukanila: Afričane ali sama sebe?
AMERIŠKI VOLIVCI ŠE VIDNO NEODLOČENI MED OBEMA GLAVNIMA KANDIDATOMA
Pozornost ameriških voiivcev usmerjena na TV dvoboj med Carterjem in Reaganom
Ameriška javnost, ki je v zadnjih dneh mrzlično pričakovala vrnitev talcev iz Teherana, se sedaj bolj posveča volilni kampanji - Sovjetski in zahodnoevropski politiki so bolj naklonjeni Carterju
TEKMOVALNI PROGRAM BORŠTNIKOVEGA SREČANJA
Schiilerjeva romantična drama Spietka in ljubezen žela uspeh
Delo je bilo v izvedbi Mestnega gledališča iz Ljubljane, režiral pa je Dušan Jovanovič
MARIBOR — V ponedeljek smo tu, tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja gledali dramo Friedricha Schillerja Spletka in ljubezen v izvedbi Mestnega gledali šča iz Ljubljane. Delo je režiral Dušan Jovanovič, ki je tekst tudi prevedel.
Drama Spletka in ljubezen je nastala leta 17-84. V njej pa je Schil ler začrtal tipično romantične po teze, ki najdejo svojo socialno podlago v zmagovitem pohodu meščanstva, bivanjsko pa v poudarjanju subjektivnih človeških sil. Zgodba drame je naslednja. Sin predsednika plemenitega (Valterja Ferdinand se zaljubi v hčer zdrave meščanske družine Luiso. Oblast, ki jo predstavlja plemenitaš (Valter, ima dru gačne načrte in prepreči Ferdinandu poroko. V tem okviru so naka zani številni problemi. Fevdalna oblast je skrajno nečloveška in ko-rumpirana. Nosilci vrednot nove družbe pa so meščani s svojim od-prtejšim in čistejšim, predvsem pa nepokvarjenim pogledom na svet. Velika ljubezen dveh junakov se lahko realizira le v meščanskih ok virih, kjer ne vladajo več ženitvene pogodbe in kjer je poroka sad svobodne izbire zaljubljencev. Ljubezen postane v drami orožje proti oblasti, meščanski subjektivizem top naperjen proti neprodornim in gnilim fevdalnim palačam.
V	drami obstaja še problem smrti, saj razočarana ljubimca mislita na samomor, misel na samomor pa je svojstven problem. Svojstven problem pa je zato, ker se rodi s strastno ljubeznijo, ne more pa biti do kraja izvedena. To je, postati dejanje in biti tako nerazdružljiva spremljevalka ljubezni. Smrt to ne fore postati, ker je ljubezen mišljena kot najgloblja moč, ki se bo uprla in rušila fevdalni red. Ljubezen je torej zanesljivo orožje v zmagovitem pohodu meščanstva do oblasti. Na tem pohodu se smrt hočeš, nočeš umika ljubezni, čeprav je res, da ljubimca na smrt ne mislita. Grška tragedija je v bistvu meščanskemu vitalizmu tuja.
Dušan Jovanovič je s svojo nred stavo razmislil različne plasti Schillerjeve drame, V prvem dejanju je neposredno izrisal probleme obla sti, ljubezni nedorečene smrti in seveda socialne razmere in spore, k, omenjene probleme pogojujejo.
V	drugem dejanju režiser razmišlja o trikotniku ljubezen, oblast, smrt brez točim opredeljenega socialnega temelja. Socialno zapusti prostor bivanjskim razmišljanjem, smrt se približa ljubezni in tako padajo pregrade optimistične misli meščanstva v svojem polnem razcvetu. Tretje dejanje pomeni ne kakšno katarzo. Tragični (v smislu tragedije) trikotnik ljubezen -nasilje ■ smrt se razreši v eteričnih nebesih v posmrtnem in nekonflik-tualnem bivanju, skratka v fanta stičnem in neracionalnem prostoru. Tri plasti, ki vodijo predstavo, se
hkrati ljubečega meščana, je igral Janez Hočevar. Milan Kalan je podal učinkovito karikaturo dvornega maršala Kalba, ki se i nekam homoseksualnimi gestami, priliznje nim vedenjem in s skrajno pokvarjeno »dušo* kreta med dvornimi saloni. Telesna, strastna in hkrati razočarana knezova ljubica Lady Milford je bila Marjeta Gregorač. Predsednikovega tajnika, spletkarskega Wurma pa je podal Franček Drofenik. Kostumografka je bila Alenka Bartl.
ACE MERMOLJA
NEW YORK — Previdne izjave predsednika^ Carterja in predstavnikov njegove administracije o izpustitvi talcev in sklep iranskega parlamenta, da bo kasneje razpravljal o talcih, so delno omejili mrzlično pričakovanje. Obenem pa raste pričakovanje za televizijski dvoboj med Reaganom in Carterjem, ki naj bi imel po nekaterih ocenah precejšen vpliv na odločitve volivcev 4. novembra.
V dveh različnih intervjujih sta včeraj podpredsednik Walter Mon-dale in voditelj Carterjeve volilne kampanje Robert Strauss poudarila, da noben član sedanje administracije ni izjavil, da bodo talci kmalu osvobojeni. Dejala sta tudi, da je Carter vedno nasprotoval politizaciji vprašanja talcev.
Predsednik Carter je že včeraj zjutraj dopotoval v Cleveland, kjer bi se moral sinoči, ob 20.30 po krajevnem . času, spoprijeti pred televizijskimi kamerami s predstavnikom republikanske stranke. Predsednika je spremljal bivši izraelski obrambni minister Ezer Weizmann. Včeraj je v Ohio dopotoval tudi Reagan, ki je v tej volilni kampanji že šestkrat sodeloval v televizijskih besednih dvobojih z drugimi kandidati. Pred srečanjem v Clevelandu pa je «treniral* z neko še neznano osebnostjo, ki je predstavljala sedanjega predsednika. Politični opazovalci menijo, da bosta na tem volilnem srečanju, ki ga je priredila zveza volivk, oba kandidata <tpokazala zobe*, saj ju bo poslušalo približno 60 milijonov možnih volivcev. Še posebno pozornost pa bosta verjetno posvetila približno 20 milijonom Američanom, ki se še niso odločili komu bodo oddali svoj glas in nameravajo 4. novembra o-diti na volišča. V ZDA namreč volitve niso obvezne in se zato veliko število volivcev sploh ne zmeni, kdo bo izvoljen za predsednika. Zadnje raziskave javnega mnenja na primer kažejo, da bo samo polovica ameriških volilnih upravičencev oddala svoje glasove. Iste raziskave tudi ugotavljajo,"'da ’ztr dbsrlHmtfi-data namerava glasovati približno enako število volivcev, za Andersena pa naj bi se odločalo približno deset odstotkov Američanov.
Zanimanje za ameriške volitve vlada tudi drugod po svetu. Ameriška revija «Time» je v zadnji številki objavila članek o priljubljenosti ameriških predsedniških kandidatov, Sovjetski voditelji naj bi gledali z nezaupanjem na oba kandidata, vendar so med obema glavnima kandidatoma bolj strpni do Carterja, ker se ta zavzema za nadaljevanje sporazumevanje o razorožitvi. Med političnimi voditelji v zahodni Evropi je Margaret Thatcher verjetno edina, ki želi, da bi postal Reagan ameriški predsednik. Carterju očita, da ni najbolj uspešno odgovoril na razna krizna žarišča kot so Iran, Afganistan in Poljska.
Izvolili bodo nove organe ZSMS
LJUBLJANA — V veliki sejni dvorani skupščine SR Slovenije v Ljubljani se bodo danes zjutraj zbrali mladi iz vseh krajev Slovenije na volilno-programski seji republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije.
Pretekel je namreč že prvi dveletni mandat organov in organizacij ZSMS, kar predvideva, kot je bilo sprejeto v dokumentih na X. kongresu ZSMS pred dvema letoma, izvolitev novih organov.
Današnji dnevni red seje predvideva najprej razpravo o delu RK ZSMS v prvem mandatnem obdobja po X. kongresu, ki je bil leta 19™ v Novi Gorici; nato pa bo sledila razprava o samem akcijskem programu dela mladinske organizacij« Slovenije za dveletno obdobje 1986-1982. Zadnja točka dnevnega reda pa so volitve novih organov republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije.
KOPER — Koprsko temeljno ser dišče je obsodilo grško ladjo, ki je v pristanišču spustila v morje odpadne vode. Naftni madež je bu dolg 200, in širok 40 metrov. Ladja Captain Andreadis je last panamske ladijske družbe.
Lastnika so obsodili na 100 tisoč dinarjev globe, kapitana na 1« tisoč dinarjev, 1200 dolarjev pa bo-1 do morali plačati podjetju Hidro za stroške čiščenja.
Kazni so. razmeroma visoke, vendar naj bi prav s tako kaznovalnim politiko preprečili nadaljnje onesnaževanje morja.
Kandidat za ameriškega predsednika Anderson med volilnim zborovanjem	L. O.
■itiiiiimiiiiimitiiiiiiiimimiiiiiiiitiiiiiiiiM.uiiHiiiini,nun,iiiiintiiMiiiiiiitiiitiiiiiittiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiniiiiiitniiiiiiiiiiiniiiiiiiimtitiinifiiimimiiiMiH)1«
PO OCENAH ITALIJANSKIH GOSPODARSKIH STROKOVNJAKOV IN IZVEDENCEV
DEUENA MNENJA 0 BODOČI INFLACIJSKI STOPNJI ZA LETO 1981 INDEKS 0018 00 21 ODSTOTKOV
Optimisti pričakujejo pozitiven vpliv padca povpraševanja po dobrinah, pesimisti pa napovedujejo slabe čase zaradi podražitev javnih storitev
RIM — Kljub raznim pozitivnim znamenjem vse kaže, da bo tudi prihodnje leto inflacija kot običajno pestila Italijo, obstaja celo nevarnost, da bo še hujša. Gospodarski izvedenci napovedujejo za prihodnje leto, da bo-inflacijski indeks nihal med 18 in 21 odstotki, kar je navsezadnje pozitiven podatek. Če bi inflacija znašala samo 18 odstotkov, bi pomenilo, da je Italija zavrla svoj negativni trend, ki jo je uvrščal med vodilne države zahodnega sveta, v negativnem smislu seveda.
Zagovorniki nižjega indeksa trdijo, da se bo to uresničilo z zmanjšanjem povpraševanja po dobrinah, kar bo avtomatično povzročilo padec cen, ali pa vsaj preprečilo podražitve. Na papirju izpade vse brez problemov, v praksi pa se lahko zgodi marsikaj; dosedanje izkušnje niso ničkaj obetavne. Ni se še zgodilo, da bi se povpraševanje po dobrinah v Italiji bistveno sprem«-' bilo. Celo prekomerne in neupravičene podražitve niso spremenile povpraševanja. S tega vidika je itali-
iiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiimiiiitmiiHifiiiiniiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiimimttmiiiniiiHiiiiiiMiuiiiiiiMitiMiiiiiiiHiiimiiiiMiiiiiiiiiiHiiM
HALHALI PRIZNAVA IRANSKE TEŽAVE
odražajo seveda tudi v govorici predstave, O prvem dejanju prevladuje igranje, kjer so liki individualizirani, izostrene so tudi poteze romantične igre in igranja.
V drugem dejanju se igra spusti v globinsko izpoved, individualnost pušča prostor nadindividualnim spopadom med ljubeznijo, oblastjo in smrtjo. Stilizirane in vendar določ Ijive prostore nadomesti igra luči in barv.
Tretje dejanje je le še gib teles in individualne poteze izginjajo, glavni junaki postanejo figure, ki tvorijo nežne in eterične slike.
Dvorjani in druge figure pa si na denejo posmrtne maske. Temne figure smrti preglasijo angelske podobe ljubimcev in Luisine matere.
Na sceno pa pada megla, ki prepleta prostore onkraj tega sveta.
Sceno, ki učinkovito poudarja in omogoča stopnjevanje igre, je izdelala Meta Hočevar, njen delež je pri predstavi dokaj izrazit in organsko vklopljen v celoto.
■ Med igraici je treba poudariti vlogo plemenitega (Valterja, ki ga je igral Zlatko Šugman. Slednji je izrisal strogega in neizprosnega o-blastnika, ki ga pa nekje v globi ni le načenja kesanje. Ravno tako moramo govoriti o nastopu Franca Markoviča, ki je podal majorja Ferdinanda. Deloma se je poznalo, da gre za vskok, kljub temu pa je igralec izrazil pozicijo mogotče vega sina Ferdinanda, ko mora odločati med ljubeznijo do meščanske neveste in dolžnostmi sina, nato pa še med ljubeznijo in smrtjo.
Ferdinand pa kljub temu ostaja še vedno vezan na družbene norme, ki mu v bistvu onemogočajo skrajni spopad. Romantična duhovna ljubimka Luisa je bila Veronika Drolc, ki je podajala krhko, a za ljubezen odločno dekle.
Luisino mater je učinkovito podala Jožica Avbelj. Najprej je bila odločna, trezna in zavzeta nosilka meščanske misli o osebni svobodi, v tretjem dejanju pa nosilka katarze onkraj zemeljskega in posvetnega. Njenega moža, treznega, a
llllllllllllMHMIIIIIIIIHtlllllllllllllllllinillAIHIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllimillllllllllllflllllMIIIIIIIIlUnftlllllllllltHIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIItMMIIHIIIIIIIIIIIflllHIIIIIIB
0 Dražgoški bitki» bo razpravljalo sodišče
Predsednik iranskih islamskih sodišč Hulhali je obiskal Koramšar pred padcem. Ob povratku v Dezful je tujim novinarjem priznal, da je položaj za Iran izredno težaven	(Telefoto AP)
janski kupec med najmanj odgovornimi v zahodnem svetu in sploh ne vpliva na cene. Ob tem je treba tudi upoštevati, da je draginj-ska doklada vsaj navidezno vzbujala v potrošniku vtis,, da si lahko, še vedno privošči (Močene dobrine.
Med tistimi, ki trdijo, da bo inflacija prihodnje leto dosegla indeks 21 odstotkov in ga morda celo presegla, večina ne verjame v politiko ponudbe in povpraševanja. Po njihovem bo indeks večji zaradi podražitve javnih storitev (prevozi, energija, telefon itd.), kar bo negativno vplivalo na inflacijsko stopnjo. Podražitev javnih storitev bo tudi vplivala na celotno industrijsko proizvodnjo s povečanjem proizvajalnih stroškov in s tem z avtomatično podražitvijo vseh dobrin.
Prvo resnejše preverjanje tega inflacijskega toka bo kaj kmalu, saj se bo še pred koncem tedna sestal medministrski odbor zd cene (CIP), ki bo skoraj gotovo sprejel nove podražitve telefonskih tarif in goriva ter zvišal davek IVA od 14 na 15 odstotkov. Že to bi moralo zvišati inflacijo od 1,5 do 1,8 točk, kar bo precej bremenila februarsko draginjsko doklado.
Med gospodarskimi izvedenci pa so tudi taki, ki slikajo položaj še slabše. Slednji predvidevajo, da bi Rolitika cen ob istočasnem padcu povpraševanja industrijskih dobrin povzročila težko zaustavljiCo spiralo vratolomne inflacije na ravpi kake latinskoameriške držaVe.’ -
Povsem razumljivo je treba ob teh zaskrbljujočih' podatkih upoštevati tudi, kako je inflacija vplivala na življenjski standard odvisnih delavcev. Trgovci in svobodni poklici že uspejo v dobršni meri odpraviti sebi v prjd negativne vplive. Draginjska doklada je le delno nadoknadila izgubo kupne moči plač. Letos je draginjska doklada znašala kar 38 točk, kar pomeni, da bomo novembra v neki meri nadoknadili letošnjo 20-odstotno inflacijo, a že s prihodnjimi podražitvami, ki bodo računane febrdarja še bo Jujp-na moč plač ponovno znižala. Draginjska doklada namreč caplja za podražitvami, da jo vedno 'kupi odvisni delavec, predvsem tisti, ki ima nad 6 milijonov lir letnega dohodka. Med drugim postaja nevzdržno, da je prav draginjska doklada glavna postavka pri končnem znesku mesečnih dohodkov, zato se
zgražali nad življenjskimi razmera mi v kubanskih jetnišnicah. še posebej so negodovali zaradi hrane; vsak dan so morali jesti riž in fižol, vsak drug dan pa so dobili tu di jajce.
Nekateri politični opazovalci menijo, da poskuša Castro z izpustitvijo talcev vplivati na ameriške volivce. da bi ponovno zaupali predsedniško mesto Carterju, ki je do sedaj pokazal več strpnosti do Ku be kot Reagan.
Lord Carrigton na Madžarskem
BUDIMPEŠTA — Včeraj so se v Budimpešti začeli uradni pogovori med madžarskim in britanskim zunanjim ministrom, Fhajo in lordom Carrigtonom. Glavni predmet pogovora je bila poglobitev dvostranskih odnosov med državama, zunanja ministra pa sta se dotaknila tudi številnih zunanjepolitičnih problemov v pričakovanju medrid-ske konference.
Po obisku na Madžarskem bo vodja britanske diplomacije odpotoval na uradni obisk v Varšavo, kjer bodo baje govorili o gospodarskem sodelovanju.
BRUSELJ - Požar, ki je prizadel oddelek bolnišnice rudarskega mesta La Louviere v Belgiji, j? terjal smrt štirih pacientov. Krivec požara je najverjetneje prav ena izmed žrtev, ki je nepazljivo ravnala s cigaretnim ogorkom. Plameni so povzročili veliko materialno škodo.
KAIRO — Na egiptovski obalb vzhodno od mesta Marsa Matruh, je obmejna krajevna policija zasačila pet prekupčevalcev z mamili in zaplenila kar štiri tone hašiša, ki je bil naplenjen notranjemu črnemu trfiščti.
TRIPOLIS — Tiskovna " agenci :a Libijske džamahirije «Džana» trdi. da vlada Zvezne republike Nemčije proučuje libijsko zahtevo o poravnavi škode, ki so jo nemška, italijanska in britanska vojska prizadeli med 2. svetovno vojno.
V	OKVIRU AKCIJE Zfl ZATRTJE PREVRATNIŠKEGA DELOVANJA
V	Genovi in Sorrentn čistka med teroristi
V Genovi aretirali neko žensko in priprli 20 oseb - V Sorrentu odkrili brlog «Prima linea»
GENOVA — Ponovna uspešna akcija agentov Digosa iz Genove: včeraj ponoči so v okviru preiskav o prevratniškem delovanju v skrajnih terorističnih organizacijah aretirali eno osebo in priprli 20 domnevnih rdečih brigadistov. Zaporni nalog za 26-letno Marino Nobile je izdalo sodišče iz Genove. Ženska, ki *je zaposlena v genovski bolnici San Martino, je obtožena prevratniškega delovanja.
Včerajšnja akcija je nadaljevanje
razčiščevalne akci.je med rdečimi e- j brigadisti na področju Genove, ki sku mesevuiu uuiiuunuv, miu w iz J so jo pričeli 18. septembra, ko so več strani zahteva spremembe v ! zasačili tri osebe v Ul. Peschiera. strukturi plač, da bi del draginjske I Dve osebi so takrat aretirali, eni doklade prešel v znesek osnovne j pa je uspelo Zbežati. Od takrat je
plače.
LJUBLJANA — Temeljno ja'mo tožilstvo v Ljubljani je prejelo ka zensko ovadbo zoper direktorja Viba - filma Radovana Tesliča in direktorja filma »Dražgoška bitka* Ivana Mažgona.
Kazenska ovadba temelji na zanemarjanju dolžnosti pri upravljanju z dodeljenimi sredstvi Kulturne skupnosti Slovenije, na slabem nadzoru in vodenju delovnega procesa, na slabi pripravljenost) za snemanje filma »Dražgoška bitka* in na nekontroliranem trošenju družbenih sredstev.
Dolgo bi trajalo, da bi prav za
vsa sredstva podrobno razčlenili, kako in za kaj so bila porabljena, vendar nekaj primerov dovolj zgovorno ilustrira, kaj je nevestno gospodarjenje.
60-članska filmska ekipa je po treh dneh snemanja filma »Draž goska bitka* prekinila delo, pa so navkljub temu še nekaj časa stanovali v blejskih hotelih. Na račun 605 dnevnic in nočnin je bilo iz blagajne filma odštetih 332.750 di narjev.
Prav tako je bilo najeto večje število osebnih avtomobilov in to-
vornjakov. Osebni avtomobili so bili najeti pri Kompasu, ne da bi se vedelo, kdo in kdaj jih bo potreboval. Samo stojnina za tovornjak, ki ni prevozil niti enega koristnega kilometra, je nanesla 107 tisoč 800 dinarjev, stal pa je enajst dni! Sicer pa znaša stojnina za najete osebne in tovorne avtomobile od 29. januarja do 10. julija letos kar 4,187,70 dinarja.
Vsa Slovenija je z velikim zanimanjem - sledila začetku snemanja »Dražgoške bitke*, televizijske nadaljevanke o epopeji partizanov Cankarjevega bataljona . januarja
1943 v borbi z nemškimi vojaki in policijo pri legendarnili Dražgošah.
Kot mrzla prha pa je deloval na slovensko in tudi vso jugoslovansko javnost članek v tedniku TELEKS, ki je razkril sila razkošno, razmetavanje družbenega denarja in nevestno gospodarjenje s sredstvi, ki jih je Kulturna skupnost Slovenije namenila snemanju filma o slovenski partizanski epopeji. Zadnjo be-sčdo o tem bo izreklo pristojno sodišče v Ljubljani.
Snemanje filma -Dražgoška bitka* SO začasno ustavili. .	. >
J. O.
HIROŠIMA — V Hirošimi so bile včeraj mirne demonstracije proti nedavnim britanskim in ameriškim jedrskim poskusom. Demonstranti, med katerimi je bila tudi skupina preživelih jedrskega napa da na Hirošimo. so se zbrali pred spomenikom miru s transparenti, ki so obsojali izdelavo in rabo jedrskega orožja.
Trideset Američanov osvobojenih na Kubi
MIAMI — Skupina 30 ameriških jetnikov od 33, ki jih je 13. oktobra pomilostil kubanski predsednik Fidel Castro, je včeraj prispeta z letalom v Miami, kjer so jih pričakali sorodniki. Bivši kaznjenci so se po svojem prihodu v ZDA
minilo že 40 dni. Včeraj je bilo državno pravdništvo prisiljeno formalizirati prvi krog preiskave. Sedaj nadaljuje delo preiskovalni urad.
Med 20 osebami, ki so jih priprli, kaže, da ie tudi nekaj takih, ki so imele vidno vlogo v organizaciji rdečih brigad. S to včerajšnjo akcijo je sedaj v zaporu 35 domnevnih teroristov, ki pripadajo zenovskemu vodu. Krajevna policija meni, da je bilo v samem ligurskem glavnem mestu okrog 50 rdečih brigadistov.
V Sorrentu pa so odkrili brlog teroristične organizacije «primu li-nea*. Zaplenili so tudi znatno količino »ekskluzivnega* materiala predvsem dokumente, v katerih so bili zabeleženi atentati, ki bi jih morali v najkrajšem izvesti. O podrobnostih pa ni vesti. Ve se le to, da so teroristi, sluteč nevarnost, prenesli material iz Turina v Sor rento. Po mnenju preiskovalcev je
to odkritje vneslo v vrste pripadnikov organizacije »prima linea* precejšnjo zmedo.
BOLOGNA - Na bolonjski železniški postaji so se pred dvema dnevoma pričela dela za dograditev desnega krila postaje, ki ga j® pred skoraj trpmi meseci porušila silovita eksplozija.
CATANIA — v kraju Lentini blizu Catanie so odkrili že nekaj dni staro truplo 27-lptnega Angela Gur* rierlja, ki so ga neznani zločinci ugrabili pred 11 dnevi v kraju Palagonia na Siciliji.
RIM — Družinski prepir med 38-letnim bivšim mehanikom Enzurn Culussom in njegovo 27-letno ženo Mario di FMnto se je včeraj spremenil v tragedijo. Odnosi med zakoncema so bili že dolgo časa zelo slabi in sosedje se mso več čudili številnim prepirom, vendar včeraj je Maria di Pinto med prerekanjem zgrabila za nož in zaklala moža. Uro kasneje se je javila policiji in priznala umor.
NEW YORK - Družbeni komite generalne skupščine OZN je včeraj odobril resolucijo, ki predvideva gospodarske sankcije proti rasističnemu režimu Južnoafriške republike.
BEOGRAD —■ Podpredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher bo sredi prihodnjega meseča uradno in prijateljsko obiskal Kolumbijo. E-kvador in Peru. Te države bo obiskal na povabilo njihovih predsednikov.