THE OLDEST AND If O ST. POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OR AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO i Z* wo in narod — za pravico in resnico — od boja do zmag«! CIASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHIC GI IN 2APADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. »NAJSTAREJŠI. IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 31, DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 31, 1925. LETNIK XXXIV, MNOGI, KATERIM SO RAZMERE ZNANE PREROKUJEJO DA SE BODE OBRATOVANJE NA POLJU TRDEGA PREMOGA V KRATKEM ZOPET ZAČELO New York. — V torek so se >rali v New Yorku zastopniki premogarjev in operatorjev na svoji prvi seji od kar so se v poletju v nesporazumu razšli. Oni, katerim so razmere znane pravijo, da je za pričakovati skorajšnega miru na polju antracita : delo se bo zopet začelo v kratkem času. Alvan Markle, predsednik skupnega odbora za pogajanja, •LAHKI PLAČILNI POGOJI ITALIJE. rji in operatorji so se pričela. PRIDELEK KROMPlkJA V FILADELPHIJI UNIČEN. Manila, P. I. — Na filipinskih otokih sadijo veliko krompirja, katerega seme je iz Ir-skel Na božično noč je silno zmrzvalo, kar je bilo vsedepol-no za ta sad, ki je popolnoma Nastalo je veliko nasprotstvo viuničen- TukaJ navadno ni ta-kongresu, pogodbi, katero je k.ega mrazA> zato je prišlo to sklenila ameriška dolgovna komisija z italijansko, za u-ravnavo italijanskega dolga. čisto nepričakovano. kateri je sklical sejo je bil tudi;boj v °beh ^ormcah kon*re- imenovan, za predsednika na sejah obeh strank, od vsake po šest mož. Skupini, ki zastopa operatorje je na čelu Maj. William Inglis; John L. Lewis, medna rodni predsednik premogarjev pa zastopa pre-moj?arje. Vsa dosedanja zborovanja in konference so bile za javnost tajne, vendar se toliko lahko reče, da je operatorjem le MALE SIROTE Y-RUSIJI. , Washington, D. C. — Hud je | Moskovska policija je imela veliko posla na dan pred božičnimi prazniki, ko je preganjale male sirote, ki nimajo doma in se potikajo ter kradejo. sa, proti pogodbi, katera je bila sklenjena med ameriško in italijansko dolgovno komisijo. Med kongresniki in senatorji, so možje, in teh je večina, katerim se dozdeva, da so pogoji združenih Iza odPlačevanie vojnega dolganebesa" v sovjetski Rusiji pod Italije Zdr. dr. prelahki in na j vlado sovjetov nam kaže do-škodo ameriškim davkoplače- volj jasno sledeče: Policija je Riga, Latvija. — Kakšna so vavcem. Opozicija ima več razlogov, zakaj nasprotuje pogodbi, i Glavni je, 75 odstotni popust, s katerim- se je ameriška komi- na temu, da bi se premogarji, .. . takoj vrnili na delo pod plačil- P°kazal" Prevehko- ' Hiii^riA o i* hi*omA omawol/im no lestvico, ki je bila veljavna do 81. avg. Premogarji pa vatrajajo na temu, da bi se pogajanja pričela na podlagi Pin-chotovega načrta, to je načrt, dušno, a v breme ameriškim davkoplačevavcem. Pa tudi ra- aretirala v Moskvi štiri dečke v starosti 12 in 13 let, ki so organizirali četo sirot, ki nimajo starišev in ne domovja, da so napadli na dan pred Božičem trg, imenovan Lubianka v Moskvi, kjer so kramarji prodajali razne stvari za praznike. Na- di tega nasprotujejo, ker je pad se je izvršil oh 12. uri jasno, da bi Italija lahko v več-j opoldne. Na dano znamenje, se __jih obrokih odplačevala dolg in jvsuja kopa otrok, kakih 30 po kateremu op"eraTorj7 z vso'silo' * cJbrestmAi- Ta^oi ko Številu proti stojnicam in so za- nasprotujejo. Operatorji so predložili ponudbo, ki se glasi, naj bi se premagarji vrnil na delo po stari plačilni lestvici za nadaljnjih osem mesecov, v katerem času bi se sestavila nova pogodba, ki bi bila veljavna za dolgo dobo. Tudi v to so privolil operatorji, da dovolijo ekspertom pregledati njih knjige, v katerih je razvidno, zmožni zvišati plačo gar jem. -o- ODIRANJA NA FRANCOSKEM. dobila Italija v Ameriki ugod- čeli ropati, kar jim je sploh ne plačilne pogoje, je najela od prišlo pod roko. Policija je bila Morgana posojilo v znesku na mestu, nastali so izgredi, ta-$100,000,000, po 7 odst. obre-!ko da je morala priti na pomoč sti. Toraj, ako lahko plačuje j policija na konjih. Morganu po 7 odst. bi tudi lah-! Drugo skupino takih revežev ko plačala Zdr. drž. po 31/2, ka- ' je policija aretirala ko so tudi kor to plačuje Vel. Britanija in izvršili veliko tatvin po mestu in sicer jih je našla 18 po številu, ki so živeli v kanalu, ob izlivu v reko. Te sirote so obojega spola, od 10 do 16 let starosti, njih vodja je bil star 15 • let. Tako je življenje v sovjetski Rusiji, kjer vlada boljševizem in komunizem. druge države, izvzemši Francije. Hotelirji in hišni posestniki se vesele nove postave, ki se glasi, da inozemski najemniki ne bodo dobili protekcije od vlade. Zgoraj navedeni razlogi za če so opozicijo so pa le na zunaj. Na premo- znotraj pa je — Mussolini italijanski diktator, največji faktor, da je nastalo nasprotje. Med kongresniki narašča ta čut, da je Mussolini postal — nevarnost Evropi, ako ne celemu svetu. To pokazuje, da ni ostalo brez posledic zadnje ro-goviljenje fašizma, oziroma diktatorja Mussolinija, ki je dejal, da ljubi le tiste Italijane, FARMARJI POTREBUJEJO DAVČNO REFORMO. Mr. Sam H. Thompson, katerega so organizirani farmarji izvolili za svojega predsednika in načeluje 35,000,000 po- ki grejo v Ameriko, da si prislu žifo denar katerega notem nri— 111 *,' '"-s Pariz, Francija. — Na stoti- v ne pa ^ ^ljedelcem, kateri pridelajo let- postanejo ameriški državljani. To je toraj izvor iz katerega se ne Amerikancev, bodisi bogatih ali revnih, kakor tudi dru- no za $78,000,000,000 živeža za celo Ameriko in za druge gih inozemcev, ki se nahajajo ,a icija p t ki;kraJe; J« dejal, da je prvo kar v Franciji je izročenih na „a je dobna Italija od ameriške PotF®buje ^rmar za lost in nemilost hišnih Posest-|ko velikodušni dar, zboljšanje agnkultunieg^vpra- nikov in hotelirjev. Novo postavo je sprejel senat, ki dovoljuje, oziroma, ki ne brani hiš-im posestnikom pretirane na-mnine, katero zaračunajo za stanovanja tujerodcem. Dosedajna postava je branila najemnike pred oderuštvom. Po tej naredbi je prizadetih veliko Amerikancev. Vsi hoteli so že veliko poskočili s cenami za sobe. Družine katere imajo otroke nemarajo sprejeti pod streho. TOVORNI PARNIK SE JE POTOPIL. Vancouver, B. C. — 30 milj severno od tukaj, se je potopil tovorni parnik Cowichan. Cela I posadka broječa 45 mož je bila rešena po moštvu parobroda Cyntia, kateri je v gosti megli zadel v Cowiclian in ga potopil. Škoda je cenjena na $150,- sanja — davčna reforma. Mr. Thompson ima 60 letno izkušnjo na farmi. Rojen je bil na farmi, njegovo življenje je bilo ves čas na farmi in za farmo, tako tudi njegovi sinovi, k! imajo sicer visoko šolsko izobrazbo, a vendar delujejo le na farmi in *za zboljšanje po-ljedeljstva. kateri denar se bo rabil za razširjanje fašizma, tega se naši kongresniki zavedajo, zato pa tudi nasprotujejo sklenjeni pogodbi. Finančni odsek poslanske zbornice je vzel v pretres dol-govne uravnave. -o- SAMOMORI NA DUNAJU. "" Dunaj. — Dočim so milijoni! praznovali v lepem miru božične praznike, je bilo samo na Dunaju 17 takih, ki niso našli veselja na ta dan, prevzela jih je otožnost, in poskusili s samomorom. Trem je vspelo in ni nič kaj povoljno. Zadnje to-so podlegli, ostali pa — neka- zadevno poročilo pravi, da ms teri bodo okrevali, nekaterim je popolnoma odpovedala des-se pa bo tudi želja po smrti nh noga, na katero ne more BOLEZEN COL. JOHN COOLIDGEA. Plymouth, Vt. — Zdravstveno stanje očeta našega predsednika, Col. John Coolidgea, spolnila. To reach the advertise in Slovenec!" best customers "Amerikanski stopiti. Zdravnik izjavlja, da ni sicer nič nevarnega, a ven-|dar napadi na srce, kateri so prav pogosti ne obetajo nič do-_ brega. . KRIŽEM SVETA. — Mexico City, Meksika. — V državi Vera Cruz so občutili močne potresne supke. Središče potresa je bilo na gori Orizba, kjer je najvišji ognjenik v Mehiki. Ljudstvo v Jalapa in Vera Cruz je zapustilo svoja domov-ija, v strahu, da bo tako hudo kakor je bilo leta 1920, ko je bilo veliko število mrtvih po potresu. — Chicago, III. — Mr. Gust Devito, živeč s svojo družino na 1326 Austin ave. je dobil grozilno pismo od "črne roke" v katerem izsiljevalec zahteva $500, za kar se pa Devito ni brigal. V pondeljek zjutraj je pa v hiši Devitoja eksplodirala bomba, vrgla je raz postelje ženo Devita in štiri otroke. Poškodovan ni bil nihče, škoda povzročena po eksploziji je cenjena na $500. — Washington, D. C. — Od-bor farmarske organizacije in-javlja, da bodo imeli svojo letno sredzimsko sejo 1.. 2. in tretjega februarja v Washing-;tonu . Organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1917 ima |700,000 članov/ — Mexico City, Meksika. — Od tukaj poročajo, da so politični agitatorji nameravali u-smrtiti delavskega ministra Luis Moronesa. Šest osumljencev je bilo aretiranih. Govorijo, da so bili semkaj pripeljani iz ječe nekateri najhujši zločindi, katerim so agenti obljubili svobodo, ako umorija Moronesa. Poleg delavskega ministra sta tudi dva njegova prijatelja obsojena na smrt, od zarotnikov. — Waynesburg, Pa. — Dve osebi sta umrli in dve se zdravite v bolnišnici na zatruplje-nju. Po jedi jim je prišlo slabo in so takoj čutili grozne bolečine v želodcu. Umrla sta, Charles Thompson, star 60 let in njegova 27 letna hišna. — Logansport, Ind. — Na farmi Duncan so imeli zvestega psa. V nedeljo je začel skakati in lajati pred gospodinjo Mrs. W. Duncan, kar je žena smatrala za nezgodo. Gre za psom, kateri jo privede v šupo, kjer je našla svojega moža v nezavesti, ko je padel iz voza. Zdravniška pomoč je bila, takoj pri roki, a ni upanja da bi gospodar okreval. , -o- ŽIVLJENJE JOUVENELA JE VISELO NA NITKI. Beirut, Sirija. — Ko so se delegati Drusov z avtom peljali k francoskemu vrhovnemu poveljniku v Siriji Jouvenelu, se je zgodila med potjo nesreča. Ko so baš privozili v mesto, je avto kolidiral s poulično karo, pri Čemer je bil eden od članov delegacije precej poškodovan, potreboval je zdravniške pomoči. Ko je prišel zdravnik in ranjencu nudil pomoč, je zapazil, da je imel delegat pod rokavom privezan dolg nož, in sicer tako, da bi ga za slučaj potrebe v trenotkn imel pripravljenega. Takoj se je raznesla vest, da so delegati nameravali umoriti Jouvenela. -o- "AMERIKANSKI SLOVENEC" IS THE BEST ADVERTISING MEDIUM! SPOJITEV BANČNIH PODJETIJ V NEW YORKU. New York. — Šest velikih bančnih podjetij v New Yorku se namerava spojiti v eno velikansko bančno institucijo s kapitalom $1,300,000,000. To bo potem največji bančni zavod na svetu, ki bo prekašal znano finančno podjetje v Londonu na Angleškem. Iz Jugoslavije GOVOR V SKUPŠČINI POSL ANCA SERNECA, V KATE-REM POVDARJA, DA OBSTOJA TENDENCA, KI PRITISKA SLOVENIJO K TLOM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. POVODBNJ NA OGRSKEM Strašanska povodenj je bila na Ogrskem, kjer je prišlo veliko število seljakov ob življenje; škoda je velikanska, mnogo živine je potonilo. Dunaj, Avstrija. — Žalostne božične praznike so obhajali kmetje na Ogrskem, kateri živijo v nižinah. Na sv. večer je začelo deževati, lilo je kakor iz škafa, reke so naraščale in poplavile 200,000 akrov zemlje. Nad 100 kmetoy je utonilo, nad 2000 glav živine je poginilo v vodi, na stotine kmetskih hiš in hlevov je voda odnesla. Strašanska je bila ta noč. Škoda je ogromna. Pariz, Francija. — V Franciji je tudi velika povodenj napravila mnogo škode. Reke so prestopile bregove in poplavile vse daleč na okrog. Prebivalci nekaterih vasi so rešili le golo življenje, večina od njih je bežala v temi po noči ko je voda silila že skozi okna v hiše. Vsa polja v okolici Chalons so pod vodo. Davčni vijak v Sloveniji. Uvodoma priznam, da se v Belgradu napram nam marsikaj dogaja, kar ima izvor le v nepoznanju naših razmer, kjer obstoja navidezno neprijatelj-ska tendenca napram Sloveniji. A če človek tak dogodek natančneje preišče, pride do spoznanja, da izvira ali iz nevednosti ali iz prirojenega oziroma priučenega formalizma. — Mnogo je tega, a vse nikakor ne. Priznavam nadalje, da se ne sme vse, kar se s strani davčnih oblasti v Sloveniji dogaja, staviti na konto g. finančnega ministra v Belgradu. — Mnogo tega se mora vknjižiti , na debet naših domačih sloven- i skih uradnikov, ki v svoji prirojeni vestnosti in uradniški vnemi streljajo izdatno preko čelnik kupil kosilo, nakar so o-četa telefonično obvestili, da so otroci v Belgradu. Oče treh o-trok je g. Belika, sedaj posta-jenačelnik v Slovcu. -o Nevarna stava. Neki Gjuro Dobrosavljevič je v Belgradu stavil za 1000 dinarjev, da preplava Savo dvakrat kljub silnemu mrazu 12 stopinj pod ničlo. Predrzni pla-vač, katerega je gledalo številno občinstvo, je stavo dobil. -o- Detomor. obraza obrazu IZ ZDRAVSTVENEGA DE-PARTMENTA V CHICAGO, ILL. Chicago, 111. — Herman N. Bundesen, zdravstveni komisar v Chicago, je jako vesten v svoji službi in si veliko prizadeva s svojimi poročili, da bi vsakdo bil poučen o načinu, kako se mora zadržati, da si ohrani zdravje. Kar se tiče lepote pravi, da mazanje po in "farbanje" — mogoče ne škoduje, ampak lepota ima svoj izvor v zdravemu telesu in" načinu kako človek živi. V svojemu poročilu na ženske pravi Mr. Bundesen, da naj naš nežni spol nikar ne misli, da je lepota le kar se vidi na koži obraza. Zapomnite si, tako pravi Mr. Bundesen, da barva, ki jo trosite po obrazu le iz navade postane vaši lepoti namesto v korist. le v škodo. Stvari, ki ustvarjajo permanentno lepoto so stvari, ki pospešujejo zdravje. In te so — gibanje na svežem zraku, telovadba, drsanje, pametna dije-ta in dobra duševna higijena. Lepo obličje je znamenje, da je telo zdravo. Zaprtje in neredno delovanje črevesja je smrtni sovražnik lepoti telesa in kože. Najvažnejše za lepoto je, da so vaša čreva v redu, in da redno delujejo. Dr. Bundesen je siguren, da ima pri rednem delovanju črevesja največ za opraviti sveži zrak. Zdravje in lepota potrebujeta svežega zraka neprestano. Preveč zakurjene in slabo prezračene sobe prinašajo na lica stanovalcem bledost in slab odpor proti boleznim', ki Pri Sv. Andražu v Slov, goricah je neka služkinja porodila nezakonsko dete. Da bi izbrisala sled svojega Ijubavne-ga razmerja, je dete po porodu zadušila in potem vrgla v cilja, ki ga jim stavi budget in; svinjski kotel. Zločin se je pa finančni minister. Tudi to pre- takoj odkril in brezsrčna mati pričanje se danes v slovenski je že v sodnijskem zaporu. javnosti izraža. i -o- Slovenija je financielno iz-j Poneverba pri Mali Nedelji, mozgana. Tako pravi dalje^ _ . Sernec. To je faktum, ki stoji. I. Svoj?as so listi poročali, da Doprinesel bi lahko nešteto dovie blvf11 tukajšnji postni od-kazov za to. Davčne strune so(Pra™k Preveril veliko post-danes v Sloveniji tako napete, j "e?a denarja. Zadeva se je seda postaja vprašanje obdavče- j daJ. Pojasnila. Moz je res pone-nja. oziroma zmanjšanja davč-|veri1 ?e"ar' Pa.ne Postnega, nih bremen načelno vprašanje ampak denar, ki je bil last tr-med zastopstvom slovenskega Senearja. v cigar hiši je naroda in vladno večino. j posta. Trgovec je slutil ze dalj Ni izključeno nadalje, da se,casa>. da ,mu nekdo izmika de- hočejo pri nas z gospodarskim "ar 1Z .baf!™ Pa ™fe! pritiskom politični uspehi do-j'dognati, kdo bi bil tat. Postni seči, nas Slovence prisiliti na!odpravnik je bil zelo prijazen kolena, da odnehamo v svojem1" Ustrežljiv do cele družine, boju proti današnji centrali-1 P°magal je rad v trgovini, za- ;to sum ni takoj padel nanj. Nazadnje se je trgovčev sin skril stični upravi. O Sloveniji pravi g. Sernec,| , .. , . . , , da je molzna krava. Pristavlja .Pod posteljo, da bi zasačil tatu pa, da finančni minister od nas, ■ krave, ki odPrI preveč zahteva in jo hočete molzti ne smete ubiti. Vi pa naše gospodarsko življenje ubijate. Svoj govor pa zaključuje: "Mi Slovenci se že dolgo ne moremo ubraniti vtisa, da obstoja faktično tendenca, vsaj gotove struj>, ki nas hoče iz kateregakoli vzroka gospodarsko pritisniti k tlom." -o- Trije mali Rusi našli očeta. Te dni sa dopotovali v Bel-grad trije ruski fantiči, da poiščejo svojega očeta. Oče je pred revolucijo pobegnil v našo državo. Otroci — najstarejši med njimi ima 11 let — so se klatili leta in leta po vsem svetu, dokler niso zvedeli preko Rdečega križa, kje je njihov oče. Brez vsakega spremstva so potovali z Dunaja v Belgrad, kjer jim je postajena- In res je prišel poštni uradnik, blagajno in si naložil precej bankovcev. V tem trenutku je skočil fant izpod postelje in ga je zgrabil. se one, ki nimajo dovolj potrebnega svežega zraka najhitreje prime. Ako vam je ljubp vaše zdravje in zdravje vaših otrok* gibajte se kar največ mogoče na prostem, a seveda tudi temu primerno oblečeni. Ne pustite, da bi se debelili, rajše se več gibajte in ostanite zdravi. -o- PAZITE NA OGLASE V "AME& SLOVENCU!" _ Ako hočete prodati hišo, loto, oddati stanovanje, oglasite to v "Amer. Slovencu!" Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. ~ AVSTRIJO, ^ itd. Naša banka ima svoje lastne rvezO s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in nase pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom alt nft zadnjo pošto točno in brez vsakeg* odbitka. NaSe cene za pošiljke v dinarjih Id lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. 1.000 — Din. 2,500 — Din. 5,000 — Din. 10,000 — Din. 100 — Lir 200 — Lir 500 — Lir _ 1,000 — Lir __$ 9.5S _ $ 18.75 __$ 46.75 _ $ 93.00 __$185.00 _ $ 4.76 _ $ 9.05 _;_ S 21.75 ___$ 4225 Pri pošiljatvab nad 10,000 Din, aH nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestolcrat menja, dostikrat docela nepričakovano« je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejme« too denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatvA naslovite na SLOU VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & Č 455 W. 42nd St. New York. ■ft; Š-, -'.i AMERIKANSKI SLOVENEC ki Slovenec Piti |a najsUrijli slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deUkoT in CO Izdaja in tišini EDINOST PUBLISHING Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, UL Telefon: Canal 0098, Naročnina: _$s.oo _ 2.50 Za celo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto . 6j00 Za pol leta ... 3.00 Tho first and the oldest Slo-▼eni an newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, lion-day. and the day alter holidays. Published by t EDINOST PUBLISHING CO Address of publication office 2 1849 W. 22nd St., Chicago, UL 'Phone: Canal 0098. kazilce ljubega miru drugega kot recept veleč. g. dekana M. Šavsa^ to je: pošteno kranjsko brco! Zgodovina zadnjih par Ut nam je najboljši svedok, kako mQramo delati tudi v bodoče, ako hočemo napredovati. Naš »sporazum, naša sloga vseh nas, kar nas katoliAko misli in kar se med nami katoliško imenuje, mora živeti krepko naprej. Zato katoliški Slovenci, kličemo vam ob zaključku starega leta 1925.: Naprej po tej poti, naprej za naše katoliške organizacije in predvsem pa za katoliški list "Amerikanski Slovenec/' da bo v bodočnosti še v večjem obsegu razširjal med svoje slovensko ljudstvo katoliško misel in njena načela! - Subscription? For one year _________ For half a year _$5.00 Chicago, Canada and Europe: For one year ■ ■■ 6-00 For half a year - 3-00 DOPISI vainega pomena sa hitro objavo morajo biti doposlam na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za aadnio številko« v tednu je £as do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpis* s« ne ozira. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na-listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, kei s tem veliko pomagate listo. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ob zaključku leta. Chicago, 111. Glavni del božičnih praznikov je za nami, V Chicagi pri sv, Štefanu smo jih obhajali zopet veselo, lahko rečemo bolj kot kedaj prej. Že par dni pred svetim dnem se je našo slovensko cerkev zaljšalo, da je bila tako primerno okrašena za sprejem Božjega Deteta. Tako torej smo mi chicažani preživeli prvi del .letošnjih božičnih praznikov v naši naselbini. Kako bomo proslavili pa ie staro in novo leto, pa Vam povem prihodnjič. Poročevalec. R&oe Da se ne bo pozabilo! Ker sem jaz, če hočem, precej točen, zato hočem biti točen tudi pri zaključku moje Kenmore, O. V našem tukajšnem bliž- __ __ njem mestu Barberton, kjer sej ^oTone^a7eto~19257zab2ležiti nahaja precej velika slovenska« hočem na ,jubo dobH stvari naselbina, m kjer imajo tudijrazne dogodke, ki jih do- slovensko cerkev, se je na lep y tem letu mimogrede, po-nacin proslavilo spomin Roj-; h dogodkov v življe. stva Gospodovega. Imeh so nJU bilo po polnočnico, slovesno polnoč- m četrtletju je no božično maso, katero je da- Zopet smo leto dokončali. Danes obhajamo zadnji dan svetega leta 1925. Kako hitro teko dnevi, tedni in meseci; komaj se zavemo, že je leto okrog — že jemlje slovo in odhaja V Na "koncu leta smo. Trgovine in podjetja in sploh vsi Na desni strani pri altar ju Je-j delajo in sklepajo račune, treba jih je zaključiti, konec leta je. asovem se je postavilo kras-} Zato se ,nam vidi prav, da tudi mi tukaj zabeležimo na ne Jasllce- Zadaj so razposta-kratko o splošnem našem delovanju na polju katoliškega tiska. ^ smrečice, pod temi betle-Ko pišemo te vrstice, gledamo nazaj v zgodovino ame- nemški hlevček, da je zgleda-, riških Slovencev, na njih razne pokrete in delovanja. Veliko lo' k*kor bi to bilo v resnici se je delalo in veliko se je storilo, a na ves. glas moramo po- zunaj v naravi. Okrog jaslic vdariti, da med katoliškimi ameriškimi Slovenci se toliko ni vse P°ino iučlc> 80. rafsv®t"| storilo še v nobenem drugem letu, kakor ravne v svetem letu Uevale Jezusčka, Mapjo in Jo-f 1925., katero bo ostalo zapisano na najčastnejšem mestu v žefa> angeljne, tri Modre, pa-, zgodovini ameriških Slovencev. «stirce in oWhce- Ref' Jej Kje je ta napredek, o katerem govorimo* Poglej na list b,1° zaflu?1 .^hvarr. "Amerikansfci Slovenec," ki ga držiš v roki. Se ne spominjaš.1 Ker Plačnica v Chicagi m kako je bil majhen, ko si ga držal lansko leto v svojih rokah dovoljena, zato se je služila ob tem času ? Danes pa je skoro največji slovenski list v Ame- kot V™ Polnočna masa na ta] riki. Ni li to napredek? Je. Lansko leto ob tem času smo komaj šele dobro začeli prodajati delnice za novi tiskarski stroj. Do konca meseca aprila; so bile vse razprodane. V mesecu maju je bil postavljen novi tiskarski stroj in list je začel izhajati v večjem formatu. Koliko veselje je zavladalo med nami katoliškimi Slovenci. Kampanje za nove naročnike so se tudi dobro obnesle. Niso sicer dosegle docela svojega cilja, a vendar velik uspeh je bil. S kampanjami smo toliko dosegli, da smo s 1. novembrom t. 1. bili v stanu začeti še s peto številko v tednu, tako, da sedaj dobivate list "Amerikanski Slovenec" razun pondeljka vsak delovni dan. Ni to velik uspeh? Ali nismo upravičeni govoriti o velikih uspehih med nami katoliškimi Slovenci v Ameriki? Smo! Kako veliko-važnosti je za katoliške Slovence na vseh njihovih poljih katoliški tisk, tega menda nam ni treba več po-vdarjati. Tega se zaveda danes zadnji katoliški Slovenec v dan zjutraj ob 5. uri slovesno z leviti, katero je daroval Rev.1 John Miklavčič ob asistenci Rev. Bernarda O.F.M. in Fr. Pascal a O.F.M. Cerkev je bila ob tej priliki nabito polna in veliko jih je moralo stati na stopnicah. Kar je pa za sveto-štefansko faro najlepše je pa to, da je pri tej maši pristopila skoro cela cerkev k mizi Gospodovi. Tako pravi krščanski ljudje proslave dan Rojstva Gospodovega. Pri vseh jutranjih mašah je prejelo, kot se je to oznanilo zadnjo nedeljo . ... Tr ... . . , . .., . , ..v. .. inad 100© svetih obhajil na Ameriki. Velikanski uspehi na polju naših katoliških orga- . ... ; sveti dan. To je merilo, da sve^ toštefanska fara napreduje dušno in to je, kar pred Bogom nekaj velja. Zadnjo slovesno mašo z leviti pa, je imel domači preč. g. župnik Rev. Kazimir Zakraj-šek O.F.M. ob asistenci Rev. Bernarda O.F.M. in Fr. Pascal O.F.M. Slavnostno pridigo pa je imel Rev. Bernard O.F.M., profesor bogoslovja v Lemon- nizacij bi bili praktično nemogoči, ako bi njih delovanja za njihov napredek ne spremljal zvesto katoliški tisk. Katoliški list "Amerikanski Slovenec" se je tega pod sedanjim vodstvom "v polni meri zavedal. Zato je tudi stal vsakemu pokretu naših organizacij iskreno in zvesto ob strani. Odkar vlada med nami katoliško mislečimi Slovenci sloga in sporazum, je zaznamovati napredek vsestransko. Napredujejo organizacije, napreduje katoliški tisk, napredujejo naše katoliške naselbine, z eno besedo, napredek je vsestranski. To pa silno boli naše nasprotnike. Ta naš sporazum, naši enotni nastopi jih bolijo, da jih že več prenašati ne morejo. Vsakovrstne stvari si izmišljajo, podtikujejo, zavijajo, lažejo farno, da bi povzročili med nami prepir in ako bi nasprotniki tu. Tudi pri; tej zadnji maši je v tem uspeli, tedaj bi začela poganjati zopet klasje njih pše- bila cerkev natlačena do zad-nica. Med nasprotniki najbolj ostudno divja proti katoliške- njega kotička. Prišli so rojaki mu pokretu newyorski Sak&arjev dnevnik. Ta list, ki ga ne-,od daleč in blizu, da so tako kateri imenujejo (kar je tudi resnično), da je prokletstvo za proslavili dan Rojstva Gospo-ameriSke Slovence, zbira sedaj okrog sebe najzagrizenejše dovega na lep slovenski način, svobodomiselce, ki so pred leti najumazanejše pisali proti ka- Nekaj posebnega je zopet Loliški veri v Kondabovem listu. Ta liberalni list žadnje čase bilo tej priliki lepo umetno iMMikusa vse, da bi omajal naš sporazum in da bi zopet zanesel cerkveno petje pod vodstvom spor v naše lastne vrste. A katoliški Slovenci so po bridkih prof. Ivo Račiča, Vsakdo, ki izkušnjah prišli do pravega spoznanja. Sedaj vedo, kdo je .sliši tako lepo pefe ima izvan-med njimi povzročal dolga leta neprestane zgagarije in zato|redni užitek, ako le količkaj danes pravi zaveden ameriški Slovenec nima za te Saksarjeve jljubl lepo petje. Cast pevcem tin njihovem voditelju! Zadnjo nedeljo dne 27. decembra smo praznovali farno *'žegnanje" sv. Štefana, Dan farnega patrona je bil sicer v soboto, a praznovali smo ga naslednji dan v nedeljo, Zopet velik dan za faro. Slovesna sv. maša za vse farane se je služila ob pol enajsti uri z leviti, katero je daroval Rev. Leon O, F, M. ob azistenci Rev, John Miklavčiča in Fr, Pascala. — Slavnostno pridigo pa je imel domači g. župnik Rev. Kazimir Zakrajšek, ki je v vznešenih besedah čestital faranom na velikem napredku, ki se je dosegel z njihovo pomočjo za slovensko {aro sv. Štefana v Chicagi. Da je bilo pa "žegnanje" popolno in dobilo pravi slovenski sijaj je pa poskrbel Mr. J. Kosmach st in Mr, A. Kreme-sec v zvoniku. Potrkavala sta skoro pol ure, pred'mašo in zopet po maši, da smo mislili, da smo kje v kakih slovenskih go- j ricah. Da počutili smo se, kakor doma na Slovenskem. i Zvečer v nedeljo pa je priredila šolska mladina pod vodstvom naših marljivih šolskih sester krasno Božičnico z jako bogatim programom. Najprvo so predstavili božično sliko, to je sv. Družino, pastirce in an-; geljne, ki so, ko se je zavesa odgrnila v lepi tihi božični melodiji peli božično svetonočno himno. Ta točka programa je naredila najboljši utis na gledalce. Tudi vse druge točke,' katerih je bilo po številu enajst, so bile mojstrsko izvedene in ravno to pokazuje, kako velikega pomena so za našo šolo slovenske sestre učiteljice. Vi- j di se, da le kar je iz slovenske- j ga naroda, to ima slovensko' srce in le zato delajo s tako vnemo za slovensko mladino. Vsa čast jim! i Lepo je nastopil na tej prireditvi tudi pevski cerkveni zbor "Adrija" ter zapel svetonočno pesem. %To je bila prva prireditev v novi dvorani in na novem gledališkem odru, ki so ga postavili zadnji teden v novi zgornji šolski dvorani. Dvorana, dasij prostrana, je bila skoro polna. { Najmanj od 800 do 1000 ljudi j je bilo navzočih. Ako bi se ta j prireditev vršila v stari cerkveni dvorani, bi ta velika množica nikdar ne mogla v njo. roval domači g. župnik Rev. Father Bombach o polnoči. Ob tej priliki so imeli tudi krasno pridigo. V lepih vznešenih besedah so slikali veliki pjmen božičnega dne, ko prosUvljamo spomin na oni srečni dan, vreme še precej zadovoljivo. Zima nas ni uničila in hvala; Bogu smo ostali pri življenju.) Zavrtnik in Molek sta imela te-| kom prvih kvater par preda vanj v "napredni" dvorani. — Zlasti Molek si je mnogo priza , . . . , Mdeval, da bi človeški rod omi- ko je nebo poslalo na zemljo! ^ z opičjo ŽIahtQ Uapehi> ki Odrešenika. Bile so krasne besede ,ki so vsem globoko segale v srca. Imeli so tudi krasno petje, Petje vodi v tej naselbini Mr. Bolko, ki pa je pravi mojster v tem oziru. Društvo Danica se lahko postavi s svojimi pevci kjerkoli potreba. Slovenska župnija v Barber-tonu pod spretnim vodstvom sedanjega župnika prav lepo napreduje. To je pokazala zlasti polnočna božična maša, pri kateri je bilo polno nabitega občinstva. Koliko bo znašala božična kolekta, še ni znano, ko pišem te vrstice, a gotovo je, da bo večja kot kedaj sodeč po veliki udeležbi rojakov pri polnočni maši. List Amer. Slovenec je po teh krajih že precej razširjen, najbrže najbolj izmed vseh drugih listov. A vendar so še hiše, ki ga ne dobivajo, zato bi apeliral na vse tiste, da naj si naroče ta dobri list, ki zadnje čase tako lepo piše za vse panoge našega ljudstva. Kdor ga še nima, naj se nanj naroči. Slabi listi itak ne znajo dru-j jih je imel pri tem so bili; "000", Iz slovenske javnosti pa je odmevalo "Ho-ho-ho!" — Peter Zgaga pa je v tem času streljal take kozle, da so se mu vse krave in osli smejali. • Tekom drugih treh mesecev je bilo vreme tako sem pa tje. Včasih je padal dež, včasih je bilo lepo. Na pametne ljudi niso v tem času vremenske spremembe prav nič vplivale. Hudo trganje pa so čutili na Lawndale. Posebno sta ga "špi-lala" oca Zafrknik in ujec M o-j lek. — Pojavila se je tudi no-, va zvezda, rodil jo je stari, lawndalski rdeči Izak. Ime te nove zvezde je Ričerd. Izdal je; proklamacijo, da narodna jed-, nota mora postati do zadnje, dlake rdeča. Svojo zafrknjeno( proklamacijo je okrasil s taki-( mi frazami, da jo noben h . . kaj še sam, hi razumel. Proti koncu teh drugih kvater je nekdo vprašal Petra Zgago, koli-~ ko hoče za njegov bakreni nos. Rabili bi ga baje pri pokrivanju zvonika. Tekom tretjih. kvater pa je gega, kakor da napadajo^^ dva meseca zelo duhovnike pa gl. predsednika huda ^^ Hudo je Uyar KSKJ., to pa zato, ker je odlo- u na lawndalako KOspodo. O- Šen katoliški mož, ki za dob*-o stvar dela. Ko bi pa Mr. Grdi-na v njih rog trobi!, bi bil pa najboljši človek na svetu. Ta- četu Zafrkniku se je silno mešalo. Za vsakim grmom je baje videl stati klerikalca. Pod vsakim klobukom pa kutarja. ki so, samo poznati jih je tre- Montl je pred kiropraktikarja ba! Vsem - naročnikom voščim srečno, zdravo in veselo novo leto, tebi list, pa veliko uspeha! A. 1(1., naročnik. —.—o- So. Chicago, 111. v Waukegan in ta je dognal pravo diagnozo. Ukazal mu je, naj po novem letu napiše vs«»j dve koloni na teden za jednoto. Svoj -socializem, o katerem kvasi še v spanju, pa naj obesi za par let v dimnik. Iz Wauke- Mr. Matt Primožič je dobil gana so oča Zafrknik prišli iz stare domovine žalostno vest, da je v stari domovini premi- domov s povešenim nosom. To jih je tako ujezilo, da so šli nula Uršula Kogoj roj. Kam- takoj in so svoj socializem v bič, sestra pokojne Mrs. Ane Primožič, soproge uglednega dimnik obesili, potem nost h fotografu, ne bili preje preoblekli, ter dali kentrafirati in na 1 dali počiti v spominsko — Proti koncu tretjih kvat se je dogodil še drugi vj godek .Peter Zgaga namreč priobčil neko fotografirano pi mo, ko je nekega dne prist dobro razpoložen iz italiji skega bezmenta, kjer se je na-čorbal italijanske čorbe tretje vrste. Ker je prebil dan pri italijanski čorbi, je kajpada bil v ne mali zadregi. Da je napolnil hitro strani je počil v list fotografirano pismo, ponatis nekaj starih dopisov iz starih številk in kakor po navadi, en« dve tri —- ustrelil je zopet n< navadno velikega kozla. Dokazal je, da je v strastni "Iji bežni" do svojega bližnjei resnično potvodl dopis, in je v resnici to, kar se mu j< pozneje dokazalo, ko se ga j< pošteno za jezik prijelo. Tekom zadnjih kvater se je svet vrtil precej ugodno. P< kleteh se je mlelo in stiskah Kisalo je v sodih, pa tudi tu] tam v glavah. N. pr. kot mi poročal prijatelj, je v Peter Zgagatovi glavi vse skisal Kisalo pa je hudo tudi pri Za-frknikovih in Molekovih. zadnje dni je hudo kisalo. V "napredni" dvorani se je radi kisanja nabral tako hud zrak, da je povzročil, da so se Zafrk-nikovi kutarji pograbili ter poskusili svojo srečo. Bilo je malo špasa, a možje postave so preresni za take špase. Zafrk-nikov oče jih že razumejo, a drugi jih pa ne. Ker je pa dni "zaronala" na Lawndale nova tovarna za barve, je bilo očetu v tem slučaju malenkost. Odprli so škatljo rujave barve ter kar je bilo rudečega so pre-vlekli z rujavo barvo in evo, delo je bilo končano, vse kar je bilo rudeče, je postalo kutar-sko. Ako so ata Zafrknik že vložili aplikacijo za patent, mi doslej-ni znano. — Na landtu pa dobivajo korbce in kot se čuje, je na Cortlandtu že precej "žautava." Nekateri krmarji že zapuščajo ladjo. Eni gredo čez morje, nekaj jih bo menda pa počakalo, da bodo imeli nagrobne govore, ko te besede uresničijo. Tako je bilo v tem letu. — ".Prijatelji," če ste ga lomili in polomili, ne jezite se na mene, jaz nisem kriv. Tako sem Vas za spomin fotografiral, kakor ste se držali. Če bi se lepše, bi bili pa lepši. Držite se torej za naprej lepše. Adijo, pa zdravi ostanite vsi, kakor tudi Ujto 1925! rojaka Matt Primožiča. Umrla je v Novem Sadu v Vojvodinji. Bila je soproga Strašna nesreča v Zagrebu. Iz Zagreba nam poročajo: Včeraj dopoldne dne 9. dec. je članica zagrebške drame Her- momariškega poročnika. So- mina Raškovič pisala na mizi rodnikom naše sožalje, pokojni pri peči pisma. Naenkrat so se pa RIP.! Poročevalec. Ppvejte trgovcem in obrtni* kom, ki oglašajo v "Amer. Slovencu", da je to Vaš list, v katerem oglašajo. odprla vrata in v tem trenutku je švignil plamen iz peči ter ji vžgal obleko. Raškovičeva je planila iz sobe, vsled česar se je plamen še hitrejše razširil po obleki. Zadobila je tako hude opekline, da je popoldne v bolnici umrla. Hermina Raškovič je bila soproga znanega i-gralca Borivoja Raškoviča, ki je pred par dnevi umrl. -o- Žena: Poglej možiček, tukaj imam dva klobučka, katerega] naj obdržim? Mož: Oba se ti podasta. Žena: O kako dober si možiček, potem obdržim kar oba. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA« PRVI BOŽIČNI PRAZNIKI ¥ AMERIKI LETA 1911. Piše Mary Oblak. Mesec november je potekal h koncu, pri-^ čenjal se je december, ki je tudi mineval dan za dnem. Bližali so se prazniki. Kam v cerkev? sem vprašala. Videla nisem nikjer iiobene, pa Božični prazniki so bili tu. Vprašam gospodinjo, kam bomo šli v cerkev o praznikih, pa mi odgovori, da pojde-mo v približno pol ure oddaljen kraj, kjer stoji ena cerkvica. Res, prišli so prazniki. Odpravili smo se; jaz, moj bratranec, pri katerem sem stanovala, njegova žena in moj drugi bratranec, s katerim sva skupaj dospela v Ameriko ; pa še nekaj drugih se nam je pridružilo, tako da nas je bilo kakih 15 po številu. Lahko bi nas pa bilo Slovencev nad sto. Tako smo toraj ta mala skupina romali na božični dan v cerkev. Šli smo peš po že-tiru, bilo je ravno toliko snega, Ob 10. uri dopoldne se je pričela maša. Cerkvica je bila mala in lesena. Pa vzlic temu, da je bila ta Hiša Božja mala — še ta ni bila polna, jasni dokaz, kako malo so se brigali .ljudje za cerkev in še to na tak praznik. Pri sv. maši nisem mogla biti mirna, — moje misli so bile raztresene, hitele so zopet tja — želja se je' vzbudila, — ah ko bf mogla biti danes v Šenčurju, v tisti lepi cerkvi, kjer tako lepo pritrkujejo v zvoniku. Orgije v cerkvi so vedno veselejše pele na tak dan. — Le nazaj, le nazaj so mi hitele misli. O, kako še veliko bolj tuje je bilo vse tukaj o praznikih! Žalostni so bili prazniki Vseh svetnikov, a še veliko bolj pa Božični. O, da bi bila danes na Miljah, sem si mislila. Oh, kako veselo bi stopila tja proti cerkvi v Šenčurju, slišala bi lepo petje in veselo zvonenje, videla bi zadovoljne in vesele obraze domaČih ljudi. Minulft je maša. Podali smo se spet domov in h kosilu. Za jesti je bilo vsega dovolj, tudi za piti, a za mene vendar ni bilo veselja. Domači so me tolažili, da bo kmalo bolje; zopet drugi so se šalili, češ, da bom že pozabila tudi na cerkev itd. A jaz se od svojega prepričanja nisem hotela odmakniti. Želja za nazaj mi je bila vedno večja, ali pa kam dalje po Ameriki, kjer je kakšna slovenska eerkev. Imela . sem tudi bratranca v Chicago, s katerim sva si dopisovala. Pisal mi je, da imajo v Chicagi slovenske* cerkev in da se tudi delo v tovarni lahko dobi. Že pred Božičem $em nameravala iti tja, a so mi odbranili. Tako sem ostala še d^lje tam, a vedno bolj mj je bilo dolgčas. Ko pa je prišel mesec januar leta 1912., mi pa ni bilo več za prestati in odločila sem se, da grem na vsak način v Chicago. Ker pa je bilo tam veliko fantov in malo deklet, me vpraša eden, ako se hočem ž njim poročiti. — Ne! — sem rekla, grem v Chicago. Seveda, da me je še dalje nagovarjal, naj se ženim, da bom sama svoja gospodinja itd. Pustila sem se pregovoriti, da sem še dalje ostala v tistem kraju. Ko me je tisti mladenič spet nagovarjal in tudi drugi so mi ga silili, bi že bila kma- lo pri volji, a zdaj je pa bilo vprašanje, kje se ženiti, ko ni nobene cerkve. "Po sodnijsko," je dejal fant; "jaz ne grem v cerkev." Jaz sem mu pa odgovorila, da ne drugam kakor v cerkev. Tako sem imela nekaj časa mir. A ni trajalo dolgo. Zopet me je - prišel vprašat, kako sem se premislila. Odvrnila sem mu, da v cerkvi ali pa nič. Kmalo se je on premislil in bil zadovoljen, da se v cerkvi poroči. O Bog, sem vzkliknila, zdaj sem pa v zanki. Srce mi je začelo hitreje biti. Tisto noč niti minute nisem zaspala. Glas srca mi je narekoval, naj grem proč in px*oč, samo od tod me je vleklo. Pa kam, sem se vprašala, ko nikamor ne znam. Hud je bil moj notranji boj tisto noč. Odločila sem se Hi proč. ^ Bolj zgodaj kakor navadno sem vstala drugo jutro. Gospodinja je prala perilo. Ok 9. uri dopoldne rečem gospodinji, da bom šla v Irwin, Pa., čevlje kupit, Seveda sem imela druge misli v glavi. — Gospodinja mi pravi, da se. bom zgubila v mestu. Tisti čas je vozil vlak iz postaje v Iler-irine, Pa., ob 10. uri proti Pittsburgh, Pi Postajo mi je bilo lahko najti, ker je bi tik pod hišo, kjer sem stanovala. Pittsbu sem že znala izgovoriti, da sem lahko pila listek. Odpeljala sem se. Ko je vlak prisopihal v Pittsburgh sem šla na postajo Union, da bi se odpeljala dalje proti Chicago. A vprašanje je bilo zdaj, kam se naj tukaj obrnem, ko nisem drugega zhala govoriti kakor slovensko. Tako sem imela veliko skrb, kako bi prišla iz Pittsburgha v Chicago. Tako hodim gori in doli po postaji in motrim ljudstvo, — nekateri so prihajali, zopet drugi odhajali kar je trajalo kakšno uro. Tudi mene so ljudje gledali, ker sem bila po starokrajsko oblečena z ruto na glavi; bila je pa najlepša kar sem jih imela v stari domovini. Meni se je zdela lepa, kako se je drugim pa ne vem, najbrže se jm je tudi lepo zdelo, iter so me tako g le- ".....^^ Iz življenja iti sveta. NOVA AMUNDSENOVA EKSPEDICIJ A. Pogumni pqlarni raziskova-ec Amundsen se nahaja sedaj propagandni turnfeji. Med-pa si pripravlja vse potreb-o za prihodnjo ekspedicijo na .sever. Ta ekspedicija se bo vršila na krovu italijanskega letala, katero bo j/odil poveljnik Nobile. Glasom Amundsenovih izjav Ik> štela njegova prihodnja ekspedicija le dober tueat mož. Med njimi bo pet mehanikov, en radiotelegrafist, en meteo- mog rili s j peč in pridne predice go že v veselem razgovoru opravljale svoj posel. Stanoj kovice ve žena je bila ta dan na vrsti, da zam si kruh, Ker je pa le dolgo nj bilo in »o domačini zaman trkali na njena vrata, so koncio vlomili. Pokazal se jim je st ašen prizor, Blagoje, njegova žena in dete so ležali nepremični, iz ust jim je tekla kri. Sena in otrok sta bila že nirtv i, d očim je Blagoji še dajal 2 iake življenja. Poklicali so tjkoj zdravnika, ki pa je 1 konstatirati le še smrt olog, dva monterja in štirje 'cele Inlade družine, ki v rado-čnstniki. Skupno z Amundse- sti p ejšnji večer ni niti sanja-nom in enim novinarjem bo la, d} le bdi nad njo tako bliž- štela celokupna posadka 15 mož, med njimi v prvi Vrsti oni, ki so bili že zadnjič na severnem tečaju, tako Ei Is worth, Itiser-Larsen in Dietrichson. Letalci bodo vzeli seboj 500 .--------------------I Hi* kg živeža, ki bo zadostoval zajsedaje v Mariboru je bilo o-enomesečno prehrano posadke, jtvorj ;no z razpravo proti 34-V polarne kraje bo letela eks^ letniu posestniku Antonu pedicija čez Putham, Dront-heim in Spitzberge. Na zadnji letalski etapi, ki bo 1700 km nja i mrt. Zadušili so se v plinu iz žf-javice. -o-- U«)J RADI MEJAŠKEGA SPORA. Zddnje letošnje porotno za* Lin pa je moral bezati v Kirm. Druge vesti javljajo, da je Gang Tso Lin še vedno v Muk-denu, kjer je ukazal odsekati glave vsem sorodnikom Kuo Sung Linga. -o«--- obsodil Benka na dve leti težke ječe. LUČ MEZ SENCE. Neki franeoski inženjer je iznašel, kakor pišejo listi, "čudodelno svetiljko," koje čudo-delnost obstoji v tem, da je njena luč brez sence. Svetlobna telesa, ki svetijo brez sence, so sicer učenjakom že dalje časa znana. Tudi roentkenovi žarki, kakor vemo, ne mečejo nikake sence. Toda roentgenski aparati so nesorazmerno komplicira-nejši kakor preprosta in cenena svetiljka, ki jo je odkril o-menjeni inženjer. Iznajditelj je v ta namen porabil električni tok zelo visoke napetosti. —HHHL HRH H ( r ~ ------»--i*" »uvjctna om-vcsa, uu Žarki njegove svettfjke prodro di cesarje grad pogorel do tal. jemalo slovo staro leto in po-človeško telo, les in tanke ko- Ostalo je samo nekaj kosov po- zdrava Novega leta. Zabava vinske plošče. Kako je ta sve- hištva, katere so oteli ljudje se bo vršila v novi šolski dvo-tiljka konstruirana, o tem iz- gorečim zubljem. Škoda je ve- rani. Godba bo izvrstna, vsak najditelj molči. j likanska in tem bolj občutna,'se bo lahko pogrel in pogladil Svetloba brez sence je vse-1 ker se ne da stavba nadome- podplate. Največ zabave pa boj s košaricam ,katere bodo prinesle naše ženske in dekleta, Chicago, JU, Cenjeni g. urednik: — Prosim odstopite mi nekolike prostora v našem tako priljubljen .nem li»tu Amer. Slovencu, ka- ZGOPOVINSKI GRADIČ NA terega vsak tako z veseljem či-FRANCOSKEM POGOREL. jtg, še oni, ki niso katoliškega Zgodovinski gradič Prunie- ' mišijenja. Pa zakaj bi ga tudi res pri Grenoblu je postal te ne, saj tukaj j« vse tako fepo dni žrtev plamenov. Stavba je povedano, kaj je prav in kaj bila sezidana v trinajstem sto- narobe. letju ter je imela veliko vai-j Za danes želim povedati nost posebno v francoskih ver-[vsej naši naselbini, posebno na-skih vojnah po veliki revoluci- šim katoliškim materam, da bi ji. Ogenj je izbruhnil nepriča-j pomagale in poagitirale, da bi kovano. Gašenje je bilo popol-.ne bilo družine v, naši naselbi- mojo hčer i Fant: Hvala za trud oče, nI potreba, jaz to sam znam, »a- Kmečka deklica je priSia v to© odatrft&ite se proaim! mesto in se prvič peljala z * * * vspenjačo, Prišedša domov jo! A.: Ali misliš, da je res kje vpraša oie, kako se ji je mesto bil kakšen človek, ki ni govo- dopadlo in kaj je videla po- ril s svojim sosedom? sebnega. Deklica odgovori: "Veste oče, zaprli so nas v železni kurnik in tako je prišlo k nam zgornje nadstropje." • * -4 Prvi lovee: Si kaj ustrelil? Drugi lovee: Svojega psa. Prvi lovec: Kaj, je morda stekel ? Drugi lovec: A kaj še — pu- noma brezuspešno, ker so za- ni, ki bi zamudila lepe prilike ška ne nese prav; streljal sem mrznile vse cevi vodovoda, ra-jin se ne vdeležila slovesa, ko bo Benl|i iz Prgcentincev, ki je rnes« * septembra v prepiru radi lieje udaril Frančiške Lip- S^t dol^a, bo preletela Groenlaijd- šovo p. motiko po glavi in ji sko morje. Letalo bo plulo pod preb lobanjo, nakar je nesreč- norveško zastavo, obdržalo pa nica | umrla vsled otrpljenja bo svoje letalsko ime. Amund-: možamovr sen se ne namerava spustiti na Dn> 11. septembra dopoldne la direktno na severnem te- je pifsel Anton Benko na sodi-čuju, temveč je sklenil, da bo šče to pot opazoval pojave v polar-1 val nih krajih z letala. Fotograf bo Lipša imet na ta način dosti dela. S stj. tem upa Amundsen, da se si- kom Ljutomer ter je namera-ložiti zoper posestnico tožbo radi motenja pose-] ed pogovorom z uradni-požidarom Krilovom je gumo izogne nevarnosti, v ka- tudi imenil, da se je prepiral terk, odpuščen iz vojske in je krenil veselo prepevaje domov, kjer so ga še z večjo radostjo že pričakovali starši, sestre in mlada njegova žena z enqffet-nim sinčkom. 2. decembra so se končno izpolnile sanje Stanojkoviča in njegovih domačinov. Pričakovali so ga ne samo svojci, temveč tudi znanci in posebno mladeniči, ki se niso služili vojake in so jih zato zanimali njegovi doživljaji. Okrog ognjišča v Stanojkovičevi hiši je postalo kmali^ nenavadno živahno. — Blagoje je pripovedoval svoje doživljaje iz vojaške dobe in potovanju od Višegrada do Vranja. Šele pozno v noč so se znanci poslovili od Stanojkoviča, ki je odšel nato s svojo mlado ženo v sobo, v kateri je že davno spalo njuno dete. „ Še pred no pa sta legla spat, je prinesla mlada žena iz ognjišča. kjer so žgali žganje, žerjavico in jo položila v sobo, da bi se vsaj malo segrela. Ob 2. zjutraj so bile že vse »tiske v hiši na nogah. Zaku- preprom udaril z motiko po glavi! Na vprašanje uradnika, ali n|j povabi Lipšovo takoj ali šde čez 14 dni, je Benko odvrifl, da najbrže ne bo mo-in rekel, da je prišel adevo samo "meldat". hotel Benko s tem reči, adnik ni vprašal. Med se jd že zvedelo, da je Frančisko Lipšo ubil. soseda in mejaša sta bi-ko in Lipšova že od leta aeprestano v sporu. Ben-dal svoje časno na lastno pest i ekajUpšove zemlje od- kakor velikega praktičnega po- stiti. mena za kirurgijo. Z njo je ki-rurgovo delo bistveno olajšano, S STROJNIMI PUŠKAMI IN tako da ne bo treba nikomur zakaj zdravnikove in asistento- STRUPENIMI PLINI PROTI biti lačen. Toraj možje in fan-ve roke bi v dvorani, ki bi bila! TOLOVAJEM. ' [tje, potrudite se, ka bodo "ba- rajEsvetljena z novimi svetilj-j Ljuta borba, v kateri so se sketi" na dražbi (auction sale), kami, ne ostavljale nikake sen- porabili poleg strojnih pušk To bo "heca," kakršnega še ni ce na operacijskem objektu, tudi strupeni plini, se je vnela biLo, kajti kaj takega še ni no-Pa tudi nekje drugje bi se nova pred nekaj dnevi v Pirenejih beno društvo priredilo, iznajdba dala s pridom upora- med francosko policijske sku-j Ves dobiček gre za naš dom biti, namreč v cinkografiji, pino in nevarnim španskim ro- — za. našo cerkev. Zatoraj pri-kjer bi omogočala hitreje pro- parjem Gimenezem. Policija je dite vsi, da bomo lepo skupaj izvajanj^ klišejev. Luč nove izvedela, da se nahaja ropar v dali slovo staremu letu in lepo svetiljke je hladna; ona sveti, neki tovarni v dolini Aure. Ro- skupno pozdravili novo 1926. a ne greje. Iznajditelju se je par pa je pravočasno zbežal, J Še enkrat, ne pozabite pri-baje posrečilo, vso uporablje- Slednjič so ga zavohali v skri- peljati svoje prijatelje in znap-no električno energijo pretvo- vališču v gorovju, kjer je tičal ce na Silvestrov večer v novo riti v svetlobo, ne da bi se mu v družbi z nekim svojim tova- šolsko dvorano, pri tem del energije pretvoril rišem. Zabarikadirala sta sej Vsem skupaj srečno in vese- tako izborno, da pol.icija ni mo- lo Novo leto — na svidenje na gla blizu, nakar se je začela, Silvestrov večer v novi šolski posluževati ognja iz strojnih! dvorani. pušk in aparatov s strupenimi Mr». M. Kobal. plini. O koncu boja še ni poro- -o- čila. j — London Anglija. — Neki član francoskega astronomič- na zajca. ♦ * * Oče fantu, ki je prišel k hčeri v vas: Čakaj, jaz te naučim B.: Seveda je bil — Robins boh. .*. * * " A,: Kako bi ti imenoval tvojega konja, ki bi dobil prvo nagrado pri dirki, da bi že ime povedalo, kako naglo gre? B.: "Denar," kajti ta kar zgine. * * » Gospodinja: Kaj ti nisem rekla, da pazi, kdaj bo šlo mleko čez? Mieka: Saj sem pazila, bilo je ravno ob drugi uri ko je šlo. KNJIGE KI SE DOBE V KNJIGARNI AMER. SLOVENCA. v toplotno energijo. -o- KRITIČEN POLOŽAJ MANDŽURIJI. ZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom, kakor tudi vsem drugim našim rojakom v Chicago in okolici naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš gl. zastopnil^ Mr. Lee Mladič. Delil bo naročnikom-naše krasne letošnje stenske koledarje in obenexp bo pobiral naročnino za list. Ker je naša želja, da se naš list M»fcor mogoče najbolj raz-uljudno prosimo vse naše ijte, da pomagajo Mr. u tudi do novih naročni-. Ako poznate kakega, ki še našega lista povejte to Mladiču in pomagajte mu Vi, da se taki rojaki na liet Uprava Amer. Slov, sekati in jo spraviti na občin-, sko c< ito, na katero meji. Dne 11. s« >tembra popoldne je za-' metav il na svojem zemljišču, ki mei na Lipšovo, izpodkopan breg prepričanju, da sta ta breg podkopala Lipševa in j njen j n Alojz, ki sta se ravno takrat" približala. Med vsemi, tremi e je takoj pričel prepir in očii dno končno tudi pretep,! kater« :a žrtev je postala Lip-! ševa, i je dobila z motiko tako mc an udarec po glavi, da se je koj zgrudila in težki poško 3i tudi podlegla. Obto-1 ženi 1 »nko se je na razpravi. z ago v j j al, da je izvršil svoje I dejanj , ki je imelo usodno posledice le v silobranu. Pore siki so potrdili vprašanje ub ia, nakar je sodni dvor Kakor poročajo "Times" iz Pekinga, namerava japonska vlada poslati v Mandžurijo eno brigado, da ojača okupacijske čete, katerih položaj je zaradi poraza mukdenskega diktatorja zelo neugoden. Japonska bo ostala nevtralna, a ko tu? bo o-groženo življenje in lastnina japonskih državljanov. Vrhovni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji je sporočil vsem kitajskim generalom, da bodo njegove Čete takoj stopile v akcijo, ako bi sovražnosti v železniški coni ogrožale življenje Japoncev. V merodajnih krogih smatrajo, da je krščanski general Feng le navidezno gospodar severne Kitajske. Po drugem poročilu istega lista, so se japonske čete, ki so bile dosedaj v Liao Jangu in Dairenu, koncentrirale v Muk-denu. Japonska vlada je ukazala svojemu konzulu v Muk-denu, da se mora nemudoma sporazumeti s poveljnikom japonskih čet v Mandžuriji glede nadaljnih korakov. General Shiravatta je izdal proglas, v katerem opozarja, da bodo japonske čete prisiljene intervenirati, kakor hitro bi situacija ogrožala japonske interese. Po nekem drugem poročilu iz Pekinga je general Kuo Sung Ling zavzel Mukden, Čang Tso i- DESET LET ODREZANI OD SVETA. Te dni je pristal ruski sovjetski parnik "Vorovskij" v pristanišču nekega , otoka v BehringerjeVem prelivu. Pre bivalci otoka so spročili mornarjem, da tekom zadnjih deset let ni priplul V njihovo pristanišče noben parnik In da ne vedo ničesar, kar se je godilo v tem času na svetu. Srečni ljudje, ki niso vedeli, da je divjala svetovna vojna nad štiri leta! -o- POMEN ŽELEZA. Železo je najvažnejša in tudi najbolj razširjena kovina; brez železa ni rdeče krvi ne zelenega lista; rjava ali rumenkasta barva zemlje pride od železa, ravnotako tudi rdeča barva opeke. nega društva prerokuje, da bo letos huda in dolga zima. To pa radi tega, ker ima solnce dve pege, ki so večje kakor je naša zemlja. PREMOG Pripeljem na dom premog, drva, led po dnevnih cenah. Razvažam pohištvo ob Času selitve. Pokličite me na telefon: Canal 2686. Priporočam se rojakom v na klonjenost. JOE PAPESH LOUIS STRITAR •e priperoca rojakom za naročila premoge, katerega pripeljani na dom. Prevešam polnitve ob času selitev in vse kar •pada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21 st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8321. KRASNE STENSKE KOLE-DARJE ZA LETO 1926 smo razposlali na vse naše lokalne zastopnike (ce) in sicer toliko koledarjev, kolikor je naročnikov Amer. Slovenca v naselbini. Vsi naročniki jih dobijo brezplačno. Gg. zastopniki (ce) jih bodo razdelili naročnikom, kateri ga še ni dobil, naj se zglasi prr našem lokalnemu zastopniku v naselbini in ga bo dobil. V naselbine kjer nimamo lokalnega zastopnika bodo prejeli naše stenske koledarje naročniki po pošti. DRIIA šioi TICNIM BRDOM IN KLUBOM naznar imo, da imamo na rokah še ekaj izvodov tistih številk "E inosti", v katerih je bila pr I dvema letpma objavljena animiva šaljiva igra "Babilc w v petih, dejanjih. — Igra je zelo pripravna zlasti za prec ustno dobo. Bolj sraejš-težko dobiti. Kakim društvom ali klubom trežemo s temi izvo-om pa bo to gotovo ker jim ne bo tre-vati ulog, temveč se Icem kar toliko izvo-kjer je igra objav-amatična društva in e po. teh izvodih, do-oidejo. Pišite po nje lili Izgubila $3.000 Chicago je jednoetavno polna sleparjev in prognanih razpečevalcev neveljavnih vrednostnih papirjev. Njihove žrtve so navadno ljudje, ki vsakemu vrjamejo in si pustijo odvzeti svoje prihranke. Ako poslujete s takimi ljudmi, ste gotovo na izgubi. Neka vdova, katera je težko delala, da je prehranila svoje tri otroke, je poleg vsega, še prihranila $3000 za slučaj starosti. Neki brezvestni prodajalec jo je nagovoril, naj svoje prihranke vloži v investacijo, katero ji je naslikal kot zelo dobičkanosno. V resnici ni bilo ničesar vredno, tako je revi ca prišla ob ves denar. To je tudi za Vas primer, da st ga zapomnite in daste prednost banki« katera že dolgo vrsto let pošteno in na temelju izkušnje posluje v vsestransko zadovoljnost. Zapomnite si, da uslužbenci največje banfe# na zapadni strani mosta Chicago, katera je Kaspar American State Bank, št. |900 Blue Island Avenue, Chicago, 111., so vedno pripravljeni Vam svetovati brezplačno glede zanesljivega vlaganja denarja,-^-35letno solidno poslovanje je napravilo to banko sigurno za Vaše štedenje in investacijo. POVESTI IN ROMANI. Avstrijska ekspedicaja.....45 Arsene Lupin .................... 1.00 Beli rojaki . ....................65 Bele noči..........................50 Bilke r ............................ .30 Barvaste črepinje ..........35 Bitka pri Visu ...................45 Boj s prirodo ..................$ .30 Cerkvica na Skali, ali plačilo sveta...........................25 Cesar Maks in Mehika.....25 Četrtek, p. zv. Kako sem se jaz likal I. zvez. .. 10. zv. Kako sem se jaz likal n. zv.........................66 11. zv. Kako sem se jaz likal III. zv. _____________ 14. zv. Ljubljanske slike 15. zv. Juan Miseria.........50 Mimo ciljev ...___________________50 Moje življenje .......... Miklova Zala ............. Na krvavih poljanah ...... 1.50 Na negotovih potih...........30 Narod, ki izumira ...........25 Naše življenje, Ksaver Meško.............................75 Naša leta Pugelj 1,00 Nihilist, povest .........40 Obiski, Cankar —-........... 1,25 Odiseja ......I....................I§ Oglednica, Fr. Zakrajšek .35 Ob tihih večerih, Meško vezana . , ........................ Poslednji dnevi Pompejov Perpetua ali afrikanski mučenci . ..................... Pravljice Iztoka .............. Pri p o vesti o Petru velikem Paberki iz Itoza................25 Peter Pavel, glavar...........35 Po strani klobuk...............75 Pravljice, Wilde ...............50 Patria, povest iz irske junaške dobe ...................... Podobe iz sanj ................ Pod Svobodnim solncem Finžgar, I. in II. zv......... Pol litra vipavca ............ Povesti in slike, Ksaver Meško...............................45 Pripovedke, Hubad —........35 Pravljice Utva in Mira.....50 Različno blago, Slomšek 1.25 Rablji, vez ........................75 Sosedov sin .......................30 Skrivnost najdenke...........35 Spake, vez.................. 1.00 Sorodstvo. Povest.............45 Tri povesti grof Tolstega .40 Tik za fronto ............. .80 Tatič, Bevk .......................75 Taras Buljba povest.........75 Trenotki oddiha ...............10 Tunel.............................. 1.25 V Libijski puščavi____________20 Vera ................................75 V petih letih okrog sveta. 1.00 V tujih službah.................05 Valerija, ali zmagoslavni izhod iz katakomb.......... 1.00 Viljem Hauffove pravljice ...................................15 Vzori in boji ..................... 1.50 Zbrani spisi Josip Pagli- aruzzi, Krilan----------------1.75 Zbrani spisi Jos. Kostanje vec .............................30 Zabavna knjižica: Ks. Meško .......................... Zlata Vas ....................... Znamenje štirih ............ Zgodovinske anekdote L in II. zv...................... Zmisel smrti —............... Zabavna Knjižica XXIV. zvezek ......................... Zločin v Orsivalu ............ Zadnji dnevi v Ogleju .... Zgodba o nevidnem človeku ............................. Zeleni kader...................- Zgodbe zdravnika Muz-nika .........-.................. .00 .45 .35 .75 .75 .75 .75 .85 .50 .55 .50 Za milijoni Naročilu je pridjati potrebno svoto v Money Ordru, bančnem čeku, ali v znamkah. Poštnini je v cenah že všteta. Vsa nart lila pošljite na: KNJIGARNA' AMERIKANSKI SLOVI West fes — i , , •mwwwmwmmmwi KRIŽEV POT ^ ^ ROMAN ČEŠKEGA DUHOVNIKA. M prevedel: vojteh hybasekl fAVLOSKI Slovenski fotografi »t 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! da PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, Jurij se je vtapljal sam v sebe in iskal korenino tega svojega občutja, potrtega, bojazljivega. .Zakaj ne more neprisiljeno govoriti, veselo, od srca se nasmejati ? Kaj ga duši? Trgal se je s takimi mislimi neprestano in opazil, da se mu je v srce prikradel gad proti njegovi volji^ ležal je tam zvit, stisnjen, skrit, kakor pripravljen na skok. Ime mu je bilo mržnja. Grda, pregrešna mržnja je bila to, ki je obvladala njegovo bitje. Zato je hodil žalosten, govoril malo in umerjeno, samo da wne bi dobila nad njim nadvlade. Z vsakim dnem je bilo obema hujše, kadar sta skupaj/prišla opoldne in zvečer pri mizi. In najhujši so bili ponedeljki, ko pošta'»i prinesla nobenih časopisov. Časopisi, to je bila oaza, v katero sta se zatekala v obupnih trenutkih mučnega molčanja. Čim dalje, tem hitreje sta jedla in pila, samo da skrajšata čas, ko sta bila prisiljena sedeti eden proti drugemu. "Bratska ljubezen," se je hehetal nekoč Jurij, ko se je po takem mučnem obedu vrnil nazaj v kaplanijo, in njegov lastni glas se mu je zdel kot sikanje gadovo. Njegova duša je bila prazna. Izginili so v tem- trenutku, izgubili so se kakor sladak vonj vsi ideali mladega duhovniškega življenja. Čutil je, kako o-šabno dviga v-njem glavo gad, sovraštvo —, kako se tema širi v njegovi notranjosti. Sklonil je glavo, beli njegovi roki sta mu sklenjeni, ne sklenjeni, ampak kakor grabež-11 ji vi roparski krem^plji zasajeni druga v drugo, počivali nepremično v naročju. Težek križ ga je pritiskal v prah. Ta čas je gospod župnik odpiral v svoji sobi uradni dopis. "Vendar enkrat," je kliknil veselo in prožno poskočil, "že ima drugo službo! Bog bodi zahvaljen," in z njegovega čela so izginile gube in lice se mu je radostno smejalo, ko je z drobnimi, veselimi koraki stopical proti ka-planijskim vratom: "Častitam, častitam!" vzklikne na pragu in izroči Juriju novo juris-dikcijo. ' s Oba sta se oddahnila. Izginilo je tisto, kar je oba dušilo; kot prijatelja pojdeta narazen v ljubezni. Nista se skladala drug z drugim, pa kdo je mogel kaj za to? In hitro jima je potekel čas ločitve. Zvečer pred svojim odhodom se je ulegel Jurij v sredo med zaboje s knjigami in med opravo, zavito v, slamo in stare cunje, na posteljo, ki je edina ostala še nedotaknjena. Zaspati pa ni mogel. Od razburjenja mu je udarjala kri po sencih. Gledal je, oziral se je nazaj in o vsem je resno razmišljal. "Nova postaja — nova služba," j,e šepetal. In kaj naj storim, da tudi *tam ne pridem do takega konca kot tu ?" je. vprašal samega sebe. i Vedel je dobro, da se je tu, na prvi svoji službi, dostikrat prenaglil. Bil je preveč vnet, pregoreč; bil je kakor mlad konj, ki ne zna voziti . . . tratil je moči, izgubil je čas, pa ničesar dosegel ... "O Bog, moj Bog, kako bo tam ? Kako se mi bo tam godilo? Kako, kako?" se je oglašalo v njegovi duši . . Videl je čredo svojih misli. Stal je sredi med njimi. Švigal je vanje z bičem svojega razuma in svoje volje, da se jih iznebi in zaspi — toda gonil jih je le na- okrog, vnovič in vnovič so se zopet vračale. Ni mogel zaspati, ves potan je vstal in pri-s stopil k oknu. Gledal je ven predse v črno noč. Videl ni nič, ne nebes ne zemlje, ki je z gnojiščem in hlevi ležala pod njim, nič; ne-prodirna, skrivnostna tema ga je objemala od vseh strani. Tako je stal do jutra, ko ga je predramil ropot voza, da ga odpelje. Dolgo se je peljal po prašni cesti, obrobljeni z visokomi topoli, ki so se mu zdeli kakor grozeče metle. Slednjič se obrne voznik k njemu in kažoč s prožnim, črnim bičem predse, leno reče: "Za onim klancem smo že doma." Jurij je stopil z voza in šel naprej. S klanca navzdol je stopal počasi, opirajoč se z eno roko na palico in v drugi držeč razpet bel solnčnik nad seboj, ' star duhovnik proti njemu. Od časa do časa je obstal in uprl pogled v daljavo. "Gospod župnik," je ugibal Jurij in kakor bi ga kdo pobožal z mehko roko, tako mu je bilo ljubo, da mu prihaja naproti. Takoj je pospešil korake, da bi bil prej pri njem-, a tudi starček, zagledav-ši mladega duhovnika, je stopal z ljubeznivim smehljajem k njemu navzdol. Tako sta hitela drug drugemu v naročje. Čez malo trenutkov je že korakal Jurij na levi strani svojega novega gospodarja čez netlakan trg malega mesta. Ljudje so ga radovedno gledali. Videl je njih nosove, pritis-njene na okna, in obraze, kukajoče skozi pol-odprte duri. "O, kako je suh," so se čudili vsi. "Gotovo je bolan," so ugibali nekateri, "no, tu pri nas se bo že popravil," so trdili drugi. Medtem mu je gospod župnik zgovorno razkazoval mesto; včasih je obstal in kazal s svojo zakrivljeno palico "Ta hiša tukaj je naša občinska hiša, tamle je šola, tukaj stanuje g. župan" itd., dokler niso prišli do žup-nišča. Tudi tu jima je pribevskal psiček naproti, toda Jurij ni več pomeril nanj z dežnikom, ampak namrdnil je usta in tlesknil z jezikom, rekoč: "Glejte, kako lep psiček! Kako pa mu je ime? — Pojdi sem, pojdi — nikar se ne jezi . . ." Gospod župnik in stara njegova gospodinja sta se vsa srečna smehljala. "Kohan mu pravimo — Kohan," sta odgovarjala na ena usta. Takih samozatajevanj je sklenil Jurij prenesti celo vrsto. "To je pač žrtev," si je pra- -vil že po potu. "ki jo moramo prinesti družabnemu skupnemu življenju . . . Vsak človek ima svoje ..." "In v nobeno stvar se mešati, prav v nobeno," je sveto sklenil.' Toda ni mu dala žilica. Dolgo je ostal zvest svojemu sklepu s tem, da se je motil z urejevanjem knjig, oprave... Dolgo mu jel zadostovala nova okolica in novi dojmi so hranili njegovo dušo. Slednjič se je udomačil in začel se je vračati k samemu sebi. Čutil je vnovič vso energijo svojih duševnih sil, gnalo ga je, da bi jih razpisal, jim dal opravila. Samo kako? Kako? Slovenskim gospodinjam znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN* MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju: Math Kremesec SLOVENSKI m MESAR 1912 W. 22nd STR., ■ ^ CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319. 'v ^[ PISANO POLI --ll m. Trunk. rjm ^ - Veliko znizanje cen:!: Katoliška ATLAS januarska razprodaja Kupili smo jako ugodno od tovarne, kateri je ostalo veliko množino oblek, in naše ostale zaloge nam daje možnost, da Vam ponudimo čudovito poceni FINE ZIMSKE SUKNJE PO $18.85 $23.50 $28.50 RAVNO TAKO TUDI OBLEKE Z 1. ALI 2. HLAČAMI PO $24.50 $28.50 $33.50 Tukaj imate priliko, da si prihranite od $5.00 do $10.00 na dobrih modernih oblekah. Imamo vse oblike in barve za moške in dečke, kakor tudi posebne velikosti za velike in močne može. VELIKO ZNIŽANJE CEN DEČJIH OBLEK IN ZIMSKIH SUKENJ. M. H. JELINEK, lastnik VOGAL BLUE ISLAND IN 18. ULICA. CHICAGO, ILL. Odprto: torek, četrtek in soboto zvečer. Odprto: ob nedeljah doi»oldne. Nekaj za — prosveto.; Prosveta je lepa beseda To ime nosi Prosveta. Ali je prosveta v Prosveti vedno res prosveta, bi si ne upal trditi. To jasno kaže članek v št.. J73. Prosvete "Spomenik Ada*u." Nočem nikomur podtikati fclih namenov, niti ne "Čitati vrstami," kakor g. Molek med mojimi vrstami, reče toliko, da bi se moralo za nično prosveto drugače p Za mtene je ne samo iz Merskega stališča, temveč tud na podlagi do sedaj dogntnih znanstvenih dejstev jasno, da ima vse človeštvo le ene jra-starše. Ako kdo ni tega prepričanja, in hoče širiti prosi sto, potem naj skuša ukrepiti sroje nazore znanstveno in naj pobija nazore drugih tudi z zian-stvenimi sredstvi. S satrim smešenjem bo težko kaj spril za resnično prosveto, in 4lal kvečemu le neko propaganfo. Baltimorčanje s svojim ipo-menikom Adamu so stranslbga pomena, enako za resifcno prosveto ni merodajno, k^f je baje našel Dr. Lightfoot, p-av neznanstveno pa, ako je cjan-cem v Baltimoru, po Pro^eti seve, "sv. pismo alfa in oiiga vse vede," ker sv. pismo ii ni-kak vir kake vede, kar Ifiko vsakdo ve, ako mu je za sveto *in resnico. Pravljice iz židovskega' muda, ali pripovedke zelj živahne arabske domišljijt se morajo strogo ločiti od bisfa v vprašanju, drugače izpadejjro-sveta vrlo klaverno, ker prazgodovina Človeštva je v|žno in zanimivo vprašanje za vsakega. ki mu je kaj za resitčno prosveto. Očividno se člankar ne nja s stališčem, da izvir____ veštvo od Adama — sponinik in drugo ne spada sem, enkrat poudarim. — Kaj kc* bi on v svrho prosvete res $an-stveno podal svoje naztfe o postanku človeštva ? Ni pa povem, da bo s samim vitkom" prosveti malo us no, dasi bi bila taka "z vina" zelo lahka, kakor me lahko vprašanje o Adaiiovi polti, ki pa člankarju delapre-cej preglavice. Prosvetarji, na dan s prosveto in pustite — pravnice, ali odkažite jim mesto, k jim gre! pro-tal- Tiskarna slov SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST kim društvom in organi zacijam. trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska narocilsu —Naročila izdeljujemo lično, točno In hitro, \ —osle cene so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte se. —Naia specijaliteta so zlasti društvena dela, ~ * "^■ftwo* pravila, in vse droga tiskovine, r —•izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO: Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO, ILL. ie^tri-•a£lo- bodo bržkone znali zidati n.] socialistične domove brez denarja. To bi bile skale. « * * Pojmi, pojmi. Kar mi veda pove, tega mi treba verovati. Otrok pa m< učitelju verovati, da je črka "i" res ta črka, in g. Molek mora verovati v atome in eone. Pa pravi: "Vera kaže ono, ni." Toraj ni črke "i", niti eo-nov. Res zmota pod kritiko Vera'najprimitivnejšega človc ka in tudi "vera" mnogih m( dernih ljudi pa ni "vera,' več domišljija ali zmota. Tu( te pojme je treba ločiti. * * - * Kakor sem, tako tja — včasil Celo Spasitelj je včasih navske Jude ostro prijel. "Ki ja zalega," "pobeljeni grol vi" jim je zabrusil. Ni moj men braniti Rev. Črneta in nj< govih izrazov. Spodtikanje ns — izobrazbo bo pa težko na mestu pri ljudeh, ki mislijo imeti privilegij, da govorijo o duhovniku samo per "far." Farizeji ! * * * Otročja pamet, pa bo le nekaj. Zarkometar pravi, da me je na stara leta srečala otročja pamet, ker pravim, da miza je miza. Seve, ako kdo imenuje mizo stol, pamet električne procese, ali sploh pamet zanika, potem pač ne bo niti otročje pameti. Kjer ni ničesar, tam niti kaka fotografija ni več mogoča. k našemu -1926 Božičnemu hranilnemu klubu ki seje ustanovil. FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu. Premoženje ts hankis Morda je zadel, kakor i^koč Kajfež. Tudi pri civilnem poj-ebu mora biti nekaj "čerem lij," seve ne farških. V DetiDitu, Mich., je pri pogrebu Velana "ceremoniral" T. PetricL _ • • življenje proletarc* ki hodi sem in tja nadejajfc se boljše sreče, katere za pole-tarca ni nikjer . . ." Hud« Kakršno si je pač iskal. Kinčno i je dejal, "pridigar" : "R ranje je našel v gomili.' Mrs. Petrich to ve? Mo nehote zadel, dasi je ho kone kaj drugega po Tudi življenje proletar svoje tajnosti. * * * Brisbane in Molek in — nuzej. Ako človek nima dže in zanj ni posmrtnega živlenja, potem se sploh ne more^ovo-riti o kakem razočaranji, če kdo pride v — muzej, na si bo potem po Brisbanovem, ili po Molekovem s "kristjaiskimi mogotci." Če ni, pa ni, * tudi muzej ni nič. Ampak. "Non omnis moriar — ves n umr jem," so spoznali celo stfri pa-gani, novodobni se gib|o samo okoli muzejev, gov *e pa pri tem o — razočarani Bo, bo, pa v drugem smislu * * * Skala in dolar. V *Elyu so podrtflstajo cerkev, nove ne zidajo, keijni denarja Gajžla zabavlja, ter so gotovi ljudje zelo Cerkev v Calumetu, Mich. Pred leti so Slovenci v Calumetu postavili lepo cerkev. Kako je zdaj tam, mi ni znano. Baje so se gospodarske razmere poslabšale in je mnogo rojakov kraj zapustilo. Tako povzamem iz Proletarca in Prosvete. G. Molek pravi, da je bila zidava cerkve "skeletni" ia suhorebri monument človeške kratkovidnosti in stupidnosti, ker stavba, ki je stala tisočakov, ni danes vredna nič z gospodarskega stališča." Glede kratkovidnosti bi ne hotel o-porekati. ako bi bili rojaki lahko videli propad, a težko, da bi ga mogli pri najboljši volji. Stupidnost pa izvira samo iz socialistične mentalitete. Ne zanikam, da hoče socializem delavca in družbo materijelno dvigniti, a trajno tega nikoli ne bo dosegel, ker sloni samo na materializmu, pa zanikuje duševno stran dviganja, in jp, kjer le more, zabranjuje. Zato mu je zidava kake cerkve — stupidnost, in to prav povsod, ne samo v Galumetu. Pa naj bi malo pogledal o-koli sebe in ne tičal samo svoji mentaliteti. Kje so Slovenci tudi v gospodarskem ozi-ru najbolj napredovali? Ali tam, kjer niso bili stupidni in niso zidali nobene cerkve, ako so bile razmere ugodne, ali tam, kjer so s cerkvijo skrbeli tudi za duševno dviganje? Ali ne bo stupidnost na neki druj strani? Proletarec rad potos da tudi s socializmom noče it niti tam-, kjer ni cerkva in imela cveteti rdeča pšei Poderite vse slovenske cerl in pridobili bote nekaj na titeti, na kvaliteti bote izj li, ako vam v tem slučaju munisti v kratkem ne poz/o vsega. Ni vse stupidno, kar komu zdi. |§ H; jf -' LJUDSKO ŠTETJE NA jaPONSKEM. Japonska vlada je objav*,« te dni rezultat ljudskega štetja, ki se je vršilo 10. oktol Japonska Šteje 59,736,000 bival cev, od katerih je 30,< 000 moških. V primeri z njim ljudskim štetjem ki vršilo leta 192Q, je število prebivalstva