Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Predstavniki slovenske vlade na obisku v TGA 14. januarja so našo delovno organizacijo obiskali: predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit s članoma Alojzem Briškim, Janezom Stanovnikom in predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj in si ogledali gradbišče ter se pogovarjali z vodstvom sozda Unial. Iz pogovora je bilo razbrati, da se v slovenskem prostoru še vedno pojavljajo dvomi, ali je bilo smiselno vlagati v našo veliko investicijo. Naše vodstvo in strokovni delavci so goste seznanili s poslovnimi rezultati, nato pa odgovarjali na številna vprašanja npr. ali ne bi bilo možno modernizacije izvesti v manjšem obsegu, kako je z amortizacijo, kakšen je naš stroškovnik v primerjavi z ostalo aluminijsko industrijo pri nas in v svetu. Predvsem pa je tekla beseda o električni energiji, ki je in ostaja problem številka ena. Ni je in je ne bo dovolj, pa še cena zanjo bo vedno višja. In drugo, o čemer so seznanili goste, je novost v glinici. Strokovni delavci so se dokončno odločili za tehnično poslovno sodelovanje s tujim partnerjem, kar pomeni, da bomo kvalitetno glinico uvažali. Doma bomo še pro- (Nadaljevanje na 3. strani) MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI Ob obisku predsednika predsedstva SRS Franca Popita, predsednika slovenske vlade Dušana Šinigoja in člana predsedstva SRS Janeza Stanovnika ter Alojza Briškega Med razgovorom Na gradbišču Naše vodstvo Gostje na gradbišču Pomenek France Popit, predsednik predsedstva SRS MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI (Nadaljevanje s 1. strani) izvajali specialne glinice, postopoma bomo opustili proizvodnjo metalurške glinice in se posvetili novim proizvodom s področja silikatne kemije. O tej odločitvi bomo morali, tako je bilo rečeno na sestanku, seznaniti tudi vse tiste, ki so naš program MPPAI prelistali že od glave do pet. Prepričevanj in dokazovanj še torej ne bo tako kmalu konec. Mi pa bomo še naprej delali in če bo šlo po načrtih kot doslej, bo prihodnje leto pritekel aluminij iz nove elektrolize. V. P. Nekaj izrečenih misli na sestanku z našim vodstvom — Cenim vaša prizadevanja. Zaslužite priznanje za to, kar ste doslej storili. — Je vlaganje v to sploh smiselno? — Eelektrična energija bo vedno dražja. — Bi bila možna modernizacija v manjšem obsegu? ' — Dokler ste v okviru sedanje porabe električne energije, ste varni, od tod dalje pa se spuščate v področje neznanega. — Naša predelovalna industrija se mora prestrukturirati v visoko kvalitetno predelovanje novih proizvodov. — Uvoz glinice, novo s področja silikatne kemije, to je velik poseg v prvotni načrt, ki vam lahko samo koristi, zato le dajte informacijo v javnost. Kratice, ki jih velikokrat srečujemo: IP = investicijski program PVI = predračunska vrednost investicije Modernizacija proizvodnje po načrtih Poročilo o opravljenih aktivnostih na projektu MPPAI v letu 1986 je podal na delavskem svetu TGA Ivan Kodrič, direktor investicijskega sektorja. Ocenjujem, da so bile v I. 1986 opravljene aktivnosti na MPPAI v obsegu, ki omogoča realizacijo ciljev MPPAI v rokih kot so zapisani v IP. Smo tako daleč, da lahko do konca I. 1988 dosežemo proizvodno zmogljivost 70.000 ton aluminija letno, od tega 35.000 ton v elektrolizi C. Kritična pot na projektu teče preko proizvodnje anodnih blokov, ki jo je potrebno osvojiti do starta elektrolize C v aprilu 1988. Do novembra 1987 moramo vzpostaviti proizvodnjo anodnih blokov do faze žganja blokov, najpozneje v marcu 1988 mora teči linija za zalivanje anodnih blokov. Poskusno obratovanje na področju anodnih blokov je potrebno zaključiti v 1. polletju 1988, saj mora biti proizvodnja anodnih blokov osvojena pred pričetkom rekonstrukcije elektrolize B. V politiki projekta je v primerjavi z IP prišlo do spremembe na področju oskrbe z glinico. Za potrebe elektrolize C se bomo oskrbovali z uvoženo glinico. Takšna odločitev zahteva izgradnjo terminala v Kopru in dodatna vlaganja. Aktivnosti so v teku. Leto 1986 ni minilo brez motenj na projektu. Na prvem mestu je potrebno omeniti spremembo predpisov na področju uvoza opreme, ko smo morali pridobivati nova uvozna dovoljenja, ker so nam v I. 1985 pridobljena ugasnila. Pogodba z IFC za tuji vir financiranja je bila podpisana v juliju 1986, plačila avansov iz tega vira financiranja so sledila po podpisu te pogodbe. S tem so nekatere pogodbe s tujimi dobavitelji in inženiring storitev postale veljavne šele v jeseni 1986 in posledično so se pri nekaterih dobaviteljih podaljšali dobavni roki za dostavo tehničnih podlog za projektiranje. Rezultat tega je, da smo pozneje oddali gradbena dela in izdelavo domače opreme kot smo načrtovali v IP. S tem smo praktično izkoristili vse rezerve v terminskem planu. Vsaka naslednja zamuda se bo odrazila v podaljšanju rokov. Posebne ukrepe bomo morali podvzeti tudi za čim-krajše roke montaže. Inflacijske stopnje v I. 1985 in 1986 bistveno odstopajo od tistih, ki smo jih ocenili v IP. Enako velja tudi za predvidena gibanja v I. 1987 in 1988. Iz tega sledi, da projekta ne bo možno realizirati v okviru 40 milijard, kot smo zapisali v IP, ampak bo nominalna PVI bistveno večja. Delamo na aneksu k IP, zato bo nova PVI kmalu znana. Prvi del tuje opreme že pri nas V januarju je prispela prva kompozicija štirinajstih vagonov, v kateri je francoska firma ECL dobavila TGA prvi kontigent opreme za modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija. Dvorana elektrolize C DRUGI O NAS Za naslednjih sto let Pod tem naslovom je delavska enotnost 26. decembra 1986 objavila članek novinarja Srečka Logarja, ki se je pogovarjal z našimi najodgovonejšimi o projektu MPPAI. Ne bo odveč, da tudi v Aluminiju preberemo nekaj pomembnejših misli. Danilo Toplek: »Za uvoz opreme smo sklenili 23 pogodb z dobavitelji iz Francije, Nemčije, Švice, Norveške in Italije; veliko opreme nam bodo izdelale tudi še tovarne: mariborska Hidromontaža, Elektro Maribor, Metalac Čakovec, Železarna Štore, Združeni proizvajalci slovenske strojegradnje in drugi. Nekaj strojev je že v tovarni, glavnino pa pričakujemo do konca leta, vsi pa morajo biti na voljo monterjem do konca prvega polletja prihodnje leto. Tudi sami bi radi kaj prispevali za posodobitev in tako bomo sami izdelali tokovodnike za katodna korita. Tako bo nekaj naložbenega denarja ostalo doma.« »Zdaj smo na pol poti,« razmišlja Ivan Kodrič, eden od odgovornih za naložbo. »Toda povem vam, da bomo peč, v kateri bo 13 tisoč ton uvožene opeke, zakurili novembra prihodnje leto, začetek poskusne proizvodnje pa bo spomladi leta 1988.« — In kako naprej? vprašamo Danila Topleka. »Položaj izdelovalcev aluminija na svetovnem in domačem trgu zahteva precejšnje spremembe poslovne politike. Najvažnejša naloga je vsekakor zmanjšanje proizvodnih stroškov, posodobitev elektrolize pa bo zmanjšala porabo električne energije na enoto proizvoda. Tako bomo tudi zmanjšali zaostanek za razvitimi na tem področju. Toda takoj moram dodati, da sleherna podražitev električne energije udari po naših rezultatih. Razvojne težnje v zadnjem desetletju kažejo, da je mogoče poceni proizvajati glinico samo v velikih količinah in na območjih, kjer so bogata nahajališča boksita. To nas sili, če se hočemo usposobiti za dolgoročno proizvodnjo glinice, v drugačne rešitve. Prvič, v oskrbo s kakovostno in poceni glinico iz drugih virov. Postopoma bi opustili obstoječo proizvodnjo glinice ter jo nadomestili z novim proizvodnim programom. Drugi dve nalogi nas čakata pri reorganizaciji poslovnega sistema. Sedanja organizacijska oblika je preveč toga. nesmotrna, povzroča pretirano administrativno urejanje, obenem pa močno zamegljuje odgovornost posameznikov pri izpopolnjevanju nalog. Reorganizacije pa ne bomo speljali, če se ne bomo temeljito lotili meril za nagrajevanje. Odpraviti bomo morali enakost pri osebnih dohodkih, saj vse bolj opažamo, da smo tudi pri opravljanju del sila različni. To pomeni, da nas poleg posodobitve elektrolize čaka še veliko odgovornega dela.« Za eno največjih slovens-skih naložb je potrebno veliko denarja. »Osnovna finančna konstrukcija so domača in tuja sredstva,« pravi Ivan Gerjo-vič< predsednik projektnega sveta, »pri domačih sredstvih pa gre za lastna sredstva TGA, Impola in 130 kupcev-združevalcev, povezanih v konzorciju temeljnih bank v okviru Ljubljanske banke-združene banke. Od zunanjih bank nam je banka PARIBAS (francosko-nizozemska) posodila 88 milijonov francoskih frankov za nakup tehnologije in dela francoske opreme, ameriška IFC pa je posodila enajst milijonov ameriških dolarjev in 47 milijonov za-hodnonemških mark.« i m:s ki:: ::i:: m:: :::::::: ss s« sr» kir k k r K'K ki:: bik bik ::::::::: ::::::::: ::::::::: KSIS K s: :::::::: m:: c Fasada Gradbišče tovarne anod Slovenski kulturni praznik — 8. februar — je najboljša priložnost za to, da se kot narod zopet globlje zavemo svojih temeljnih pravic in dolžnosti: ohranjati svojo samozavest in utrjevati, kot vsi ostali narodi in narodnosti v jugoslovanskem prostoru, svojo narodno samobitnost ter razvijati svoj jezik in kulturo, s katero smo se skozi zgodovino najučinkoviteje utemeljevali. Le to nam bo zagotovilo svobodo in trajanje v prostoru in času. Nekaj misli na temo - analiza kadrov Odgrnimo zaveso tabele kadrovske analize v SOZD, oziroma naše DO, ki je bila podana v decembrski številki našega glasila Aluminij, še malce bolj proti levi, recimo vsaj do leta 1963, ali celo do leta 1955. Slika bi bila bolj nazorna, če bi v njej videli še odnos fizične proizvodnje in lastne cene izdelka, sicer pa nam tudi že prikazana kot taka v obdobju 1975-1985 razkriva nekaj, kar je zaskrbljujoče. V jeseni leta 1958 sem se kot novopečeni član društva Inženirjev in tehnikov v TGA udeležil letne konference. Nekateri podatki iz tega skupa so se mi zasidrali do danes. Tako ugotavljam, da nas je bilo takrat v TGA vsega 6 inženirjev in 12 tehnikov. Podatek, ki je mogoče le približen nam vseeno pove, kar tudi sedanja kadrovska analiza ugotavlja,, da je delež srednjega, višjega in visokega kadra v porastu. Iz razpredelnice te analize se ugotavlja, da je bilo v letu 1985 takih delavcev v naši DO 488. Realnega proporca med 18 in 488 sicer ni mogoče izraziti, saj so v analizi za leto 1985 zajeti vsi omenjeni delavci, in ne samo tehnični kader. Ocenjujem pa, da bi jih naj bilo od teh vsaj % (kakih 300 oseb), tako da bi tak proporc naj bil okrog 1:16. No, pa ne gre samo za porast tega kadra! Kaj nam sedaj to govori, oziroma kakšno vprašanje postavlja? — ali imamo v letu 1985 za »toliko« višjo fizično proiz- vodnjo — ali imamo za »toliko« višjo stopnjo predelave aluminija — ali imamo za »toliko« boljše oziroma kakovostnejše izdelke — ali imamo za »toliko« močnejšo raziskovalno in razvojno dejavnost itd. Nekaj od teh ugibanj gotovo drži (anodna masa, HB, novi proizvodi v Predelavi in Glinici, TOZD Trbovlje), drži pa tudi, da smo v tem obdobju zaprl nekaj obratov (plinarna, kalcinacija I) ter sprostili nekaj delavcev drugam v DO. S tem ne mislim na trenutno obravnavano strukturo, ampak nasploh. Delikatno vprašanje, ki ga postavljam, oziroma hočem nanj opozoriti, je padanje storilnosti, kar je sicer moč videti iz tabele v nalizi prikazanega obdobja 19751985 o porastu zaposlenosti. Ta trend večanja zaposlenosti na enoto proizvoda, ali kot mu tudi drugače rečemo neproduktivnost, se res ne izkazuje samo v naši DO, ampak kakor slišimo in beremo, je to slabost širšega značaja, kakor v ožji, tako v širši domovini. V neki podobno analizi na zvezni ravni, kakor sem prebral iz časopisa, je ugotovljeno, da se v družbenem sektorju danes dela povprečno 4 ure, okrog 600 tisoč zaposlenih ne pride vsak dan na delo, približno toliko jih sestankuje itd. Nadalje se v omenjeni analizi navaja, da je produktivnost v letih 1957-1970 naraščala med 4,5 do 3%, med leti 1971-1978 pa je padla za 2,5%. Zadnje obdobje pa je celo letno padanje produktivnosti med 1 do 2%. Kriza neproduktivnosti je zajela, kot nadalje piše, tudi druge države, vendar se razvitejše očitno temu znajo bolje upreti! Omenjena raziskava tudi dvomi, da bi bil glavni vzrok neproduktivnosti v »slabi« plači. Nekaj bo tega veljalo tudi za naše okolje. Spomnimo se le »razpoloženja« okrog sprejemanja zdaj že lanskega devetmesečnega poslovnega poročila, ko so nekateri že po desetih dneh pozabili, da so dobili »povišico«. Tako dobivaš občutek, da plača pač mora biti, da si jo zaslužimo že s tem, če smo zgolj člani naše DO, neglede na lastni prispevek in dohodek DO. Kje je zdaj tukaj pripadnost delavca delu, organizaciji, domovini . . .? Japonska proizvodna filozofija kot danes vzorna, navaja za vzrok take miselnosti v pomanjkanju splošne izobrazbe, morale in etike! Človek je kakor večina bitij po naravi len, in si že iz pradavnine išče vedno le udobje. Za iskanje udobja pa nekateri le poznajo zahteve, oziroma so toliko nepošteni, da na obveznosti »pozabijo«. Samoupravno odločanje je za take, kot na kožo narejeno. In zakaj tega ne bi koristili? Iz navedenega potem izhaja lažna solidarnost, oziroma sistem: »on mene, jaz njega«, neglede, ali je v tem »špilu« tudi predpostavljeni. Ne vem iz katerega konca bomo začeli zdraviti razpaslo bolezen, ki je po mojem še večji krivec slabega dela, kot so slabe plače. Podoba o gibanju produktivnosti v Jugoslaviji skozi leta se nekako sklada s to rečjo v TGA, saj je do 1975 ali še nekoliko dalj ta naraščala, nato pa se je začelo brezglavo zaposlovanje novih — »ustreznih in drugih« delavcev, kot je to tudi razvidno iz obravnavane kadrovske analize, ko smo še leta 1975 zaposlovali 1949 delavcev, leta 1985 pa že 2527 delavcev. Mogoče bi nam podobna analiza v smeri, kateri sektorji v naši Takoj po novem letu smo se šahisti srečali na prvem turnirju 1987. Žal nas je bilo zelo malo — le pet članov. Kljub tako slabi udeležbi pa smo odigrali dva dvokrožna turnirja. Najbolj se je izkazal tovariš Jaušovec. Vse ljubitelje šaha ponovno obveščamo, da bomo imeli redne mesečne turnirje vsak Anton Ferlež, upokojenec iz tozda Predelava aluminija, se iskreno zahvaljuje vsem svojim nekdanjim sodelavcem, družbenopolitičnim organizacijam in vodstvu tozda za vso pomoč in darilo, ki mu bo lep DO so v preteklem obdobju zabeležili največjo neproduktivnost — povečali delovno silo, razkrila kaj več? Jaz vem to, da smo v livarni v kritičnem obdobju konstantne nominalne letne proizvodnje (47.000 ton) zaposlovali vsega med 120 in 130 delavcev. Vsak, ki ima tu slabo vest, naj pomete pred svojim pragom zase! Dejstva torej kažejo na nasprotni učinek. Tudi zakon o stabilnosti geometrijskega telesa ugotavlja, čim višja je piramida (hirahična v našem primeru), tem večja ji mora biti osnovna ploskev. Kar se pa tiče uvajanja sodobne in moderne tehnologije, saj še bolj zaostajati ne bi smeli, pa je zanjo potreben ustrezen kader, ki pa ga v bližnji preteklosti niti še ni bilo (elektronika, računalništvo). Pri tem ni dvoma! Rajko Topolovec tisti četrtek v tednu, ko imamo delovno soboto, in to ob 15. uri v jedilnici DSSS. S turnirjem bomo začeli najkasneje ob 15.30. Vabimo vse, ki jim je igranje šaha zadovoljstvo in razvedrilo, posebno pa mlade. Ekipa rabi pomladitev, pridite! Karl Fridl spomin na sodelavce in TGA. Posebno se zahvaljuje Dušanu Levaniču in Mihi Urbančiču za izredno skrb in pomoč. Vsem želi veliko delovnih uspehov in da bi vsi zdravi dočakali upokojitev. ŠAHOVSKI KOTIČEK Tabelarični pregled šahovskega brzoturnirja v TGA dne 8. 1. 1987 Zap. št. Priimek in ime Sk.točk Vrstni red 1 Fridl n 0 0 2 14 2V4 4.-5. 2 Jaušovec 2 ■ 2 2 2 8 1. 3 Krnjič 2 0 ■ 1 1 4 2. 4 Podkrižnik 0 0 1 ■ 2 3 3. 5 Supančič 114 0 1 0 ■ 214 4.-5. Zap. št. Priimek in ime Sk. točk Vrstni red 6 Fridl ■ 0 1 1 114 3'a 3.-4. 7 Jaušovec 2 n 1 2 2 7 1. 8 Krnjič 2 1 0 2 1 6 2. 9 Podkrižnik 1 0 0 ■ 0 1 5. 10 Supančič '/s 0 1 2 B 3'A 3.—4. ZAHVALA Kako smo poslovali Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu decembru 1986. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter doseženo proizvodnjo v primerjavi z letnim planom poslovanja 1986. TABELA I: DINAMIKA POSLOVANJA — indeksi fizičnega obsega proizvodnje TOZD/PROIZVOD Enota mere . Plan poslovanja DOSEŽENO INDE KS 1 1 985 1986 1986/85 1986 XII I-XII XII I-XII XII IXII 7:5 8:6 7:3 8:4 TOZD Tovarna glinice Al hidrat — AI203 t 8.348 . 106.095 10.209 105.665 9.669 106.567 95 101 116 100 Kalc. glin.— red. proizv. t 8.588 100.678 8.578 96.807 9.654 102.388 113 106 112 102 — predelava t — — — 19 — 19 — — — Prod. hidr.— red. proizv. t 402 4.802 — 31 83 2.237 — — 21 47 — predelava t — — 325 5.063 — 1.271 25 . Skupaj (kale. gl. + pr. hidr.) t 8.990 105.480 8.903 101.920 9.737 105.915 109 104 108 100 Raztop. vodno steklo t 774 9.115 786 8.398 805 8.587 102 102 104 94 Zeolit A — suhi t 153 1.800 131 1.620 168 1.855 128 115 110 103 TOZD Proizvodnja aluminija Elektrolit. Al — hala A t 1.754 20.649 1.823 20.929 1.816 21.221 100 101 104 103 Elektrolit. Al — hala B t 1.984 23.357 2.019 24.126 2.005 23.181 99 96 101 99 Elektrolit. Al — hala BP t 198 2.180 98 1.098 197 2.169 201 198 99 99 Skupaj A + B t 3.936 46.186 3.940 46.153 4.018 46.571 102 101 102 101 Anodna masa t 2.282 25.088 1.867 25.084 2.932 25.901 157 103 128 103 TOZD Predelava aluminija Al formati — za prod. t 1.444 17.008 2.671 20.581 2.211 24.361 83 118 153 143 — za izparil. t — — 133 860 123 1.380 92 160 — za MPPAI t — — — — — 15 Al žica — E Al + P-11 t 213 2.507 269 2.274 65 1.945 24 86 31 78 — za izparil. t — — — — 19 — Al trak — ozki za prod. t 206 2.431 — 853 — 1.199 — 141 49 — ozki za rondel. t 340 4.000 219 2.702 344 3.733 157 138 101 93 Rondelice t 170 2.000 104 1.408 47 1.595 45 113 28 80 Al trak — šir. za prod. t 340 4.000 154 3.586 246 2.787 160 78 72 70 — šir. za izpar. t 250 2.940 86 1.969 292 1.400 340 71 117 48 — šir. za MPPAI t — — — — 52 57 — Izparilnikl t 119 1.400 118 1.298 62 1.226 53 94 52 88 Al zlitine: gnetne t 705 8.300 692 8.330 404 7.275 58 87 57 88 livarske t 743 8.750 422 7.147 521 6.523 123 91 70 75 Predzlitine — last. poraba t 92 1.083 87 1.191 76 1.019 87 86 83 94 Drogi za kline — stikala t 10 114 5 120 2 46 40 38 20 40 LIVARNA SKUPAJ t 4.632 54.533 4.960 52.319 4.445 54.580 90 104 96 100 Blagovna proizvodnja t 3.940 46.396 4.430 45.477 3.556 46.911 80 103 90 101 Pretapljanje Al t 170 2.000 129 2.421 39 527 31 22 23 26 Predelava: — rondelice t — — — — 43 126 — — izparilci t — — — — 64 204 — — tokovod. za MPPAI t — — — — — 1.545 — široki trak za MPPAI t — — — — — 345 — « TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu decembru smo proizvedli 9.669 ton Al hidrata AI203 in s to količino presegli plansko proizvodnjo za 1.321 ton oz. 13%. Letna proizvodnja znaša 106.567 ton, kar pomeni, da presegamo letni plan proizvodnje za 472 ton (indeks 100), glede na preteklo letno proizvodnjo za smo proizvedli 902 ton več (indeks 101). V zadnjem mesecu smo proizvedli 9.654 ton kalcinirane glinice (indeks 112) in 83 ton Al hidrata AI203 za prodajo (indeks 21), to znaša skupaj 9.737 ton oz. 8% več glede na plan. Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega hidrata je 9.737 ton in je za 747 ton večja kot smo načrtovali v letnem planu (indeks 100). Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata AI203 celo leto porabili 100% ,boksita, 97% hidroksida, 98% pare, 181% žganega apna in 107% električne energije. Na prekoračitev el. energije vplivajo tudi tuji izvajalci ter ostali odjemalci v TGA, ki so priključeni na el. energijo v TOZD Glinica. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo v dvanajstih mesecih presegli samo porabo električne energije za 4%, poraba ostalih surovin pa je v mejah planskih normativov. Decembrska proizvodnja raztopljenega vodnega stekla zna- ša 805 ton (indeks 104), kumulativna proizvodnja pa je 8.587 ton in je 6% pod plansko količino. Proizvodnja zeolita A-suhega je v zadnjem mesecu 168 ton, to je 10% nad predvideno proizvodnjo, v analiziranem obdobju pa smo presegli plansko količino za 55 ton (indeks 103). TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo v decembru proizvedli 1.816 ton elektrolitskega Al in s to količino presegli plan za 4%. Od začetka do konca leta smo proizvedli 21.221 ton in s tem presegamo plan za 572 ton oz. 3%. V elektrolizi B smo skupaj s poskusnimi pečmi proizvedli 2.202 toni elektrolitskega Al, kar je 20 ton več kot smo načrtovali (indeks 101). Kumulativna proizvodnja znaša 25.350 ton, kar predstavlja 1% manj od načrtovane količine. Skupno proizvodnjo v elektrolizah smo v dvanajstmesečnem obdobju dosegli s 46.571 ton in presegli zastavljene planske cilje za 1%. Prav tako pa so zadovoljivi tudi doseženi normativi v elektrolizah, saj je dejanska poraba pri najvažnejših surovinah enaka planu oz. nižja od predvidene porabe. Decembra smo proizvedli 2.932 ton anodne mase, kar predstavlja 28% nad planirano količino. Kumulativna proizvodnja je 25.901 ton in presegamo plan za (Nadaljevanje na 7. strani) Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda TOZD/PROIZVOD Enota Plan DOSEŽENO INDEKSI mere 1986 XII I-XII 4:3 5:3 TOZD Tovarna glinice Al hidrat — AI203 — boksit t * 2,598 2,493 2.588 96 100 — NaOH — 100% t * 0,10856 0,12895 0.1049 119 97 — para t 4,450 4,400 4,344 99 98 — žgano apno t 0,0405 0,0564 0,0734 139 181 — el. energija kWh 360,653 378,614 386,495 105 107 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 5,447 5,293 5,418 97 99 — para t 0,040 0,040 0,040 100 100 — Al fluorid t 0,0004 0,00010 0,00020 25 50 — el. energija kWh 31,236 32,643 32,463 105 104 TOZD Proizvodnja aluminija Elektrolit. Al — hala A — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,575 0,585 0,559 102 97 — kriolit t 0,027 0,018 0,022 67 81 — Al fluorid t 0,040 0,053 0,040 132 100 — el. energija kWh 17.971 17.784 17.652 99 98 Elektrolit. Al — hala B — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,565 0,580 0,560 103 99 — kriolit t 0,027 0,015 0,019 56 70 — Al fluorid t 0,040 0,047 0,040 118 100 — el. energija kWh 17.537 17.223 17.406 98 99 Elektrolit. Al. — hala BP — glinica t 1,920 1,922 1,920 100 100 — anodna masa t 0,600 0,615 0,567 103 93 — kriolit t 0,027 0,011 0.025 41 93 — Al fluorid t 0,040 0,033 0,020 83 50 — el. energija kWh 16.979 17.058 16.732 100 99 Anodna masa — petrolkoks t 0,67165 0,68618 0,70033 102 104 — katranska smola t 0,338015 0,32284 0,31312 96 93 — mazut t 0,0055 0,00228 0.00089 41 16 — el. energija kWh 150 154 137 103 91 * programiran normativ Iznajditeljstvo Sprejeti inventivni predlogi Z razvojem tehnike in uvajanjem novih tehnologij v industriji se je razkorak med razvitimi državami vsebolj večal. Pri analiziranju tega pojava v nerazvitih državah, so te kaj hitro prišle do zaključka, da je eden od glavnih vzrokov neučinkovitost lastnega kadra na tehničnem področju. Drugi podoben razlog je nezainteresiranost delovnega človeka za boljšo in večjo proizvodnjo, ugotovili so, da razvite države to problematiko uspešno rešujejo z ustreznim nagrajevanjem in s posebnimi nagradami za razne koristne predloge. Tako se je v razvitih državah razvila inventivna dejavnost, ki daje izredno dobre rezultate. Leta 1970 do 1971 se je tudi v Jugoslaviji začela pospešena družbena aktivnost na področju inventivne dejavnosti — akcija, v kateri naj se vse družbene sile usmerijo v pospeševanje inventivne det i 80 70 60 50 813 ton (indeks 103). Tudi pri proizvodnji anodne mase ni odstopanj od plana porabljenih surovin, razen pri petrolkoksu (indeks 104). TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V livarni in obratu predelave smo v zadnjem mesecu proizvedli 4.445 ton Iivarniških proizvodov. S to količino ne dosegamo planske postavke za 187 ton oz. 4%. Kumulativna proizvodnja 11X11 znaša 54.580 ton in je dosežena z .indeksom 100. Od skupne proizvodnje je blagovna proizvodnja v decembru 3.556 ton in ne dosegamo zastavljenega plana za 10 indeks- javnosti in lasten razvoj. Temu priporočilu smo se odzvali tudi v TGA. Izdelan je bil samoupravni sporazum za inventivno dejavnost, ki so ga sprejeli samoupravni organi. Osnova je bila tudi služba za inventivno dejavnost. Prvi inventivni predlog je bil uradno prijavljen 29. 9. 1971. Do 31. 12. 1986 je bilo prijavljenih 533 predlogov. Iz grafikona je razvidno, da je od vseh prijavljenih predlogov sprejetih 51 odstotkov. Od nesprejetih predlogov je 60 še odprtih, ostali pa so bili zavrnjeni ali pa je avtor odstopil. Takšen rezultat ni porazen za predlagatelje, saj vemo, da je velik uspeh že to, če je vsak četrti predlog dober. Bolj zaskrbljujoče pa je, da nam že od leta 1983 število prijavljenih predlogov upada, z njimi pa tudi število sprejetih. Zakaj je predlogov iz leta v leto manj, pa v prihodnji številki. nih točk. Od začetka do konca leta smo za domači in tuji trg proizvodov, kar predstavlja 1% proizvedli 46.911 ton livarniških več od zastavljenega proizvodnega plana. Za tuje naročnike smo celo leto pretopili 527 ton Al in dosegamo plan samo z indeksom 26. Prav tako smo za tuje naročnike predelali 126 ton ronde-lic in 204 ton izparilnikov, kar ni predvideno v letnem planu poslovanja. Za MPPAI smo od januarja do decembra predelali 1.545 ton to-kovodnikov in 345 ton širokega traku. Gradivo pripravila: Dragica Leskovar Predlagatelj inventivnega predloga št. 523 Franc Predi-kaka, zaposlen pri Gradisu, je v času zaposlitve v TOZD Vzdrževanje predlagal spremembo opaženja pri obzidavi Gautschi peči in s tem bistveno skrajšal čas remonta in znižal višino stroškov za ob-zidavo ter tako ustvaril gospodarsko korist v višini 2,226.808 din, zato je po SaS prejel enkratno nagrado 150.972 din. Predlagatelj inventivnega predloga št. 526 Avgust Topolovec, zaposlen v TOZD Delavci, ki so se zaposlili v delovni organizaciji v mesecu novembru in decembru 1986 V TOZD TOVARNA GLINICE: Danilo Glažar in Janko Vindiš V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Boris Gojkovič, Daniel Beranič, Janko Horvat, Roman Zemljič. Janez Petek, Franci Vidovič, Maksimiljan Leskovar, Bratislav Mitič, Emil Petran, Jožef Vidovič in Jožef Peršuh V TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Rudolf Pulko, Drago Majcen, Marjan Marodi, Emil Toplak, Robert Prelog, Bernard Topolovec, Goran Petrovič. Alojz Steiner in Fadil Ca-raku V TOZD VZDRŽEVANJE: Silvo Klajnšek, Ivan Kolarič, Angela Fideršek, Miran Je-renko, Darko Horvat, Zlatko Nemec, Andrej Tomažič, Dean Panič, ing., Franc Lesjak in Milan Kolednik V TOZD PROMET: Rudolf Lovrenčič in Ivan Križanec V DS SKUPNIH SLUŽB: Mirko Koželj, org. V TOZD LLBK TRBOVLJE: Vlastimir Andželovič, Marjana Koklič, Zoran Džukič, Damijan Skubic, Dana Mikulovič in Čazim Dantovič IZ JLA SO SE VRNILI: Zvonko Banko, dipl. ing., Miro Me-tličar, Joško Leben, Karel Šuligoj, Dušan Potočnik, Marko Sitničič, Zdenko Kozel, Marjan Malinger, Asko Bajrić, Ivan Hazemali in Osman Se-kič. Vzdrževanje, je predlagal zamenjavo materiala pri Hardy sklopkah in s tem zmanjšal izmet na vrednost 1,366.700 din tako prispeval k znižanju stroškov vzdrževanja elektrolitskih peči v hali B. Prejel je' enkratno nagrado v višini 80.478 din. V imenu vodstev tozdov in službe za razvoj in inventivno dejavnost se obema inovatorjema zahvaljujemo za njun trud in jima čestitamo k uspehu. Delavci, ki so zapustili DO v mesecu novembru in decembru 1986 IZ TOZD TOVARNA GLINICE: Andrej Kolmanič, Danijel Ivančič in Franc Domine IZ TOZD PROIZVODNJA A: LUMINIJA: Franc Pelci, Stanko Galič, Nada Čeh, Silvo Pernat, Franc Murko, Albin Drevenšek, Boris Vaisbaher, Marjan Kokot, Miloš Dragič, Zdenko Valenko, Franc Godec in Štefan Knez IZ TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Alojz Korenjak, ing., Robert Mohorko in Janez Žve-gla IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Aleksander Žigart, Boris Vogrinec, Marko Adamčič in Dragica Pučko IZ TOZD PROMET: Auguš-tin Kovačič IZ TOZD KONTROLA KVALITETE: Ernest Šimon IZ DS SKUPNIH SLUŽB: Franc Kolarič, dipl. oec. IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Šefik Zukič, Viktor Šere, Dušan Kandučč, Admir Džaič, Jože Jekoš,, Dragan Došen, Marko Matoh, Konrad Zupan in Viktor Juteršek V JLA SO ODŠLI: Zlatko Matoc in Maks Kostanjevec UPOKOJENI: Jože Dikavčič, iz TOZD Tovarna glinice, Anton Ferlež in Stanislav Verdenik iz TOZD Predelava aluminija, Alojz Kumer, Rudolf Čelan in Franc Zajc iz TOZD Vzdrževanje UMRLI: Anton Sluga iz DS Skupnih služb. Karl Fridl Kadrovske vesti Letna konferenca osnovnih organizacij sindikata V obdobju od novembra 1985 do danes so potekale aktivnosti KOOS v skladu z zastavljenim planom ter potrebami in željami članov kolektiva, ki pa so narekovale še dodatne aktivnosti. Aktivnosti, ki smo jih vodili v tem času: — konstituiranje IO KOOS, aktivov in komisij, ki delujejo pri KOOS ter sodelovanje pri realizaciji njihovih planov — evidentiranje in volitve v samoupravne organe TOZD, DSSS in delovne organizacije ter sodelovanje s samoupravnimi organi — sodelovanje pri izvedbi -referenduma — sodelovanje pri obravnavi in sprejemu zaključnega računa 1985 in periodičnih obračunov ter pri sprejemanju plana za leto 1986 — dajanje pobud in predlogov — reševanje problema invalidov — organizacija in sodelovanje pri organiziranju akcij skupnega pomena: 8. februar, 8. marec, prvomajski ples, piknik za delavce TGA, kulturne prireditve, športna srečanja, SAL 1986, tovarniški praznik, srečanje upokojenih članov kolektiva — organiziranje raznih prodaj: ozimnica, albumi, čistilna sredstva, tekstil, premog — sodelovanje in izvrševanje nalog od strani OSS Ptuj, sodelovanje z IO KOOS Impol, Koordinacijo sindikata SOZD Unial, DPO TGA. Naštete aktivnosti so le najbolj vidni del aktivnosti, ki jih je vodil sindikat v tem obdobju, ob tem pa so še sprotne naloge, ki pa niso nič manj pomembne, le da so v manjšem obsegu. 10 KOOS je sklenil, da v vsaki številki Aluminija objavi nekaj informacij o svojem delu. Tokrat objavljamo prvi del poročil z letne konference, nadaljevanje sledi v februarski številki. POROČILO NADZORNEGA ODBORA NO se je sestal dne 24. 12. 1986 v prostorih DPO. Ob tej priliki je NO pregledal blagajniško in knjigovodsko poslovanje ter poslovanje IO nasploh. Ugotovil je, da so zapisniki sej IO vodeni sprotno in shranjeni v mapi. V zapisnikih so zapisani sklepi, kot so bili sprejeti na sejah in podpisani od predsednika. Finančno poslovanje je vodeno ažurno. Pri tem je razvidno, da glede na planirana sredstva odstopa edina postavka za aluminiado in piknik. Pri drugih postavkah so manjša odstopanja navzgor ali navzdol. Iz zapisnika 8. redne seje je razvidno, da je to večje odstopanje prišlo z vednostjo vodstva DO, kjer so nam bila zagotovljena sredstva z rebalansom sklada skupne porabe. Ker tega ni bilo, so se manjkajoča sredstva na tej postavki pokrila iz združenih sredstev članarine. Iz razprave je bilo povzeti, da mora sindikat ob akcijah, kot so referendumi, sprejetje periodičnih in zaključnih računov in podobno, bolj tvorno sodelovati in s svojo prisotnostjo med delavci ustvariti pozitivno vzdušje. Bolj kot do sedaj, mora proučiti razne predloge vodstev TOZD in DSSS in vodstva DO pred sprejetjem na samoupravnih organih. Zaradi sprotnega pregleda delovanja IO in splošnega poslovanja, predlaga nadzorni odbor, da le-ta prisostvuje na sleherni seji IO KOOS. Nadzorni odbor meni, da bodo akcije sindikalne organizacije in njenega vodstva morale v bodoče biti bolj usmerjene v družbenopolitični smeri v DO, saj je na tem področju njegova prava vloga, ki je zapisana v Statutu ZS,. Razmisliti pa bi bilo potrebno o vlogi sindikata pri drugih akcijah. Nadzorni odbor ugotavlja saldo dne 30. 11. 1986 Na ŽR 3.609.928 din od tega 1.358.508 din od članarine 2.044.193 din od združenih sredstev in ost. dotacije 207.227 din POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KULTURO Komisija za kulturo ima nalogo organizirati kulturno življenje in s tem v zvezi kulturne prireditve vseh oblik in zvrsti. V ta namen prirejamo likovne razstave, nastope umetnikov, izlete z ogledi razstav in gledaliških predstav, proslave itd. V letu 1986 smo organizirali naslednje kulturne prireditve: Likoyne razstave — Razstava fotografij avtorja—Aljoša Pižmohta, Miša Koltaka, Stojana Kerblerja (predstavitev MPPAI) avtorjev, ki so bili nagrajeni na ptujski razstavi fotografij — Likovna dela Bogomirja Jurtele, članov likovne sekcije O.Š. Kidričevo in VVO Kidričevo — Razstava finskega plakata — Razstava ob 400. obletnici smrti Primoža Trubarja Proslave — 8. februar — Slovenski kulturni praznik (nastop folklorne skupine) — 1. maj — zabava s plesom — nastop folklorne skupine — sodelovanje pri 2. pikniku delavcev TGA — 22. november — zabava s plesom — zabava ob zaključku leta Gledališke predstave — Ogled treh gledaliških predstav v satiričnem gledališču Jazovac oziroma Vidra. V letošnjem letu je bilo torej kar nekaj kulturnih prireditev. Na žalost še vedno nismo toliko kulturno zreli, da bi znali uživati tudi v drugačnih oblikah kulture, ko so, na primer, komedije v gledališču. Seveda so tudi izjeme. Da je zgornja trditev točna, zgovorno priča podatek, da na proslavo 8. februarja, ki daje visoko kvaliteten program, pride le petdeset obiskovalcev, na koncert dveh pevskih zborov pa vsega 15 ljudi. Trudili se bomo, da bo drugo leto kulturni program še pestrejši in kvalitetnejši seveda v skladu s finančnimi možnostmi. Rezervirano za sindikat Na deveti izredni seji je Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata (IO KOOS) razpravljal o obveščenju in sklenil, da bomo odslej v Aluminiju pisali o delovanju sindikata oziroma izvršnem odboru. 9. redna seja IO KOOS je razpravljal o odločitvi višine pomoči iz združenih sredstev članarine za prvo tromesečje. Dogovorili so se takole: — venec 10.000 din, bon za člane v bolniškem staležu in porodnice 5000 din, darilo upokojencem ob odhodu v pokoj 25.000 din (in sicer 17.000 din iz združenih sredstev in 8.000 din iz dotacije). Po obračunu bo IO KOOS ugotovil možnosti ali se sredstva v tromesečju lahko zvišajo ali ostanejo na ravni 1. 1. 87, ker ima sindikat iz združenih sredstev članarine še dodatno nalogo — pogrebne svečanosti. 10. redna seja Med drugim so sprejeli dodatni sklep o katerem je bilo govora že na 9. seji in sicer, da se vsaki porodnici 30 dni po porodu dodeli bon v tisti vrednosti, ki je takrat določena s sklepom in se do konca porodniškega dopusta ta vrednost ne valorizira. Izvršni odbor se je odločil tudi za obliko praznovanja dneva žena. Predlaga kulturni program in bon v vrednosti 1500 din iz združenih sredstev članarine za vsako posameznico. Člani izvršnega odbora so jasno povedali, da ne odobravajo praznovanj in obdarovanj po tozdih, ampak se zavzemajo le za enotno obdaritev. (Nadaljevanje na 9. strani) Rezervirano za sindikat 10. redna seja Tovariš predsednik je seznanil IO KOOS z nastalo situacijo v tozdu LLBK, kjer so nastali kadrovski problemi. IO KOOS ugotavlja da je v tem tozdu lažna solidarnost med DPO in vodstvom. Osnovna organizacija ni izpeljala letne delovne konference, zato daje IO KOOS predsedniku Zvonetu Keršiču nezaupnico. S tem so seznanili tudi OS ZSS Trbovlje, ker tozd LLBK združuje članarino v OS ZSS Trbovlje, kateremu tudi odgovarja za politično in kadrovsko situacijo tega tozda. Predlog IO KOOS je, da vodstvo prevzamejo ljudje, ki bodo pripravljeni delati v sindikatu za interese vseh delavcev. POROČILO O DELU KOMISIJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO Komisija je tudi to leto skrbela za organizirano športno dejavnost v naši DO. Opažamo, da se je v to dejavnost v preteklem enoletnem obdobju vključilo še večje število delavcev kot prejšnja leta, kar pomeni, da delavci so za takšno obliko aktivnosti izven delovnega časa. Organizirane so bile razne oblike rekreacije, kot so medtozdov-ska športna srečanja in delo v sekcijah ter športnih društvih. V tem letu so se delavci naše DO udeležili naslednjih srečanj: — tradicionalno spomladansko in jesensko srečanje z delavci IMPOL. Discipline: mali nogomet, rokomet, odbojka, kegljanje, šah, streljanje, tenis in namizni tenis. — srečanje aluminijašev Jugoslavije, ki je bilo to leto v Zvorniku. — medtozdovsko prvenstvo TGA v počastitev tovarniškega praznika. — športna tekmovanja, ki jih organizira Občinski sindikalni svet Ptuj. Aktivnosti po sekcijah pa so bile naslednje: — kegljači vsekakor spadajo med najbolj aktivne rekreativce. Imajo tedenske treninge čez vso leto in dosegajo vidne rezultate v občinskem merilu. — strelci so tudi aktivni preko vsega leta in se prav tako lahko postavljajo z odličnimi rezultati v občinskem merilu. Zraven tega, da so člani naše sekcije, sodelujejo še v strelskih družinah, kjer nekateri dosegajo tudi odlične rezultate v republiškem in zveznem merilu. — tenisači so aktivni čez poletje in uspešno sodelujejo v II. republiški ligi. S prostovoljnim delom urejajo in vzdržujejo terene. — šahisti se dobivajo mesečno na brzopoteznih turnirjih in uspešno sodelujejo v kupu maršala Tita. — rokometaši sodelujejo v mariborski medobčinski rokometni ligi. POROČILO AKTIVA ŽENA Članice »Aktiva žena« smo zadani plan za leto 1986 realizirale uspešno. Organizirale smo proslavo in pogostitev naših delavk ob dnevu žena v obratu družbene prehrane. V proslavo smo vključili otroke VVZ Kidričevo in Osnovne šole »Boris Kidrič«. Sodelovale smo pri organizaciji tovarniškega piknika in sicer pri pripravi hrane in razdelitvi. Za tovarniški praznik smo pomagale delavkam v obratu družbene prehrane ob pogostitvi upokojencev TGA. Razen zgoraj navedenih sodelovanj smo nudile socialno pomoč našim delavkam v TGA. ZAHVALA Po dolgih, prijetnih in manj prijetnih letih v TGA je napočil trenutek odhoda v pokoj. Lepo je, ko ni treba zgodaj vstajati in vdihovati plina in prahu v elektrolizi, toda misli se mi vedno znova vračajo nazaj med sodelavce in prijatelje. Ob odhodu v pokoj smo s sodelavci preživeli prijeten večer v Obratu družbene prehrane, ki nam je prehitro minil ob obujanju spominov na preteklo obdobje. Sodelav- DRUŠTVO UPOKOJENCEV KIDRIČEVO Jeseni že v novih prostorih Društvo je tako kot leto poprej tudi letos vložilo vse napore v izgradnjo doma. Moramo povedati, da smo v tem letu res dosti napredovali. Notranji prostori so urejeni tako daleč, da so zidovi za popleskati, v določenih prostorih priprave za položitev ploščic, ki jih že tudi imamo, pripravljena so tla za položitev talnih oblog, ki so že tudi nabavljena, na celotni stavbi so vstaljena okna in vrata, in v grobem narejene kletne in zunanje stopnice. Zato je naše rahlo upanje, da bodo proti jeseni leta 1987 prostori že uporabni in bodo služili svojemu namenu. Seveda se moramo zahvaliti Krajevni skupnosti in prek nje vsem krajanom za izdatnejšo finančno pomoč, kakor tudi našim članom pri udarniškem delu, kajti brez pomoči ne bi opravili toliko. Pri vsem tem delu pa seveda nismo zanemarili naših članov. Organizirali smo tri izlete ter si v prvem ogledali Podravino in obiskali Podravko in Varteks, v drugem dravsko dolino z ogledom železarne Ravne in kraja, kjer se je končala druga svetovna vojna, v tretjem pa še sosednjo Avstrijo z ogledom Gradca in tradicionalni graški sejem. Za naše člane smo ob koncu leta t. j. 13. 12. 1986 v prosvetni dvorani Kungota priredili tovariško srečanje. Izkoristil bom priložnost in se zahvalil vsem članicam iz Kungote za vsestransko organizacijo in presenečenja, ženskemu pevskemu zboru in njegovemu vodji tov. Greifu za kulturni program in seveda predsedniku prosvetnega društva Ivanu Sardinšku za pozdrav in sodelovanje v programu. Leto 1986 je bilo jubilejno, obhajali smo 40. obletnico obstoja Zvez društev upokojencev Slovenije. Ob tej priliki je naše društvo predlagalo ZDU SR Slovenije, da podeli pismena priznanja. Ker smo menili, da bi ta priznanja morala dati poudarek gradnji doma, je to priznanje prejela Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, ki na-m je podarila parcelo za gradnjo in nudila še druge oblike pomoči. Priznanje je dobil tudi Franc Rajh iz Apač, predsednik gradbenega odbora in naš najbolj zvesti delavec pri fizičnem delu doma. V tem letu smo tudi ustanovili ribiško sekcijo, ki je že na prvem tekmovanju ribičev upokojencev Slovenije dosegla odlično drugo mesto. Imenovali smo tudi komisijo za socialno šibke, obolele in ostarele člane. Komisija obiskuje vče člane bolne na-d tri mesece ali nad mesec dni zdravljenja v bolnici. Ob koncu leta je obiskala vse naše člane starejše nad 80 let, ki jih je sedaj v našem društvu 18 in jim seveda želimo še mnogo zdravih let. Obiska so bili zelo veseli. Na koncu pa vabimo vse tiste, ki so se že upokojili in še niso člani našega društva, naj se nam priključijo. Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali se zahvaljujemo in želimo, da bi nas v bodoče podprli. Vsem našim članom voščimo srečno, zadovoljno, predvsem za zdravo leto 1987, enako vsem krajanom Krajevne skupnosti Kidričevo in vsem delavcem TGA. Franc Vreže cem se prisrčno zahvaljujem za darilo, ki mi bo trajen spomin, še posebej bi se rad zahvalil tovarišu Jožetu Šešerku. Pri nadaljnjem delu želim veliko uspeha celemu kolektivu, še posebej pa svojim sodelavcem. Vinko Budja Članke za naslednjo številko Aluminija pričakujemo do 13. 2.1987. Uredništvo MPPAI MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPA! - MPPAI Polaganje 10 kV kabla za napajanje novih transformatorskih postaj Kolut Vlečenje Razporejanje Vlečenje predvrvi V kanalu Komanda MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec. Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 3400 izvodov — Oprošče-