JLAJTOIalSI^ IslIST« ,,Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. .'JO kr. V tiskamici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta2gl., začertet leta 1 gl.; ako zadene na t» dan praznik, izide „Lunica" dan poprej. Tečaj XXXVI. V Ljubljani, 11. vel. travna 1883. List 19. Nagovor pri pervem sv. obhajila. (Cvetlice, sveče, kelih.) Pervikrat v vašem življenji vas, preljubi otroci, tukaj pozdravim, na tem svetem kraju, pred oltarjem Gospodovim. Kaj vam hočem pač druzega reči, kakor srečne vas moram imenovati, blagrovati vas moram! — Mnogokrat sem vas že pozdravil v šoli, pa verjemite mi, dragi otroci! da še nikoli ne s tolikim veseljem, nikoli še ne s toliko serčno radostjo, kakor dauašnje jutro tukaj le pred oltarjem Gospodovim, ko ste pervikrat povabljeni k božji mizi, k nebeški ženitnini! — Že več časa ste bili nekako odbrani od druzih součencev; na vas je bila že več časa prav posebno naša skerb oberujeua; naše pri-serčne želje so bile, da bi se prav lepo iu vredno pripravili za današnje naj svetejše opravilo. Ali danes, ko je res prišel tisti dan, o kterem smo že tolikrat in toliko govorili, — danes so skerbne oči vaših dobrih starišev in učenikov še s posebnim veseljem na vas obernjene; danes se tudi meni nekakšno častitljivi zdite, kakor še nobenkrat pred ne, ako pomislim, da vaše mlado serce postane zdaj oltar božji, sedež božji, kamor pride Jezus večni Bog stanovar in kraljevat! O kako veličasten je za vas ta dan, kako srečna ta ura! Zato hočem porabiti še zadnje trenutke pred vašim pervim sv. obhajilom in vam še neKoliko besedi spregovoriti, da bi, če mogoče, še bolj željno ga pričakovali, še z večo pobožnostjo in gorečnostjo se pripravili. Toraj poslušajte še moje slednje opomine z enako pazljivostjo, kakor ^ste poslušali prejšnje podučevanje! — Cez 4 leta in 3 mesce bo minulo ravno 100 let, kar je na Laškem umeri nek 901etni star škof; eden naj bolj razsvitljenih učenikov sv. kat. Cerkve, eden naj gorečniših svetnikov, in smem reči, naj priserčniši častivec presv. Rešnjega Telesa. Imenuje se sv. Alfons Ligvorij. Spisal je premnogo lepih naukov in priserčno ginljivih molitev, tudi več svetih pesem je zložil. Pa za danes vam omenim le ene krasne pesmi, ki jo je zložil v čast presv. Rešnjemu Telesu, ki jo slišite tudi večKrat v cerkvi peti. V tej prelepi pesmi izvoljeni služabnik Božji blag-ruje cvetlice, ki na altarji tako blizo Jezusa cvetejo, rekoč: ,.Cvetlice ve, ki noč in dan cvetete Pred Jezusom, o trikrat blagor vam! O da bi mogel jaz, kjer vč meijete, Na vaši stopnji bit* pred Jezusam!" Potem blagruje bele voščene sveče, ki tako blizo presv. Rešnjega Telesa gorijo Zveličarju na čast ter kliče: „Tud' blagor vam, ve svctlobele sveče, Ki tam gorite Jezusu na čast: O da bi jaz deležen bil te sreče, Goreti zanj, vtopljen v nebeško slast!" Prav posebno pa se mu zdi veličastna in srečna tista svitla zlata posoda, — sv. kelih, kjer prebiva Jezus Kristus v podobi belega kruha; zato še to posebno poveličuje, rekoč: .,0j slava tebi, blažena posoda, Ki v tebi On prebiva, — Jezus moj ! Kako ti častna dana je osoda, Kot Božji hram se svetiš pred menoj!4' Toda kmali si svetnik premisli, da je on sam stokrat, — milijoukrat srečniši, kakor cvetlice, bele sveče, zlati kelih, ki nimajo čutila; on pa ima serce, ki more čutiti in ohraniti to nedopovedljivo srečo. Zato ves vesel zakliče: O koljko srečniši sem jaz kot vi! Če pride k meni zvest' Pastir ovčiee, — Mi vžiti svoje da Meso in Kri; Ce v Jezusu prejmem nebes slaščice In v sercu mojem Kristus sam živi: Takrat medlim, merjem moči ognjene, Ker se Zveličar moj sam z manoj sklene!" — Tudi vam, preljubi otroci! ni treba zavidati cvetlic in sveč in kelih:«, ki smejo biti tako blizo Jezusa, v Njegovi službi, v Njegovo čast. Brez primere srečniši ste vi, ki boste danes pervikrat prejeli Jezusa v sv. obhajilu in vaše serce, vsako posebej, postane takorekoč Božji hram, sveta hišica, kjer hoče Zveličar vaš prebivati. Vendar tudi te tri reči. ki so v sv. pesmi omenjene, — cvetlice, sveče, kelih — za vas danes niso brez pomena, ampak vam prelepe nauke dajajo, kaj morate tudi vi storiti za Jezusa, da vam bo donašalo pervo sv. obhajilo obilno koristi. a) Cvetlice pomenijo prelepe čednosti, s kterimi mora biti olepšano iu ovenčano vaše serce, ako hočete, da bo Jezus z veseljem k vam prišel in pri vas ostal Tedaj, kakor so na oltarji poleg presv. Rešnjega Telesa razpostavljene cvetlice, tako naj bodo v vašem sercu razverstene svete čednosti, da se bo božje oko Jezusovo z veseljem oziralo na nje. Ktere ima Jezus naj raji, tiste naj bodo na pervem prostoru. Jaz bi svetoval, da na pervem mestu naj bo bela lilija nedolžnosti, ker te se bo božje Serce naj bolj veselilo, če jo najde; če pa ne, naj bo saj na njenem mestu vijoličasta cvetlica prave spokornosti in stalnega poboljšanja, saj je nekdaj sam rekel, da je spokorjeua nedolžnost tudi ljuba Njegovemu Sercu iu da se je tudi angelji v nebesih veselijo. — Potlej naj pride na versto trojna prelepa cvetka: živa vera, ter d no zaupanje in goreča ljubezen. Kličite Jezusu naproti, kako terdno vse verujete, kar je On učil in kar Njegova sv. Cerkev veleva verovati, zlasti kar zadeva naj svetejši Zakrament, i:i pristavite še, da ste za to vero pripravljeni živeti in umreti; tako spoznanje On rad sliši. Imejte prav de-tinsko zaupanje do Njegove nezmerne dobrotljivosti; prav zaupljivo ga zlasti danes prosite prav obilno in velikih reči. Serčno in odločno Mu tudi recite, da Ga ljubite iu hočete zrairaj ljubiti iz vsega serca, iz vse duše, iz vse misli, \? vseh moči, bližnjega pa zavoljo Njega, kakor sami sebe; obljubite mu tudi, tla zanaprej hočete z Njegovo pomočjo vse zapovedi natanko spol-novati. — Potem naj pride na versto tista cvetlica, ktero je Jezus nekdaj še posebej priporočal takrat, ko je djal: „Učite se od mene, jaz sem krotak in iz serca ponižen!" O gotovo, ponižnosti ne sme nikdar manjkati v vašeui sercu, in še zlasti danes ne. Pred sem rekel, kako se mi danes, otroci! častitljivi zdite; j^a nikar ne mislite, da gre zato hvala vara. O ne. Če ste danes odbrani izmed vsih družili in ste deležni tolike časti iu sreče, zahvaliti se imate Jezusu: Ou vas je sem poklical,^ On vam je dal doživeti srečo današnjega «Ineva. Če ste danes čisti na duši, Njemu gre hvala! On vas je po Svojem namestniku pri spovedi očistil. In če danes čuti vaše serce večo pobožnost ter voljo in veselje za vse dobro, tudi to je od Njega. Le to spoznajte, da Jezus dela vse, iz lastne moči orez Njena ne umrete nič. Če pa še premislite neskončno veličastvo Njega, ki pride danes pervikrat k vam. potem boste primorani v prahu ponižnosti klicati: „Gospod, jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo iu ozdravljena bo moja duša!u — Slednjič morate še uverstiti mnogotere druge cvetlice, za zdaj še pod imenom rdobri sklepi," da hočete ves čas po kerščansko živeti, vedno biti poterpežljivi, pohlevni, trezni, sramožljivi, delavni, goreči, pobožni, boiroliiibni itd. b) Goreče sveče naj vam bodo opominj svetih misli iu želja. Kakor se vzdiguje plamen na kviško, tako naj hodu zdaj vaše misli in želje le proti Jezusu oberujene. On sam želi iu hrepeni z vami se skleniti; kakor je nekdaj rekel aposteljnom: „Serčno sem želel z vami jesti velikonočno jagnjeu tako tudi vam z veseljem naproti hiti. Zato bi ne bilo prav, ko bi vaše serce ostalo luerzlo, brez veselja, brez hrepenenja. Recite Mu tedaj še to. kako že dolgo časa vaše serce hrepeni po Njegovem prihodu iu kako zlasti danes ko-perni po Njem. Razun tega so pa tudi goreče sveče podoba daritve. Bogu ne moremo tako darovati kakor ljudem iz roke v roko: IJogu se neživi darovi darujejo s tem, da se sežgo, živi pa s tem, da umerjejo zanj, da mu življenje dajo. Odločite se tudi vi danes za tako daritev. Kakor se goreča sveča topi iu se s tem vedno manjša ter čedalje bolj koncu bliža, tako se bo tudi vaše življenje z vsakim dnevom. z vsako uro krajšalo, ter se še pred svojemu koucu približalo, kattor se vam bo zdelo. Ne zamerite, da na dan vašega naj večega veselja o smerti govorim. Storim to le zato, ker želim, da bi tudi vaše serce, vaše življenje po pervem sv. obhajilu vse v čast božjo se darovalo, takorekoč zgorelo v čast božjo, in slednjič po vrednem zadnjem obhajilu v čast božjo — ugasnilo! c) Slednjič še pomen svete zlate posode. Ta pa naj vam bo znamenje stanovitnosti! Zlato je namreč zato tako dragoceno in priljubljeno, ker se ne spremeni, ampak ostane vedno čisto in svitlo iu se zato imenuje žlahtna ruda. Druge kovine ne ostanejo dolgo svitle, ampak se kmali spremene, n. pr. železo zarjovi, svinec, baker otemni itd. Oh naj bo, — naj bo vaše serce zmiraj čisto zlato, tako čisto in lepo, kakor danes pri pervein sv. obhajilu. Če se pa zlato vendar kaj spremeni, spremeni s e na lepše. Če se namreč ogladi, se še lepše sveti; če se predela v lepotičja in kinče, je očesu še bolj všeč; tako naj ostane tudi vaše serce stalno zlato, le da se bo po pervem sv. obhajilu še vedno lepšalo in bolj iu bolj svetilo; da bo enkrat vredno bliščati se v nebeški bliščobi vse večne čase! Amen! —č. Binkošti in sv. birma in še kaj . . . Ni zastonj pred Binkoštmi post in predpražnik, vigilija, vsled česar so verniki svoje dni po noči čuli in molili, da bi darove sv. Duha v veči obilnosti prejeli. Ne obhaja sv. Cerkev tega praznika zastonj skoz osem dni neprenehoma in kliče sv. Duha na pomoč vsak dan, posebno pri sv. maši in v cerkvenih molitvah. Ni brez posebnega pomena to, da o Binkoštih in okoli Binkošt posebno se deli zakrament sv. birme, kteri je tako nezmerno potreben mladini, ki začne odrašati. Kako imenitni in potrebni so darovi, ki jih mlad človek ima prejeti še posebej pri sv. birmi: modrost, moč, svet, učenost, pobožnost, strah Božji. Gledati se mora tudi na posebne potrebe pri otroku in za tiste dotične darove še posebej prositi. Nekteri otrok je bolj nagnjen k jezi. drugi k nepokoršini, tretji (in to prav mnogi! k tatvini, še drugi (morebiti po ro-dovini ali drugih okolišinah) k nespodobnosti, zopet drugi h kletvinji, k neusmiljenju, k poškodovanju lastine druzih na verteh. na polji itd. Zato naj bi starši in vsi domači, posebno matere, že nekaj dni pred birmo molili za otroka in z otrokom skupaj, kteri ima iti k sv. birmi. Gledalo naj bi se na okolišine vasi. sosesk, srenj in celih okrajin. Po mnozih krajih so v navadi grozni pretepi, sovraštva, pobijanja, kuga peklenskega ponoče-vanja, k čemur tudi spisi, bukve, časniki sedanjega časa pogosto mlade ljudi zapeljujejo. Mladi zarod naj se poboljša, naj ne hodi po stopinjah sedanjega, že po-hujšanega rodu. Naj se toraj v ta namen birmanci priporoče sv. Duhu posebno za dar razumnosti, modrosti iu strahu božjega. Zarad poželjivosti, grešnih znanj itd. nastane ponočevanje, vsled tega pretepi, poboji, pijančevanje, in sedanje naše mladine pride toliko v ječe. da bi se s kervavimi solzami žalost in nesreče ne mogle izmiti. Take ostudnosti se morajo odpraviti. Glejte toraj, da otroci vredno sv. birmo prejmejo in prosite že o sv. birmi, da sedanji birmanci, vaši otroci, nikoli ne zajdejo v pregrehe svojih že odrašenih bratov, sester, ali druzih domačih, sosedov itd. V svetišu judovskega tempeljna je na sedemročnera svetilniku neprenehoma sedem plamen gorelo; tudi v duši birmaučevi, kteri sv. birmo vredno prejme, gori seimero prelepih nebeških plamen, ki mu grejejo serce k vsemu dobremu; mladi človek razširja svitlobo tudi med druge. Te blažene luči je prižgal sv. Duh in gorje njemu, kdor jih gasi in mori v mladem sercu. Med temi lučimi učeniki stavijo strah božji na pervo mesto. Vzrok pojasnuje sv. Anzelm. ker lastno je temu daru, da izkoreninuje prevzetnost, ktera je korenina vsega hudega; vterjuje pa ponižnost, ki je studenec vsega dobrega. Tako tedaj se strah božji razodeva kakor podlaga druzih darov. Po angelskem učeniku sv. Tomažu je strah božji tisti strah, ki izvira iz detinske ljubezni iu se bojimo razžaliti pre-sveto veličanstvo Božje iz častitljivega spoštovanja pred Bogom. Strah božji stori, da imaš Boga povsod pred očmi, in če je ta čednost v tebi zadosti vterjena, se z ničimur ne boš dal zapeljati, da bi z grehom Boga raz-žalil. O kako silno potreben je dar strahu božjega! To se je vidilo tudi te dni, ko so bile procesije križe-vega tedna. Te procesije so za dobro letino, za obvarovanje vsakterih nesreč po hišah, po cestah in po polji. To je toraj zadeva, ki tiče vso deželo, moli se v procesijah in po cerkvah po vsi deželi, po vsih mestih in duhovnijah; vsakemu, kteri ima zdravo pamet, mora biti na tem ležeče, da bi imeli dobro letino, da bi nas Bog nesreč obvaroval. To tudi ljudje čutijo in veči del se prav lepo obnašajo, ko procesija u. pr. memo po mestu gre; vender se pa naleti tudi kteri, ki se tako vede, kakor da bi bil doma iz dežele trogloditov in človekožircev. Ko se namreč v imenu cele dežele na pomoč kliče Bog, Marija, Svetniki, ko gre dolga versta vernikov in duhovstvo v ornatu z višjim Pastirjem na čelu med glasno molitvijo, s križi naprej in vmes: se nameri, da kak ueotesauec se še ne odkrije (par nesramnežev je bilo celo viditi, ktera bi se smela kaznovati zarad očitnega motenja pobožnosti in žaljenja verskega čutila, ker sta pokrita in s smodko v nesramnih ustih memo šla). Molčimo o nekterih, ki se menda „olikujejo" (?), pa se prederznejo versko čutilo žaliti! Izmed vsega narbolj divje pa je, kakor se nekteri vedejo, kadar srečajo duhovna, ko s presv. Reš-ujim Telesom gre bolnika previdit; memo krevsajo in se jim ne zdi vredno pred živim Bogom poklekniti. Tudi pri „šmarnicah." se nekteri tako vedejo, da poštene ljudi žalijo in pohujšujejo. Pokojni vladika Slomšek je prav dobro poznamnjal take, ko je pisal, da „smeti ostajajo pri vratih" — v cerkvi namreč, da bi se ložej in manj opazovani nespodobno obnašali. Znano je. da po nekterih krajih po deželi se godi veliko bo-goskrunstva. Ni treba nikomur biti preroku, ako takim bogoskrunceni razne verste napoveduje, da jim bode lakota še bridko poniževala napihnjene grebene, ker se tako nespodobno vedejo o naj resnobniših prilikah, ko vse občinstvo za usmiljenje, za milosti, za odverujenje nesreč k Bogu kliče. In od kod so take nespodobnosti? Strahu božjega nimajo. Kdaj začne kdo svete skrivnosti ali tudi du-hovstvo zaničevati? Pod nosom še mokri dostikrat takrat, kadar začuo staršem denar krasti; tudi tako imenovani „olikani" in odrašeni, kadar imajo od tujega deuara oskrunjene roke; — oboji pa še zlasti, kadar se od njih kadi tista nesnaga, ktero Duh božji imenovati prepoveduje. Strahu božjega ni, ta se pogreša pri tacih zaverženih. Zato pravi Modri: „Initium sapien-tiae timor Domini:" Začetek modrosti je strah božji. Ko se je Sin Božji ponižal včlovečiti se, je prejel naj bolj popolnoma človeško dušo, kar koli je mogoče misliti. Prerok Izaija pravi: „Gospod (Bog Oče) ga je napolnil z duhom strahu božjega." To je govoril prerok, ko je v duhu pred seboj vidil prihod- njega Odrešenika v Njegovem prečešenem človeštvu. Zato tudi nobeno stvarjeno bitje Boga ni tako spoznalo, kakor prečešena Jezusova duša; od tod je bilo nezmerno Njegovo češenje Božjega veličastva. in ti občutki so tako prešiuovali Jezusovo «lušo. da so uapoluovali tudi vse ude, počutke iu telesne moči Njegovega najsvetejšega telesa. To je bil tisti „duh strahu božjega," ki je napolnoval prečešeno človeštvo Jezusovo. In po tem pojasnjenji si misli Jezusa, ko je molil za nas po samotnih krajih, po gorah, o zadnji večerji itd., k nebeškemu Očetu. V resnici, pravi eden pisateljev, to je prizor za angelje radi zbranosti, ki se je svetila na Njegovem n?j svetejšem obličji, in radi spodobnosti (spoštovanja), ki je bila izlita po vsih udih Njegovega telesa. Z darom strahii božjega je bila na pervi stopnji za Jezusom napolnjena ona, ki si jo je sv. Duh izvolil kakor naj čistejši nevesto v spolnjenje nezmerno visoke skrivnosti včlovečeuja, ktero je sprejel Sin Božji za re-šenje zagrešeuega človeštva. Vse njene ljubezujivosti do Jezusa, nebeškega Deteta, so bile spremljane od nezapopadljivega spoštovanja, to je, od naj globokej^ega strahu božjega. Ne borno se motili, ako rečemo, da Marija je imela tako sveto in globoko spoštovanje do božjega Deteta, da so pri nji bile omejene tiste razne zunanje skazovauja ljubezujivosti do Jezusa, kakor je to mnogokrat pri druzih materah: Marija je imela dar strahu božjega v nezmerno visoki stopnji. Po teh izgledih od Jezusa in Marije nam je očitno, kolik dar je dar strahu božjega. In če ta dar imamo, v kolikem spoštovanji bomo potem imeli cerkve, v kterih včlovečeni Sin Božji svoje stauovanje ima! Zapopadli bomo besede: „Kako grozno častitljiv je ta kraj. tukaj ni druzega kakor hiša Božja iu vrata nebeške." Kako spoštljivo se bomo tudi povsod obnašali, ker vémo, «la Bog je povsod pričujoč in pri nas, »v ktereui živimo in smo." Kar cerkev tiče, se bere, da sveti Martin se je v cerkvi velikrat tresel na vsih udih, ker si je bil tako živo svést, da je pričujoč veliki Božji Siu. Ako tedaj birmanci vredno prejmejo sv. birmo ter posebej „dar strahu Božjega," ne bodo več skrunili hiše Božje z nespodobnim smejanjem, radovednim ogledovanjem, šepetanjem, igranjem, ali pa s takim telesnim vedenjem, kakor bi si pričo nobenega spoštovanega človeka početi ne upali. (Kako grozno žalostno je u. pr. slišati, da nekteri kmečki pobi po stopnicah in temnih kotih posedujejo in se celo ne prestrašijo tobak žvečiti, da molčimo o bogoskrunskem pogledovanji, ter o pasenji nečistih oči itd., kar vse je tako ostudno, da ie res čudo, ako strela ne udari ir v trenutku ne konča tako silno ostudnega počeujanja.) Pri mestnih ljudeh so nespoštlji-vosti tolikanj manj odpustljive, ker taki ljudje veliko derže do zunanje lepe šege, nikoli se ne morejo dosti olikati iu osnažiti, ko gredo pred kacega višega k zaslišanja ali s kako prošnjo; v cerkvi pa se nekteri vedejo bolj nevkretuo in dervasto, kakor kaki hlapčoui, z rokami v žepu. zadi pod herbtom, stoje med povzdigovanjem in blagoslovom, sloné kakor na pol vinjeni ali zaspani itd. Kje je pri tacih „strah božji," ki je vender začetek modrosti: „Initium sapieutiae tiinor Domini !" Ako kerubi in serafi „svet, svet, svet" kličejo, zakrivaje si obličje od svetega strahu ; mora tudi ua>a zunanja spodobnost in notranja zbranost biti primerna svetemu kraju, na kterem se nahajamo, iu svetim opravilom, pri kterih smo pričujoči. Sv. Frančišk Salezijau je imel dar strahu božjega na tako visoki stopnji, da si tudi čisto sam v sobi ni upal telesno drugač zader-žati se. kakor ko bi bil Kak imeniten gospod pri njem pričujoč. Sv. Karol Baromej si tudi pri nočnem počitku ♦ ni nič dovolil, kar bi bilo kakor si bodi kaj napačno, ali kar bi zahtevala zgoli telesna zložnost. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. {Prečast. P. Tomaž Brseska.) Te dni je šel skoz Ljubljano v Rim prečast. P. Tomaž Brseska, bivši prednik čč. oo. od vstajenja Kristusovega v Drinopolji, v Bulgariji; zdaj pa je izvoljen za pristava naj višega velikega redovnega predstojnika (P. Semen-ko-ta), je tedaj na drugi stopinji v celem redu, postal namreč je „general-azistent." Toraj se je podal pretekli torek iz Ljubljane proti Rimu, kjer bo zanaprej stanoval. Njegov naslednik v Adrijanopolu je prečast. P. Valerijan Prsewlodsky, tudi Poljak, ki je že na svojem mestu. Ta red ima svoje samostane daleč po svetu raztresene, kakor: v Ameriki njih 5 (l med drugimi v Chicagu), 1 v Parizu, 1 v Berolinu itd. Pravila redovne so ojstra in on sum je močno vestin mož (zlo se je čudil, ko je slišal, da se v Ljubljani najdejo taki, ki med povzdigovanjem ali pri blagoslovu z Najsvetejšim ne pokleknejo; gorje! je rekel, kaj bojo počeli, ko bodo pri sodbi stali pred ravno tistim Kristusom Sodnikom, ki mu tukaj niso časti skazovali, ko se je za-nje daroval!) — O tej priliki naj malo pojasnimo, kar smo že omenili o bulgarskih no\ih škofih. Po pred logu zbora rde propaganda fide" se bojo vstanovili na Bulgarskem trije apostoljski vikarijati za katoličane iz gerško-vzhodncga obreda. Izvoljen je za pervega apost. vikarija Msr. Nil, kteri bo kot nadškof imel sedež v Carigradu. Drugi je vikar Mihael Petkov, ki je bil une dni posvečen od nadškofa Nila v Carigradu. Ce prav vemo, je le-ta pervi Brseskov učenec v Adrijanopolu, najberže spreobernjenec iz razkolništva, kakor je tudi premilgsp. Nil. (Tretji še ni očitno znan.) Upati je dobrega vspeha od vikarijev, ker bulgarski narod se močno nagiba k svoji starodavni materi katol. Cerkvi. To se je vidilo poslednje dni, pravi „Zagreb. List," ko je na stotine duš zapustilo razkolstvo in se je vcr-nilo v naročje katoliške Cerkve. Misijone po ondotnih okrajinah bode opravljal red sv. Vstajenja. Iz Gorenjskega. Pred dvorom je umerla pobožna gospa Urbančič-cva v 94 letu; 7 duhovnov je bilo pri pogrebu; pokopaval je domači župnik gosp. Debelak, slovesno černo mašo je pel gosp. župnik Go-lobič. — V Šenčurji je bil peto nedeljo „bof;" cerkveno žeguauje, ali prav za prav se je slovesno obhajal praznik cerkvenega pomočnika, sv. Jurija. Velika sv. maša je bila z leviti, gosp. kaplan Alijaučič pa je kaj lepo orgljal, in krasno lepo petje je vnemalo gotovo vsacega, ki ima saj nekoliko pojma v cerkvenem petji. Pele so se težke Wittove, Forsterjeve in drugih skladateljev lepe kompozicije. Pele so 4 kmečke pevke ki so pa čisto izobražene v sekiricah in tekstu, in 3 moški. Veliki altar je bil okinčan s svežimi cvetlicami na čast sv. Juriju, nekaj pa tudi zato, ker je bil samo tabernakelj še cel, drugi del sploh še zelo razdjau, ko kipar oče Šubic že druzega dela in njegov verli sin Jurij, slikar v Parizu, slika sv. Jurija v njegovi nebeški slavi. Verh Skalnice, o. maja. (Xekaj o sloveče tu sveti.a take svetišča zares podobne zdravilnim studencem za dušne težke bolezni, ktere bi se sicer drugod med svetom ne utegnile nikdar ozdraviti, ktero resnico se spoznava že iz Marijnih besed, rečenih pasterici Uršuli Ferligojki :***) „Reci ljudstvu, naj mi zida tukaj hišo in me prosi milosti!" Samo ss. obhajil se podeli na leto dni nad 30.000—40.000 romarjem, ki prihajajo od blizo in daleč k temu studencu milosti. V že omenjeni knjigi o svetišču Matere Božje na Sv. Gori (nemški), in zlasti v oni (latinski) od p. Paškona, iz reda sv. Frančiška, je vse polno uavedenih djanskih zgodb in dobrotnih čudežev, storjenih raznim osebam na priprošnjo Marije Device. Resnico tega pričujejo mnogoštevilne obljubne slike in table, ki visijo na steni o veliki zakristiji za velikim altarjem, in so prinesene od vernih, ne le od prejšnjih starih časov, ampak njih mnogo tudi iz poslednjih, prav današnjih dni, kakor se lahko sleherni sam prepriča. *) Zarad divnega razgleda prihajajo tudi drugi, pa ne pobožni romarji, tako imenovani turisti'* ali hribolazci na Skalnico, da si pasejo oči in nič drugega. Ti imajo tudi oči, pa le telesne, zato ne vidijo edino potrebnega. Pis. **) Kaorle je primorska vas nad Benetkami, kjer je 1848 avstrijska baterija eno sardinsko vojno ladija potopila. Pis. ***) Tako je tiskano v temeljito spisani (slovensko pisani) zgodovini, ki se ravno zdaj dotiskuje v hilarijanski tiskarni. Več o tej krasni kujigi, — ki obsega tudi potrebne molitve, kedar zagleda svetlo! Pis. Naj imenitniša zgodba iz današnje dobe je pa ona ogromna procesija 2. septembra 1872, na čelu r. nadškof z nad 150 duhovni in z nad 40.000 drugih vernikov, kar bo ljudem ostalo vedno v spominu. In da tudi poznejši zarod ne pozabi na to očitno spoznavanje sv. vere svojih pobožnih preddedov, se je v ta namen napravil prekrasen marmorni altar sredi velikega obha-jilnika (ki obsega prostor, da se lahko 100 ljudi h kratu obhaja), in na njem se mašuje spred in zadej. Stane neki 2000 gld. Spredej je v sredi altarja v marmor izrezana slika Pija IX, klečečega pred v oblakih se prikazajočo Marijo Devico, in malo višej je pa Oče nebeški, gledajoč z dopadajenjem na velikega terpina (Pija). Na zadnji ali gorenji strani tega dvojnatega altarja je pa v spomin na ono procesijo latinski napis s samimi velikimi čerkami: Cum Pius IX. P. M. Annos L Feliciter obsolvit, Ex quo sacratus fuit Episcopus, Votum pro Ejus incolumitate a. MDCCCLXXII susceptum, Mariae Matri Dei Libentes merito solvunt Altare dedicant. — Ravno tako se je na isti način napravil iz prostovoljnih zbirk G3 stotov težek zvon, ktera teža spominja (po legendi) na 63. letno starost Marij nega življenja v tej dolini solz. Če tudi niso še uslišane naše prošnje za povsotno ali vsestransko zmago in svobodo Cerkve in Jezusovega namestnika, je vender, prej ali slej, gotova zmaga Cerkve; kajti „peklenske vrata je ne bodo premagale," je rekel njen vstanovnik sam. Toliko bodi le memogrede omenjeno in povedano v Marij no čast v tem Marij nem mescu. Zato naj mi zvesti katoliški Slovenci z vso gorečnostjo častimo to našo Mater, ki nas je po svojem prikazanju na Sv. Gori obvarovala kuge luteranstva in žalostnega razkolništva; spomiujajmo se vedno, in še zlasti v tem njenem mescu, presladke in preblažene Device, kajti nič ni bolj koristnega, nič bolj prijetnega, kot ta-le misel: Da mi pribežimo k Tebi, o sveta Mati Božja, pod perutimi tvoje ljubezni in usmiljenja, brani in varuj nas. Mi za Bogom imamo naj veče zaupanje na-Te, o Mati preljubeznjiva; ker ti si naše pristanišče, o neomadežana Devica; Ti si naša prednica in dobrotijiva pomočnica. (V. Efrem. 5.) Ako pa želimo njenega mogočnega varstva vredni, postati, spolnujmo, kar pravi sv. Rihard od sv. Lovrenca: rO ljubite, dragi moji, Ono, ktero častite, in častite, ktero ljubite; kajti potem boste zares Častili in ljubili, ako si prizadevate s celim sercem, posnemati Ono, ktero hvalite. Kajti prava Hvala serca in ust je v posnemanju djanj." — O priliki zopet kaj ako Vam drago!*) , S Krasa, 4. maja. (Birmovanje. f Miha ZcaJ*) Četerto nedeljo po Veliki noči (22. aprila) so premilg. škof teržaški Janez Nep. izvolili pričeti versto letošnjega birmovanja na Krasu, v prijazni daleč s kamnitega griča belo bliščeči cerkvi Matere Božje na Repentabru. Po lastnih njih besedah hoteli so ravno tu začeti, nekaj, ker se spominjajo prejšnjih let, ko so včasi iz Tersta prihajali k prijatlu župniku T. na Repeutabor, ter slišali slavčike prepevati, kterih je veliko po rebri okoli Re-pentabra, nekaj pa, da pod varstvom Marijinim pričnejo imenitno škofovsko opravilo s sv. poterjevanjem v veri. Zato je pa na pervem slavoloku, kterih je še veliko bilo po vsih vaseh, kamor so premilg. škof naprej se peljali, stal primerni napis: Z Marijnih višav Prescrčni pozdrav! Prav drago; prosimo. Vr. Povsod, koder so se milg. škof memo peljali po Krasu, so po cerkvah lepo priterkovali, ali „tekljali," kakor pravijo, — streljalo pa se ni nikjer, kajti milg. škof streljanja nimajo radi. Bili so namreč pri neki škofovski vizitaciji v poreški škofiji v veliki nevarnosti, ko je nekdo ravno pri ušesih konja, na kterem so jahali, vstrelil; konj se spne po konci, verže škofa na tla, s kopitom po njem udari in zdirja. Od tistega časa so škof prepovedali streljanje pri škofijskih vizitacijah. Naslednji dan (23. aprila) bilo je birmovanje v Skopem, mejni duhovniji proti goriški škofiji. PoveČi napis na slavoloku je izražal veselje, povzdanost, ljubezen došlemu višemu pastirju. Zjutra je bilo jako neprijetno vreme, ves Nanos in čavenjsko gorovje je bil sneg pobelil in merzla sapa je opominjala, da ni še mila spomlad nadvladala nad kratKo zimo. Popoldne se malko vremeni in milg. škof se pošetajo, spremljani od domačega, za lepoto hiše Božje jako vnetega gosp. kaplana in od bližnjih sosedov duhovnikov v Kraj no vas blagoslovit novo, lepo izdelano podobo sv. Neže. Ker ima ta svetnica janjčeka kot svoje znamnje, je bil pred cerkvijo na slavoloku primerni napis: Stopi mili visi pastir ▼ našo sredo, Blagoslovi serčao tebi vdano čedo! Po obedu se peljejo milg. škof v bližnjo Koprivo, kjer jih slovesno sprejmejo, ter od slavoloka do cerkve z mehko mahovino pot nastiljajo, iu z bedenicami (me-denka-narcissus) potrosijo. — Prenočili so v Tomaji. Sv. Jurja dan (24. aprila) bila je sv. birma v Du-tovljah, ker je ondašnja cerkev temu godovniku posvečena. Ni bil slovesen vhod, ker po smerti nepozabljivega gosp. Jerneja Brence-ta so ostali Dutovci brez dušnega pastirja, a oni, ki je bil prišel iz druge škofije začasno duhovsko službo opravljat, se je v svojo škofijo vernil tri tedne pred birmo. Na slavolokih so izražali veselje: Srečen vhod, mili viši pastir! In na drugem: Tud cvetje spomladi najlepše cveti, Prihoda se Vašega mladost veseli! — a svojo žalost, da so brez dušnega pastirja, so naznanjali v napisu pred cerkvo: Sem mati zapuščena, Samotno tu molčim. Prosim Vas pastirja, Ovčic da ne zgubim ! Milg. škof so obljubili, da poskerbe tudi za njih dušne potrebe; a rekli so, da je drugod še bolj nujno potreben dušni pastir. Pred je treba smerti rešiti onega, ki je dva—tri dni brez hrane, kakor tacega, ki morda še le pet—šest ur ni nič vžil. Tudi sv. Marka dan so se škof mudili v Tomaji ter so tam „procesijo** imeli. V četertek (2ij. aprila) je bilo birmovanje v Kaz-ljah in Štorjah. Sploh so bili milg. škof prav zad<»> voljni, ter so poslovljevaje se od tomajskega dekanata, dotičnim dušnim pastirjem hvaležnost in prizuaujc očitno izrekli, da se pošteno trudijo svoje dolžnosti spoluovati. V petek, 27. aprila, so se milg. škof napotili v Povir, ono vas, kjer so kot mali učenec si ubijali glavo z nemščino. Bile so takrat šole vse nemške, da so celo ves katekizem morali na pamet se učiti, ako tudi niso umeli, kaj pravijo. Isto tako so proučili knjigo: rPflichten der Unterthaneu gegen die Vorgesetzten kmečki otroci slovenski so se s tem mučili! No v tem oziru je dandenes vendar mnogo bolje, ako se že v kaki šoli nemščine — učijo, se s tem poukom začenja v če-tertem letu, ko so učenci '' lobrega se naučili slovensko brati. Z veseljem se še spominjajo milg. škof onih mladostnih let, ko so jih zapisali v „zlate bukve* povireke šole. Spominjali so se v pogovorih tudi o prečast. gosp. kanoniku Mihaelu Žvabu, Povircu, ki so izšolali tri svoje vnuke — Povirce, kterih dva sta že duhovnika in tretji v bogoslovju. Kako bode to ginljivo, kadar bo poslednji novo mašo pel, in mu bodo gosp. ujec kot arhidijakon, oba brata pa eden kot dijakon, drugi kot subdijakou, pri pervi maši služili. Nekdo po-terka na vrata: prišel je cerkovnik sežanski s telegramom. Ko župnik izide, ter prebere telegram, k^r obstane: vstopi, rekoč: Gospodje, ne prestrašite se! Monsiguor kanonik ¿vab so nocoj ob 5% umerli! Kakor bi jih iz jasnega zadelo, osupnejo milg. škof in drugi pričujoči gospodje, ter si mislijo: Kako večkrat si gradove zidamo v zraku, sapa potegne, in se podereio! Ljudje obračajo, Bog pa oberne. V otožnih mislih vtop-ljeni se gospodje razidejo. V saboto (28. aprila) je bila sv. birma v Divači, in v nedeljo — 29. aprila — je kar bolj ob hitrem zjutra ob 8 začelo se sv. opravilo v Lokvi, ker so milg. škof mislili vsekako, da bodo osebno se vdeležili pri pogrebu kanonika skolastika Žvaba. Ker pa imajo v mestu gg. duhovniki ravno od 11—1 naj bolj primerni čas, je ka-pitel sklenil, da se pogreb opravi že 11 '/<,. Sam c. k. namestnik baron Pretiš, in druge visoke osebe, šolska mladina z mnogimi učitelji, in veliko ljudstva je spremljalo blagega pokojnika k zadnjemu počitku. Od stanovanja do stolne cerkve so vodili sprevod prijatelj pokojnikov prečast. monsignor Schneider, prošt. ker milg. škof so se še le o poldne pripeljali v Terst. Zdaj počiva kanonik Ž vab na velikem pokopališču pri sv. Ani v oddelku duhovnikov na desni strani pok. škofa Dobrila, s kterim sta bila velika prijatelja, kajti oba sta bila iskrena rodoljuba, oba sinova ubogih kmečkih starišev. Hodil se je Miha Žvab (ali kakor se je podpisoval doslednje že iz pervotne takrat nemške šole v Povirji: Schvab) dne 22. septembra 1813, torej ni bil še doveršil 70 leta. Ko je mali Mihec kazal nenavadno nadarjenost, j)rimora tadanji župnik povirski Zaharija Bon očeta Žvaba, da pelje Mihca v Gorico. V pervem polletji je Mihec, češ, da je kmečki otrok, dobil dvojko, a v drugem polletji bil je že pervi „premijant," in tako je ostal potem vedno med svojimi tovarši pervi vse skozi do osme latinske šole (filosofije.) Bil je pa silno marljiv. S početka se mu je terda godila za hrano. Iz Povirja, deset ur daleč, mu je sestra Katarina, ona ista, ktere tri sinove je pozneje dal izšolati, na glavi donašala ječmenove kaše, fižola, moke, celo kruha. A bil je Mihec včasi gladen, pravil je. da je celo luščine bohove jedel na Kostanjevici. Pozneje je dobil eno \Verdeu-bergovib štipendij in nekaj instrukcij, da je bil glede hrane brez skerbi. Leta 1838 mašnika posvečenega pošlje škof Matevž Ravnikar v Istro v Antinjan pri Pazuu kot kapelami in učitelja. Tam ostane tri leta, ter si pomaga v Terst za kateheta. Celih 40 let je bil v Terstu pri šolah, uajpred v starem mestu, potem na tadanji normalki veroučitelj, iu vodja do 1857, ko postane kanonik stolne cerkve sv. Justa iu šolski nadzornik v kerščanskem nauku. Zraven svojega navadnega poslovanja, ktero je vedno natančno opravljal, se je pokojnik bavil v poslednjih letih mnogo z orijeutalskimi jeziki: s hebrejščino, sauskritskim, in poslednjič še s kinežkim jezikom. Hotel je najti korenike pervotuemu jeziku, a sredi nedoveršenega dela in jezičnega razglabanja ga je nemila smert prehitela. Namenil je bil vstanoviti dve Štipendiji za podporo ubogim dijakom; a i ta nada je po vodi splavala, kajti nikakor ne misleč na smert tako hitro, ni zapustil, bi reč', nobene v poslednjih letih pisane oporoke; torej se bode vsa zapuščina postavno razdelila. Bil je pokojnik majhne postave, pa kakor nalaš za otročiče. ki so mu mnogokrat na poti roke poljubovali. Znal je vendar strogo red (disciplino) ohraniti, in kar je odločil, je moralo biti. Naj se duša tega „demantnega brusarja" (Diamantenschleifer), kakor imenuje pater Hattler odgojitelje mladine, v nebeškem kraljestvu ko biser sveti in naj zvesti hlapec Gospodov plačilo večno vživa v svetlem raju. V Banjaluki. V tužni Bosni je bilo Belo nedeljo slovesno pervo sv. Obhajilo. Zaseben list to lepo opravilo tako-le naznanja: Svečanost perve svete pri-česti (sv. obhajila) na Bjelu nedelju veomo (zelo) smo liepo sveršili. Iz škole miloserdnic bilo je 31 djece, koja su imala srieču pervi put pristupiti k stolu (mizi) Gospodina. Djeca bila su odvedena iz škole u cerkvu pod zastavom medju zvonenjem sa svečama u ruci pje-vajuč pjesmu o sv. pričesti. U cerkvu dočekaua su bila od velečastnoga gosp. župnika, koji je odmah počeo svečanu sv. misu. Pod misom deržao im je veoma liepi govor, zatim ponovila su djeca kerstni zavet, (obljubo) te su se molile na glas pred njima molitve: priprava za sv. pričest, tako isto i poslie zahvala. Poslie svete mise bila su djeca nadarena,*) da im više u serdcu ta velika srieča ostane, svako sa jednom knjižicom i jednom slikom, a kod nas u samostanu pripravio se je za sve skupa ljepi ručak (zajuterk). To je sve djecu veoma ob veselilo. Knjižice dobavio je veleč. g. župnik, te je niekoje platio od svoje strane, a njekoje novcem od dobročinitelja. M. L. V nebo! V nebo povzdigajmo serce! Tje, kamor Jezus od nas gré, — Tje nas mogočno k sebi vleče Zdaj božje Serce plameneče. V nebo povzdigajmo želje ! Vse duše tje naj koperné, Tje skril v brezkončni je lepoti Zveiičar naš se iu miloti. Na desni Očeta zdaj sedi, Ozira se na nas ljudi; Zato povzdigajmo čutila Nad zemlje prah v nebesa mila! V nebo povzdigajmo oči, Telesne, dušne vse moči : Da duša Jezusa ljubila. Se nič za svet ne bo menila. Veselje tu je vsako nič, In vsaka sreča hitro p reč ; V nebo naj gre vse hrepenenje, Od tam smehlja se nam življenje! V nebo ! v nebo ! tam vsaki čas Že čaka sladki Jezus nas : Od tam Tolažuika dobimo. Le upno te dni zanj prosimo ! On v sercu našem ogenj vžgal, Darov bo svojih sedem dal, V nebo — da duša hrepenela Bo k tronu Jagnjeta vesela. *) Op. Vidi se iz tega lističa, da se deca (menda pl. od dete, detiee) sploh veže s pluralom glagolov in odjek-tivov; ne pa s singularom, knkor delajo nekteri naàinci, ki so Jugovcem „uzmali deca,'' pa jim ne «najo „opank" obuti in pišejo n. pr. : „deca hodi v solo, deca je bila pridna" itd., ter opletajo s tem, kakor s tistim medenim „niti— nitičem". .. „Izmikanje" nima sreče. Vr. Terpeti tu nam bode slaj, Ce v sercu Duh je Božji zdaj. Že tukaj bodemo začeli, Kar bomo v raju tam imeli. V nebo! v prelepo tje nebo — Pripravljena naj duša bo: Tam. kjer presveta je Trojica, Že čaka nas nebes Kraljica. S. M. Bonavent. Milostni Materi. (Za Smarnice.) Smem li. milostljiva Mati! Bližat' se pred Tvoj altarV Rad bi hotel darovati Šopek belih šmarnic dar; Al cvetiičic zalih nimam. Sem sirota grešna, znam. Bile rop so hudim ujmam; Kaj naj toraj Ti podam? — Serce revno, ki žalilo Tvojega je Jezusa. Vse skesano, naj darilo Moje bo. o Milostna! Sprosi Mati, da prest? ari V vertec ga tvoj ljubi Sin, Ti potem pa milo vari Novo cvetje ozebljin! V tvojem varstvu naj so klice, Daj Marija Ti jim rast; Jaz prilival bom solzice Da cveto le v božjo čast. In ko zadnji maj se sklene, Tu na zemlji cvet ospe. V rajskem vertu naj požene Cvet, ki vekomaj cvete. H (t d oslov. Razgled po svetu. Prusko. Kako nezmerno moč ima pravica in resnica, se vidi v pruskem deželnem zboru. Ker se Biz-mark tako nezmerno brani v Kanoso iti, je 25. aprila Windthorstov predlog za svobodo maševanja in deljenja ss. zakramentov bil sicer za zdaj še odbit (konservativci se namreč niso prederznili vladi zopervati), bil pa je namesto tega sprejet sklep konservativcev, ki prav za prav na ravno tisto meri, kar središe hoče, na temeljito predrugačenje Cerkvi sovražnih majnikovih postav; med tem pa še neka nujna postava, ki dopušča naj bolj potrebno pomoč v dušnem pastirstvu. Po drugi strani pa se je pokazalo, da je vsa zbornica enih in edinih misel: da tako, kakor so zdaj, okolišine ne morejo obstati. Celo naprejevci in rudečkarji so odločno za popravo majnikovih postav. To se pravi, vsa zbornica — hočeš, nočeš — se obrača v nekem pomenu ,.proti Kanosi." Kako vse drugač je bilo pred malo časom! Bratovske zadeve. V molitev priporočeni: Bolan duh. za dušno in telesno pomoč. — Prav nevarno bolan duh. za pomoč. — Žena priporočuje bolehnega moža, hčeri in hudo bolno sestro — za zdravje. — Dve osebi v dušnih potrebah. — Vsi, ki niso opravili velikonočnega obhajila, ali ki so ga opravili nevredno. — Nekdo v prav hudih zadregah, že večkrat priporočen za pomoč na prošnje N. lj. G. in sv. Jožefa; priporočuje tudi svojo jezično ženo za hišni mir; svoje otroke za dobro izrejo. Uslišanje se naznani. — Prosim ude bratovšine N. lj. G. za molitev, da bi bila uslišana v neki telesni zadevi. — Šolar se prav iskreno priporoča v molitev, da bi bil pobožen, in da bi šolsko leto dobro izdelal. — Žena že delj časa v glavi bolno sestro priporoča, da bi jo Bog rešil iz te hude bolezni na prošnjo N. lj. G. in svet. Deodata. — Mati priporoča sebe iu svojo družino za pravo krotkost, ponižnost, vneta serca za sveto pobožnost in sveti blagoslov iz Jezusovega presv. Serca na prošnje N. lj. G. iu svet. Deodata. — — Starši priporočajo svojega sina, da bi kako službo dobil na prošnjo N. lj. G. presv. Serca. — Bolehna oseba za pomoč. — Sinovi serčuo priporočajo na pameti zmešauega očeta za pomoč na priprošnjo N. lj. G., sv. Jožefa in sv. Deodata. — Nekdo, da bi na priprošnjo N. lj. G. presv. S. iu sv. Jožefa zadobil službo. Zahvale: Prav serčua zahvala in češeuje N. lj. G. za ozdravljenje od hudih bolečin na nogah, doseženo po opravljeni devetdnevnici. Cešeua in hvaljena bodi na veke preljuba Pomočnica, Devica Marija! K. P. Koledar za prihodnji teden: 14. majnika. Biukoštni ponedeljek. S. Bonifacij. — 15. S. Sofija. — 10. Kvaterui post. S. Janez Ncp. — 17. S. Ubald. — 18. Kvaterui petek. post. S. Feliks Ivantal. — 1(J. Ivvaterna sobota, post. S. Peter Celestiu. — 20. Perva nedelja po Biuk. Presveta Trojica. S Bernardin Sienski. Pomočki k modrosti. (Iz Pregovorov XIII.) 1. majnika. Kdor svoje usta varuje, varuje svojo dušo; kdor pa je nespremišljen v govorjenji, se mu bo hudo godilo. 2. Pravični lažnjivo besedo čerti; hudobni pa za-sramuje in je zasramovau. (To je: Hudobnež druge z obrekovanjem sramoti; pa kmali ga spoznajo ljudje iu zgubi vse spoštovanje.» o. Naglo nagrabljeno bogastvo se manjša; počasi z rokami nabrano pa se množi. (Naglo nagrabljeno je namreč rado po krivici pridobljeno, zato nima teka.) 4. Prekanjene duše v grehih tavajo; pravični so pa usmiljeni in usmiljenje skazujejo. 5. Razumni dela vse s prevdarkom; kdor pa je aboten, svojo neumnost razodeva. 0. Kdor se krotitvi odtegne, pride nadenj revšinu in sramota; kdor se pa svarjenju vda, pride k časti. 7. Kdor hodi z modrimi, bo moder; prijatelj nespametnih bo njim enak. 8. Grešnike nesreča preganja; pravičnim pa se dobro vračuje. 9. Komur se šibe škoda zdi, sovraži svojega sina; kdor ga pa ljubi, ga vedno strahuje (ako je namreč potreben.) 10. Pravični je in nasituje svojo dušo; trebuh hudobnih pa ni nikdar sit. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Obiskovali bodo premilg. knez in škof naslednje duhovnije in delili sv. birmo: 8. majnika Cemšenik; 27. Staro Loko; 28. Železnike; 29. Poljane; 30. Žijri; 31. Idrijo. Tast. g. Jožef Dolenec je 24. aprila t. 1. na dunajski univerzi dosegel dohtorstvo bogoslovja. K dopisu iz Sarajeva št. 17. Rečeno je v tem dopisu, da vodili bi v Št. Andreju prosivke za sprejetje med „hčere. Božje ljubezni v Sarajevu" čč. oo. jezuiti, ki znajo slovenski. Prošeni smo v pojasnilo povedati, da čč. oo. jezuiti kacega posebnega vodstva in poduče-vanja niso obljubili, ampak le toliko, da k spovedi lahko hodijo v njih cerkev. Očitna zahvala. V imenu presv. Marije D. s Svetih Višarij priserčno zahvalo naznanjamo vsim tistim, ki so podobo Marije D. Višarske, ko je bila zarad poprave v g. Jemcevi hiši, tako pridno obiskovali, ali jo tudi z darovi obdarovali. Prelepa štatva s tronom in darili vred je že oddana in poslana na svoje mesto; 10. in 11. majnika, ako Bog da, se vidimo na Svetih Višarjih, kamor bo podoba z bližnje postaje v procesiji prenesena. Tam gori, ko bode podoba slovesno blagoslovljena, bomo pred Marijo prosili tudi za vse dobrotnike, da bi jim Bog na priprošnje Marije Device Višarske vse dobrote obilno poplačal na duši in na telesu. V Ljubljani, 3. majnika 1883. Romarska družba Svetih V i m rji. Zahvala. Čast. gosp. župnik Mat. Preželj je katol. družbi daroval okoli 30 zvezkov dobrih katoliških bukev, za kar bodi očitno naznanjena serčna hvala in ponovljena prošnja, naj bi še drugi se spominjali katoliške družbine bukvarne s podobnimi darili. Dr. Jure 7 predsednik. Iz Jeruzalema, 18. mal. travna 1883. — P. Marija Alfons Rotisbon si daje čast naznaniti naj globokejše spoštovanje____in ponižno zahvalo za poslanih 113 gld., nabranih za djanje Naše Gospe Sionske v Sveti deželi. P. Ratisboue je močno ginjen z besedami sočutja in oserčevanja, ktere mu piše tako dobrovoljni vrednik „Zg. Danice" iz Ljubljane. Naj serčniši zahvala vsim dobrotnikom naših naprav! Podpis: Le P. Marte Alphonse Ratisbonne. Op. Poslali smo bili perve dni sušca t. 1. v Pariz preč. P. Teodoru Ratisbonu 113 gld. (al; 113/4 napo-leonov v zlatu in 2 franka), da je IG gh i Sijonske hčere in 97 pa za njegovega preč. brata Ma . Alfonsa Ratisboua v Jeruzalemu, in na to je došln predstoječa zahvala iz Jeruzalema. Vr. Kje je prava ljubezen do bližnjega ? Amerikanski „lllas" v Št. Lujzu pripoveduje to-ie: H. W. Beecher, protestauški pridigar v molitvenici v Brooklinu, h kteri se štejejo sami bogatini, je nedavno pravil v pridigi to-le: „Po sočutju hrepeni vsaka človeška stvar. Je pa odveč veliko tacih tempeljnov (namreč: protestanških), v kterih se bogati ogibajo ubožnih. V tacih velikih pa ljubezni praznih tempeljnih se siromak ne more čutiti kakor doma. Od katoličanov bi si protestanje morali jemati izgled. Bil sem v naj lepših rimsko-ka-toliških cerkvah evropejskih in sem vidil, kako bogati in ubožui eden zraven druzega kleče. („Hort, hort." gospoda: „kleče!") Ljudje prezalo oblečeni se niso od-mikali od ubožnih, ki so bili v odergnjeni obleki. Dragi prijatli, rimska cerkev nam protestantom daje svojo ljubezen do ubogih, nižjim pa nauk pravega in resničnega sočutja." — „Hlas" je — s tem po večem zadovoljen; samo čudno se mu zdi, da je g. Beecher moral potovati še le v Evropo, da zve, kako katoliška Cerkev do ubogih in vsednjih pravo sočutje razodeva, ker to bi bil lahko vidil tudi v Brooklinu. Poljaki v Ameriko. Nezadovoljnost Poljcev pod terdobo protestanškega Prusa se posebno kaže tudi v njih obilnem preseljevanji v Ameriko. Glavni poljski list na Poznanjskem pravi, da preganjanje katoliških duhovnov in žalostne politiške razmere so tega krive. Ako se ima to preganjanje ustaviti, pravi dalje, je potrebna temeljita sprememba oziroma na poljski narod, in sicer v narodnosti, v gospodarstvu, pa odpravljenje krivic do katoličanov; poprej ne bo jenjalo izseljevanje. V poslednjih 10 letih jih je samo iz Poznanjskega 80 tisuč in iz poljskih okrajin sploh 100 tisnč bežalo v Ameriko. To je primeroma trikrat več kakor iz druzih okrajin. Dobrotni darovi. Zn študentovsko kuhinjo: Čast. g. kat. Šim. Zupan 2 gld. 20 kr. — Neka gospodičina 1 gld. — — 6. g. župn. M. Tavčar 5 gld. Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Po stol. kapi. č. g. Mat. Kolarju 5 gld. — K. P. v Kranji 1 gld. — C. g. Jan. Brence, kapi. v Starem tergu 1 gld. — Neka gospodičina 2 gld. Zbirka po č. g. župn. Andr. Pavliču iz Radeč 11 gld. 62 kr. — Iz Brusnic po č. g. ž. Val. Bergantu 5 gld. 40 kr. — Neki g. učit. 1 gld., da bi mu bilo dano kedaj v to cerkev priti, častiti, hvaliti in moliti presv. Jezusovo Serce. Za sveto Detinstvo: Po M. Novakovi 1 gld. 44 kr. — Iz Idrije 2 gld. — Iz Vodic 2 gld. — Neimenovana dobrotnica 20 kr. Za opravo ubožnih cerkev: Iz Smlednika 31 gld. — Iz Semiča 45 gld. 10 kr. — Iz Rateč pod Korenom 5 gld. 30 kr. — Iz Stopič 5 gld. — Iz Št. Vida pri Zatičini po č. g. Jan. Klunu 4 gld. 20 kr. — Iz Želimelj 8 gld. 10 kr. — Iz Dol 12 gld. 40 kr. — Šent-Gotharda in Šent-Ožbalda 13 gld. 2 kr. — Iz Mirne Peči 20 gld. — Iz Idrije 26 gld. 85 kr. — Od Šent-Gregorija 12 gld. 40 kr. — Z Goč 27 gld. 50 kr. — Iz Križ pri Teržiču 13 gld. 36 kr. — Iz Starega Loga pri Kočevji 31 gld. — Iz Preddvora 16 gld. — Od Sv. Helene pri Dolu 10 gld. — Iz Banjaloke pri Kočevji 14 gld. — Iz Komenda 62 gld. — Iz Šent-Janža za to in lansko leto 24 gld. r (Dalje prih.) Za sv. Očeta: Žuženbregarji po čast. g. župn. M. Tavčarji 30 gld. Za pogorelce v Košani: Iz Brusnic po č. g. župn. Val. Bergantu 2 gld. 70 kr. Za bratovšino Naše ljube dospe presv. Serca: Č. g. Val. B. 50 kr. Za Marijino sirotišnico kan. dr. Jegliča v Sarajevu: Po čast. g. župn. Val. Bergantu iz Brusne 2 gld. 70 kr. — Neka gospodičina 1 gld. Za kapelo sv. Jožefa v Kuteževem: Več dobrotnic iz Idrije 4 gld. Za misijone v prid jud. spredternjenja: Iz Idrije čast. g. Ouušič 10 gld. (Drugi dnr. prih ) Pogovori z gg. dopisovalci. S. B.: Zmeraj višej: Bog plati. G. S. Prav drago; hvala! — G. Kn.: Vse vravnano. Odgovorni vrednik: Lnka - Tiskarji in saložniki: Jožef Rlnznikovi nasledniki v Ljubljani.