»W. ITALIJANSKO-JUGO SLOVANSKI RAZGOVORI POTRJUJEJO: Odprta politika do manjšin koristi prijateljskemu sodelovanju med državama Obisk jugoslovanskega predsednika Tila v Italiji, kjer je pred povratkom v domovino obiskal tudi papeža Pavla, so v mednarodni lavnosti komentirali kot izredno važen dogodek. In to ne le glede odnosov med obema državama, marveč tudi v najširšem mednarodnem pogledu. Po eni strani je bilo med obiskom dovolj jasno demonstrira-no, da je kljub različnim političnim in družbenim sistemom mogoče razvijati iskreno prijateljstvo med obema državama, ki sta pripravljeni odprta vprašanja reševati v duhu načel sodobne politike; po drugi plati pa je bila z obeh strani poudarjena želja po miru v svetu in pripravljenost, da k temu prispevata po svojih močeh. Ne nazadnje je obisk predsednika Tila v Italiji znovai pokazal in opozoril tudi na važno vlogo, ki jo v odnosih med dvema državama lahko igrajo narodne manjšine. Tozadevno je Tito že v zdravici na slavnostnem sprejemu na sedežu predsednika italijanske republike zelo jasno in nedvoumno poudaril: »Jugoslavijo in Italijo povezuje ludi to, da živi del pripadnikov narodov obeh dežel na istem prostoru. Pripadniki slovenske narodnosti zia območju dežele Furlanije-Julij-ske krajine ter pripadniki italijanske narodnosti, ki žive v Sloveniji *n Hrvatski, utnjujejo mostove prijateljstva med dvema sosedoma. „Gotove sence“ na avstrijsko-jugoslovanskih odnosih Zunanji minister dr. Kirch-schlager je v parlamentu govoril o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo ter dejal, da so na te odnose, ki so 'bili skozi mnoga leta neskaljeni in prisrčni, v zadnjih mesecih padle ,gotove sence*. Hkrati je izrazil prepričanje, da bo ob dobri volji na obeh straneh uspelo kmalu spet priti iz „ valovne doline". Poudaril je, da se iskreno in s polnim prepričanjem zavzema za nadaljevanje politike dobrega sosedstva in upa, da bo tudi na jugoslovanski strani prevladalo tisto pozitivno prepričanje, ki je prišlo do izraza v izjavi, ki jo je konec januarja podal jugoslovanski zunanji minister Tepavac. Mislimo, da pot iz sedanje »valovne doline" ne bi bila težka, če bi avstrijski in tudi koroški predstavniki upoštevali načelo jugoslovanske politike: odnos do manjšin je merilo za odnose med državama. nostni manjšini na obmejnem ozemlju. Glede tega je rečeno, da se že izvršujejo sklepi, ki sla jih oba zunanja ministra sprejela 9. februarja v Benetkah, za zboljšanje gospodarskega razvoja in blagostanja obmejnih področij. »Prijateljskemu sodelovanju med obema državama koristi tudi čimbolj odprta politika do manjšin ter se obe državi zato obvezujeta, dai bosta nudili manjšinam največjo zaščito." Predsednik Tito je med svojim o-biskom v Rimu sprejel tudi veččlansko delegacijo slov. narodnostne skupnosti v Italiji. Člani delegacije so mu podrobno orisali položaj in problematiko Slovencev v .^o'*,i. .»rti ton j j bile opaziti, da je Tito izredno dobro seznanjen s temi vprašanji ter je med drugim poudaril, da Ima Jugoslavija vedno pred očmi tudi vprašanja svojih manjšin v zamejstvu. V uradnem sporočilu je povedano, da so med obiskom razpravljali tudi o medsebojnih odnosih med 'Italijo in Jugoslavijo ter o perečih mednarod. problemih. O medsebojnih odnosih sta se predsednika strinjala, da je nujno potrebna njihova poglobitev na vseh področjih. V duhu mednarodnih dogovorov sta obe strani poudarili, da bosta še nadalje gradili medsebojne odnose na osnovi spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in na načelu nevmeša-vanja v notranje zadeve. V sporočilu je tudi rečeno, da so odnosi med Italijo in Jugoslavijo, kljub različnim družbenim in političnim strukturam, lahko zgled odnosov med državami. Glede mednarodnih vprašanj je bilo med obiskom poudarjeno, da je potrebno največje prizadevanje za dosego medsebojnega zaupanja, ki bi omogočilo rešitev sedanje krize, ki ogroža mir v svetu. Treba je vložiti ves trud, da se mednarodni spori rešujejo vedno le na miroljuben način ter da se vse države odrečejo uporabi sile ali grožnje. Pri 'tem sta obe strani potrdili zaupanje v Združene narode kot orodje za dosego miru in mednarodnega sodelovanja, posebno pa za rešitev problemov, ki se porajajo spričo vse večjih razllik med razvitim in zaostalim delom sveta1. 'Pred novratkon-c domovino je bil predsednik Tito tudii pri papežu Pavlu VI., s katerim sta se razgovar-jata o odnosih med Jugoslavijo in Vatikanom, še posebej pa o prizadevanjih za ureditev miru v svetu. Ravno v tem pogledu uživata tako predsednik Tito kot papež Pavel VI. velik ugled v mednarodni javnosti, ki je temu srečanju posvetila tudi primerno pozornost. Posebej je bilo tudi naglašeno, da je bil to prvi uradni obisk šefa neke socialistične države v Vatikanu. Zahtevamo prijateljstvo, ne procesov! Tako se je glasilo besedilo enega izmed transparentov, s katerimi so ljubljanski študentje v petek prejšnjega tedna pred poslopjem avstrijkega generalnega konzulata v Ljubljani demonstrirali proti odnosu avstrijskih oblasti do koroških Slovencev. Poleg tega so s svojimi napisi zahtevali izpolnjevanje določil člena 7 državne pogodbe, med katere spada tudi določilo o dvojezičnih krajevnih napisih. Neposredni povod za to demonstracijo je bil proces, ki naj bi bil prejšnji petek pred celovškim okrajnim sodiščem proti Marjanu Šturmu. Toda — kakor rečeno — le neposredni povod in ne tudi vzrok, kajti le-ta je globlji. Do demonstracije nikakor ni prišlo le zaradi »tehnične napake", ker ljubljanski študentje ne bi bili pravočasno zvedeli o preložitvi procesa. Nasprotno, bili so točno poučeni, pa so se kljub temu in kljub dežju v velikem številu zbrali pred avstrijskim konzulatom, da protestirajo sploh proti odnosu Avstrije do slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. »Zahtevamo prijateljstvo, ne procesov!" Že v tem geslu je dovolj jasno izpovedano stališče ljubljanskih študentov in preko njih stališče vsega slovenskega naroda, ki si iskreno želi čim tesnejše prijateljske odnose s sosednjimi narodi in deželami, vendar ne na račun svojih rojakov v zamejstvu. Na svojem protestnem zborovanju so študentje sprejeli pisma, naslovljena na avstrijski generalni konzulat, na zvezni izvršni svet v Beogradu in na obtoženega Marjana Šturma. Generalni konzul dr. Heinrich Riesenfeld je sprejel veččlansko delegacijo študentov in ji obljubil, da bo zahteve ljubljanskih študentov takoj sporočil avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu in zunanjemu ministrstvu na Dunaju. V MOSKVI ZASEDA KONGRES KP SZ Ta teden zaseda v Moskvi 24. kongres KP Sovjetske zveze, na katerem se je zbralo okoli 5000 delegatov iz cele države ter kakih 1000 gostov iz mnogih držav sveta. Od kongresa pričakujejo, da bo začrtal smernice nadaljnjega gospodarskega razvoja, pa tudi zunanje politike Sovjetske zveze v prihodnjih letih. Eden izmed dosedanjih viškov kongresa je bil obsežnli referat generalnega sekretarja CK KP Sov- O procesu, ki ga ni bilo jetske zveze Leonida Brežnjeva. V tem poročilu je ©režnjev pojasnil tudi cilje sovjetske zunanje politike: da skupaj z drugimi socialističnimi državami zagotovi ugodne mednarodne pogoje za graditev socializma in komunizma, da okrepi enotnost in trdnost socialističnih držav, njihovo prijateljstvo in bratstvo, da podpre narodnoosvobodilna gibanja in doseže vsestransko sodelovanje z državami v razvoju, da dosledno zagovarja načelo miroljubnega sožitja med državami z različ- Cutimo prepričanje, in to prepričanje potrjuje praksa, da je skupno življenje narodnosti v razmerah, ko vladala svoboda in enakopravnost, Ivorni vzgib zbliževanja in sodelovanja. Zato cenimo vsak ukrep italijanske vlade in drugih odgovornih Organov, ki je njegov cilj zboljšati Položaj pripadnikov slovenske narodnosti v Italiji. Hkrati vam lahko Zagotovim, da bomo tudi mi v Jugoslaviji, v prihodnje prav Itako kot doslej, spoštovali načelo enakopravnosti in si prizadevali nadalje zboljšati položaj italijanske narodnosti v Jugoslaviji." 'Pa tudi v uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno ob zaključku o-biska, sta izrecno omenjeni narod- V petek prejšnjega tedna bi moral maturant slovenske gimnazije Marjan Šturm, predsednik Slovenske mladine in član ene izmed tistih koroških slovenskih družin, ki so bile v okviru „dokončnega reševanja" koroškega vprašanja v času nacizma nasilno pregnane iz Koroške, stati pred sodnikom. Zagovarjati bi se moral — kakor ga je bremenila obtožnica — zaradi zlonamerne poškodbe javne lastnine in, kar je po avstrijski mentaliteti verjetno se hujši „zločin“, zaradi žaljenja javnih organov. Razprava je bila v zadnjem trenutku odložena, brez navedbe vzrokov in ne da bi bil sporočen nov rok; zato je v tem primeru mogoče pisati le o procesu, ki ga ni bilo. Kljub temu pa je ta proces, čeprav ga ni bilo, odkril marsikaj zanimivega in značilnega. Predvsem se je spet enkrat čisto jasno pokazalo, da v Avstriji vlada dvovrstna pravica: ena za „nor-malne“ avstrijske državljane, druga pa za „drugoraz-redne“ avstrijske državljane, namreč za tiste, ki hočejo ostati zvesti svojemu slovenskemu pokolenju in slovenski materinščini. Na to dejstvo smo podrobneje opozorili že v zadnji številki našega lista, zato danes tega ne bomo ponavljali. Toda predvideni proces je odkril tudi še druge stvari. To je predvsem dejstvo, da je koroški tisk skoraj brez izjeme dosledno molčal in proces sploh zamolčal; tudi list, ki se sicer zelo rad pohvali, da največ prispeva k objektivnemu obveščanju javnosti in ki se zlasti rad oglaša v manjšinskem vprašanju, je tokrat ostal nem. Očitno je šlo za načrtno in zavestno zamolčanje, kakor se je to zgodilo že večkrat, kadar je bilo javnost treba „zavarovati“ pred kakšno neprijetno „resnico" za večino v deželi. Ta popolni molk pa ni mogel preprečiti, da glas o nameravanem sojenju koroškemu slovenskemu dijaku ne bi prodrl v mednarodno javnost. Razne tuje tiskovne agencije so se zanimale za predvideni proces in sploh za problematiko slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Pri tem je posebno važno živo zanimanje dopisnika TASS, tiskovne agencije Sovjetske zveze, torej ene izmed podpisnic avstrijske državne pogodbe. Razumljivo pa je svojo prizadetost izpričal zlasti matični narod ter so tisk, radio in televizija v Sloveniji posvetili najnovejšim dogodkom na Koroškem vso potrebno pozornost. Tako je pravzaprav ta proces, čeprav ga sploh ni bilo, pred mednarodno javnostjo razgalil skrbno prikrivano resnico o današnji stvarnosti na Koroškem. Lepe besede o idili mirnega sožitja in neobvezne obljube o spoštovanju enakopravnosti so se morale umakniti in napraviti prostor mnogo manj lepim dejstvom. S tem, da je bil slovenski dijak obtožen, ker je baje nemškemu krajevnemu napisu HERMAGOR dodal še slovensko ime ŠMOHOR in tako opozoril na dolg, ki ga ima Avstrija do koroških Slovencev, je bil boj za dosledno izvajanje določil člena 7 dejansko prekvalificiran v kaznivo dejanje — in to s strani organov tiste države, ki bi nasprotno morala skrbeti za izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela z državno pogodbo. Vendar pa tudi praksa takih „pravnih norm“ ne more spraviti iz sveta dejstva, da Avstrija še ni izpolnila vsega tistega, kar ji nalaga člen 7. Zato ravno obtožnica proti Marjanu Šturmu pravzaprav obtožuje državo in vse tiste, ki po svojem položaju odgovarjajo za spoštovanje zakonov in mednarodnih pogodb, glasno opozarja na njihovo dolžnost. Ne vemo, kakšna pota bo pravosodje še hodilo v tej zadevi. Ne da bi se kakorkoli hoteli vmešavati v potek procesa, pa vendar že zdaj lahko ugotovimo, da policijska zasliševanja in sodnijska zasledovanja niso pot, po kateri bi lahko prišli do zadovoljive rešitve manjšinskega vprašanja. Rešitve je treba iskati na drugem koncu: treba je dosledno in širokogrudno izpolniti določila člena 7 in s tem zagotoviti vsestransko enakopravnost. Potem bo tudi odstranjena nevarnost, da bi se na zatožni klopi znašel državljan, ker bi opozarjal na neizpolnjene obveznosti države, ali pa država, ker ni izpolnila svojih obveznosti. nimi družbenimi ureditvami ter da se odločno upre agresivnim imperialističnim silam in človeštvo zavaruje pred novo svetovno vojno. Veliko zanimanje je vzbudil tisti del poročila, v katerem je Brežnjev govoril o stališčih Sovjetske zveze do drugih držav. Pri tem je zavzel zelo ostro stališče do LR Kitajske in kitajske voditelje obdolžil, da zagovarjajo stališča, ki so nezdružljiva z marksizmom-lertinizmom in da to velja tudi za vsa osnovna vprašanja mednarodnega življenja in svetovnega komunističnega gibanja. O stikih z Jugoslavijo je Brežnjev dejal, da so se v zadnjem času sovjetsko-jugoslovanski stiki še utrjevali. Sovjetski ljudje želijo, je poudaril, da bi se socializem v Jugoslaviji okrepil in da bi se utrjevali jugoslovanski stiki s socialistično skupnostjo. Ko je govoril o perečih svetovnih problemih, je Brežnjev dejal, da je na Bližnjem vzhodu ena od najhujših kriz in da je Sovjetska zveza ukrenila vse, da se nasilje ne bi razširilo. Pozval je Izrael, naj upošteva stvarnost, Ameriki pa očital, da igra na Bližnjem vzhodu sramotno vlogo; podobno se je izrazil tudi glede ameriškega nasilja v Vietnamu. Kljub temu je naglasil pripravljenost Sovjetske zveze za sodelovanje z Ameriko „na sprejemljivi podlagi". Na splošno pa je ugotovil, da Sovjetska zveza ne vodi agresivne politike in nima namena nikogar napadati. Slovenski tisk o procesu Proces in grožnja Danes dopoldne ob 11.15 bi se moral pred okrajnim sodiščem v Celovcu zagovarjati osmošolec slovenske gimnazije Marjan Šturm. ... Neuradno smo izvedeli, da je proces preložen. Ni nam znano, ali na zahtevo tožene stranke ali njegovega odvetnika. O tako imenovanih napisnih akcijah smo spregovorili večkrat in posebno poudarili osnovno misel, ki je ni mogla in je seveda tudi ne more zbrisati še tolikšna kampanja koroškega nemškega tiska in tistih, ki bi radi bili ob tem »trezni in razsodni": da so vse dosedanje napisne akcije v bistvu odločen protest proti neizpolnjevanju določb 7. člena avstrij- Mednarodno zanimanje za proces Prod celovškim okrajnim sodiščem ije bila la teden v zadnjem hipu preložena za včeraj sklicana sodna obravnava proti maturantu državne gimnazije v Celovcu Marjanu Šturmu ... Sodna obravnava ni vzbudila le ogorčenja in protestov med 'koroškimi Slovenci, zlasti med študenti, ki so s posebno številko svojega »Kladiva" znova opozorili pristojne oblastne organe na neizpoljnjena določila člena 7 avstrijske državne pogodbe — z enako solidarnostjo do mlade generacije se je izkazala tudi najnovejša številka tednika Zveze slovenskih organizacij »Slovenski vestnik" — proces v Celovcu je vzbudil za-manje tudi preko deželnih meja. Včeraj se je med koroškimi Slovenci mudil dopisnik sovjetske agencije TASS na Dunaju, za narodnostni boj naše zamejske manjšine v Avstriji pa se je zanimal tudi dopisnik češkoslovaške dopisne agencije na Dunaju ... ... Koroški tisk, ki je sicer tako nervozno reagiral na napisne akcije, s katerimi je ilegalni komite za odkrivanje zakritih konfliktov opozarjal na dvojezični značaj dežele in neizpolnjene obveznosti Avstrije do koroških Slovencev, je sedaj proces zamolčal pred javnostjo. Ob prekvalifikaciji Sturmovega političnega protesta v kaznivo dejanje mu 16 let po podpisu ustanovnega dokumenta druge republike, katerega sestavni del je tudi člen 7, kaj drugega ni preostalo, kot po nojevo zakopati glavo v pesek. Dvojezičnih topografskih napisov na ozemlju z mešanim prebivalstvom še zdaj ni, čeprav 'jih tretji paragraf 7. člena posebej predpisuje. Enako velja za uzakonjenje slovenščine kot uradnega jezika v sodstvu in upravi, kjer bi po določilih državne pogodbe Slovenci prav tako morali biti enakopravno zastopani ... TV Ljubljana, oddaja ..Dnevnik", 27.5.1771 ske -državne pogodbe, ki jih je avstrijska zvezna vlada dolžna izpolniti (to je dvakrat javno potrdil tudi avstrijski zunanji minister) in da jih prav zaradi tega objektivno ni mogoče imeti za delo »skrajnežev", »motilcev mirnega sožitja med večinskim in manjšinskim narodom" in tako naprej... Dejstvo je, da je koroški nemški tisk v glavnem to preprosto resnico namerno zamolčal v dneh, ko so te akcije potekale, in skušal — vsaj tisti »objektivnejši" — to dejanje nekako tehtati z enakimi merili kot znani poziv glasila Heimatdiensta na boj proti slovenski nacionalni skupnosti na Koroškem — popolnega uničenja. Medtem ko so velikonemški nacionalisti in šovinisti ploskali tako »humanemu pozivu" in ga povezovali z »obrambnim bojem", so drugi tak odkrit genocid sicer odklonili, toda v želji, da se ne bi zamerili krogom, obsodili tudi tiste, ki so odločno opozorili, četudi po svoje, na bistvo problema. Ni dvoma, da bi sam proces znova pokazal v jasni luči, kje je treba iskati resnične kalivce pravega sožitja na Koroškem in koga bi bilo treba postaviti pred sodišče, če bi enkrat res ukrepali v duhu pogodbenih obveznosti in dejanskih prizadevanj za pomiritev. Sodni proces z na videz nedolžno motivacijo (sama škoda na napisni deski je po obtožnici menda ocenjena na nekaj več kot sto šilingov) najbrž ne bo rešil problema niti ne bo ustrahoval kogarkoli, utegne pa postati nevaren precedens, če bo do njega prišlo. Večer, Maribor. It. S. 1771 Proces v Celovcu preložen Za jutri dopoldne sklicana sodna obravnava proti 194efnemu dijaku državne gimnazije za Slovence Marjanu Šturmu pred celovškim okrajnim sodiščem je bila v zadnjem hipu za nedoločen čas preložena... Čeprav koroški tisk z izjemo komunističnega glasila Volkswrlle le še vedno vztrajno molči o zadevi Šturm, vzbuja obravnava nemalo zanimanja tudi preko deželnih meja. Danes se je mudil na slovenski gimnaziji dopisnik sovjetske agenoije TASS na Dunaju, ki se je podrobno zanimal ne le za vzroke sodne obravnave, temveč za slovensko narodnostno stanje sploh. Za jutri je brl v Celovcu napovedan tudi poročevalec češkoslovaške tiskovne agencije na Dunaju. Veliko pozornost vzbuja tudi pravkar izšla posebna številka glasila dunajskih študentov Kladivo, ki pod naslovom »Sedmi člen državne pogodbe na zatožni klopi" pristojne oblastne organe opominja zaradi neizpolnjenih obveznosti avstrijske države do slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in opozarja, da je treba ta dolg poravnati, ne pa se mu v nedogled 'izmikati in ga v danem primeru celo postaviti na zatožno klop... Delo, Ljubljana, M. S. 1771 posiROKerosvecu WASHINGTON — Ameriški predsednik Nixon je pred nedavnim govoril o ameriški politiki v Indokini in pri tem poudaril: »V teku prihodnjega leta bo Amerika priča koncu vojne v Vietnamu, začetku nove dobe miru in napredka, ki ga ne bo pogojevala vojna." Te njegove močno patetične besede so bile mišljene kot uvod v volilni boj za predsedniške volitve. Toda Nixon niti z besedo ni omenil, kako si to »miroljubno" rešitev v praksi zamišlja —; menda ne tako, kot je pokazal najnovejši primer »pomirjevanja" v Laosu, kjer je Amerika s svojimi saigonskimi hlapci utrpela popoln poraz. HANOI — Hanoiska tiskovna agencija ugotavlja, da so laoške osvobodilne sile dcr segle popoln uspeh v boju proti invaziji saigonskih čet, katerim da nikdar ni uspelo, da bi prekinile prometnih žil osvobodilnih sil. Agencija poudarja, da bo imela ta zmaga velik vpliv na nadaljnji razvoj vojnih dogodkov na vseh treh indokitajskih bojiščih (Vietnam, Kambodža in Laos — op-ured.) in odpira trem indokitajskim narodom vrata v boljšo bodočnost. SAIGON — Po podatkih radia južno-vietnamske osvobodilne fronte je v bojih v južnem Laosu padlo 15.400 sovražnikohih vojakov (med njimi 200 Američanov), tisoč pa jih je bilo zajetih. Poleg tega so osvobodilne sile uničile 496 ameriških letal in helikopterjev, 586 oklepnih vozil (med temi 318 tankov) in 115 topov. Napadalci so izgubili tudi veliko drugega materiala, ki so ga osvobodilne sile zaplenile ali uničile. MOSKVA — V torek se je v Moskvi začel XXIV. kongres KP Sovjetske zveze, na katerem se je zbralo okrog 5000 delegatov iz cele države ter kakih 1000 gostov iz vseh delov sveta. Zadnji tak kongres je bil leta 1966 in so na njem med drugim sprejeli smernice za osmi petletni načrt za obdobje 1966 do 1970. Na sedanjem kongresu pa bodo razpravljali in sklepali o novem petletnem načrtu, ki bo vseboval smernice za gospodarski razvoj Sovjetske zveze v letih 1971—1975. Poleg tega pa bo kongres sprejel tudi sklepe, po katerih se bo v prihodnjih letih ravnala sovjetska politika. MARIBOR — Zastopniki lokalnih oblasti iz Avstrije in Jugoslavije so se v torek sestali v Mariboru, kjer so razpravljali 0 raznih vprašanjih obmejnega prometa med obema državama. Na sestanku je bilo izraženo mnenje, da bi bilo po vzoru jugo-slovansko-itaiijans-kega sporazuma koristno tudi med Jugoslavijo in Avstrijo sklenit1 sporazum o maloobmejnem blagovnem prometu. Avstrijski zastopniki so se zavzeli za to, da bi povečali vsoto denarja, ki ga lahko državljani z obeh strani prenašajo čez mejo (Sedanja zneska 208 šilingov oz. 100 dinarjev sta za sedanje razmere vsekakor prenizka). Prav tako so na sestanku obravnavali vprašanja vzdrževanja in modernizacije cest na obeh straneh meje ter predlagali dopolnitev sporazuma o lokalnih poteh ob državni meji. NEW DELHI — Ob koncu minulega tedna ie prišlo v Vzhodnem Pakistanu do krvavih spopadov, ko se je boj za avtonomijo sprevrgel v pravo državljansko vojno. Mednarodna javnost je o dogodkih v tej državi zelo slabo obveščena, tako da je položaj slej ko prej nejasen. Po nekaterih vesteh je bila v Vzhodnem Pakistanu razglašena neodvisna Bengalija, druga poročila pa vedo povedati, da je bil upor zadušen. Vsekakor ostro obsojajo ravnanj® pakistanskega predsednika Jahje Kana, k1 ie ukazal vojski, naj stre politično S1* hanje šejka Mudžiburja Rahmana, čeprav ljudstvo podpira njegov boj za večjo avtonomijo ali celo popolno neodvisnost Vzhodnega Pakistana. ŽENEVA — V letnem poročilu glavnega ravnatelja svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dr. Marcolina Candaua je rečeno, da se je lani v več kot 40 državah razpasla kolera, da se nezadržno širijo venerične bolezni in da je človek vedno bol) izpostavljen raznim infekcijam, ki prehajajo nanj od živali in z živežem vdirajo v njegov organizem. BEOGRAD — Letos bodo v Jugoslaviji za rojstni dan predsednika Tita že sedert1' indvajsetič priredili štafeto mladosti. Štafeta, ki bo krenila na pot 12. aprila iz Kop' ra, tokrat ne bo toliko športna, marve® bolj kulturno-umetniška prireditev. V vseh krajih, skozi katere bodo tekli nosilci štafete, bodo pripravili nastope mladih pjsa' teljev in pesnikov, slikarjev in kiparje^’ mladinskih ansamblov in solistov. Stafeta bo v naslednjih tednih prehodila vso Jug®' slavijo od Kopra do Beograda, kjer bo maja tradicionalna osrednja proslava dneV* mladosti. Cilj procesa je ustrahovanje Sodna razprava proti Marjanu Šturmu, dijaku celovške gimnazije je biki odložena. Vzrok! Tega niso pojasniti, neuradno pojasnilo je menda bila obolelost sodnikov. Večja verjetnost pa je, da se je oblastem zazdelo, da ti »študentki" le niso tako od muh. Jasen cilj tega procesa je ustrahovanje, ne le skupine mladih, temveč celotne etnične skupine na Koroškem. Poleg tega skušajo oblasti pokazati le-tej in vsem silam, ki se vsak dan bolj zavedajo stanja in se lotevajo tega problema, kdo je pravzaprav gospodar ter kaj je dovoljeno In kaj ni dovoljeno v »demokratični" družbi. Nikakor nočejo dovoliti, da bi se slovenska in avstrij. mladina skupaj borili. Nazadnjaške sile, ki so prisotne v skoraj vseh družbenih strukturah v Avstriji, so to že preprečile med mladinci socialistične stranke in skrbno pazijo, da bi se ta proces ne nadaljeval. Zato tudi celoten avstrijski tisk, z izjemo komunističnega in seveda slovenskega, sploh ne omenja procesa. Kljub temu da so ob »napisnih" akcijah zagnali strahovit krik in vik, danes, ko bi moral potekati proces proti »kriminalcem", tega niti ne omenjajo. Morda jih je presenetil odpor mladincev, ki so se odločili, da ne bodo pasivno čakali s sklonjeno glavo, temveč so samozavestno pripravljeni, da uporabijo ta proces za čimvečjo osveščanje celotnega koroškega prebivalstva. Izkazalo se je tudi, da ima akcija dvojezičnih napisov najširšo podporo celotne slovenske javnosti in, da so se ob tem zelo aktivno angažirali študentje v Ljubljani. In končno je zanimanje za ta proces tudi prešlo meje Slovenije in Koroške, saj so se zanj zanimale tudi tuje agencije. Osrednja točka pa je vendar ena: ustrahovali niso nikogar, dosegli so ravno nasprotno. Morda so se tega zavedeli, morda ne, vendar ustaviti sodno kolesje ni tako enostavno, še posebno pa ne, če nimaš jasne slike, kam vse lahko privede tak proces, kakšne politične zapletljaje lahko povzroči. p,lm0,.ki dnevnik. Tr,t. 28.5.1771 Položaj gradiščanskih Hrvatov se precej razlikuje od položaja koroških Slovencev. To je eno bistvenih spoznanj, ki izvira iz diskusije na tiskovni konferenci, ki je bila ob 60-letnici hrvaškega tiska na Gradiščanskem in o kateri smo v našem listu že poročali. Če je pravno izvrstno podkovan član hrvaške manjšine med diskusijo ugotovil, da hrvaška narodnostna skupnost na Gradiščanskem ne pozna socialne diskriminacije, potem mu je po eni strani mogoče pritrditi; toda hkrati je treba ugotoviti, da je diskriminacija le prisotna. Pri tem je namreč treba vedeti, da socialna diskriminacija ne obstoji le v zaviranju materialnega napredovanja posameznega člana manjšine ali tudi cele manjšine. Te vrste diskriminacija je sicer najvidnejša, vendar nima najhujših posledic. Literatura političnih, socialnih in psiholoških ved pa pojmuje pojav socialne diskriminacije globalneje. Ta literatura govori o zavestnem in prikritem zatiranju neke manjšine. Taka diskriminacija se lahko artikulira na političnem, kulturnem ali gospodarskem področju. Pri tem je seveda vprašanje, v koliko ni že nedelavnost zakonodajalca v primeru manjšinske zakonodaje akt diskriminacije. Zdi se, da je socialna diskriminacija hrvaške manjšine na Gradiščanskem nekaj posebnega. Medtem ko je diskriminacija na političnem in gospodarskem področju v glavnem odstranjena, prihaja na kulturnem področju z vso težo na dan. S tem se podrejo tudi teorije tistih teoretikov, ki trdijo, da z odpravo diskriminacije na političnem in gospodarskem področju odpade tudi diskriminacija na kulturnem področju. Torej mora biti boj proti vsakršni diskriminaciji zavestno delo družbe. Tudi na področju kulturnega življenja je treba ustvariti ozračje, v katerem bo uresničeno načelo enakopravnosti in enakovrednosti nacionalnih kultur. Ako gledamo stvar iz te perspektive, potem moramo ugotoviti, da diskriminacija hrvaške manjšine na Gradiščanskem ni od- rodkov v zgodovini človeštva. Poleg tega je največ zagovornikov neke vrste nacionalne konfrontacije najti v avtoritarnih družbah, kjer velja načelo moči. Bistveni del kulturne diskriminacije pa je tudi na Gradiščanskem diskriminacija hrvaškega jezika, ki se izraža v zaničevanju jezika in njegovem omalovaževanju. Drugo važno vprašanje med razpravo je bilo, kako bi bilo možno informirati nemškogovore-čo večino v deželi o upravičenih zahtevah manjšine. Predlagane so bile najrazličnejše oblike in možnosti. Vsi pa so si bili edini v tem, čila in predvsem na gradiščanski deželni šolski zakon iz leta 1937 (deželni poslanec Probst je sklicevanje na ta zakon zavračal, češ da je še iz avtorirarnega časa). V §7 je ta zakon urejeval pouk hrvaščine oziroma uporabo učnega jezika na osnovnih šolah na Gradiščanskem. Danes je ta zakon zastarel. Hrvaščina ima svoje formalne pravice le v ljudskih šolah, manjka pa zakonska ureditev za pouk hrvaščine na glavnih šolah in na politehničnih letnikih. Pasivnost pristojnega zakonodajalca smatrajo gradiščanski Hrvati za eklatantno neenakopravnost in za poizkus, privesti hrvaško manjšino do asimilacije. Za odpravo neenakopravnosti predlagajo vil točkah novo ureditev manjšinskega šolstva. Posebej pa so zastopniki gradiščanskih Hrvatov poudarili, da ima pravico v imenu manjšine govoriti le tisti, ki želi manjšino ohraniti. Za ohranitev hrvaške narodnostne skupnosti na Gradiščanskem — tako naglašajo — pa je potrebna dosledna izvedba člena 7 državne pogodbe. Za koroške Slovence je vsekakor zanimivo, da se je diskusije pri gradiščanskih Hrvatih udeležil tudi eden izmed gradiščanskih deželnih poslancev. Na Koroškem se kaj takega (z izjemo poslanca Ogrisa seveda) menda še ni zgodilo. Primer pa kaže, da bi moral biti tak dialog možen tudi na Koroškem — v obliki javne diskusije in ne le kje za zaprtimi vrati. -ma Nekaj spoznanj in ugotovitev ob srečanju s problematiko gradiščanskih Hrvatov pravljena. V tem oziru je bilo zelo zgovorno poročilo o položaju hrvaške narodnostne skupnosti. V preteklosti — v času monarhije in pod Madžari — so tako Nemci kot tudi Hrvati bojevali boj proti madžarizaciji kulturnega in javnega življenja. To je navedel deželni poslanec Probst, ki pa je hkrati menil, da so ljudstva (Madžari, Nemci in Hrvati) do tedaj obstajala morda prav zaradi konfrontacije. Opazovalec je imel vtis, da bi bila taka konfrontacija zaželena tudi še za naprej. Vendar je treba tukaj odločno povedati, da nacionalna konfrontacija ni normalno stanje in da je taka nacionalna konfrontacija za časa nacizma privedla do največjih iz- da je informacija večine neobhod-no potrebna, naj se to potem napravi potom stalnega obveščanja avstrijskega tiska ali na katerikoli drugi način. 2e nekaj časa se gradiščanski Hrvati z vso odločnostjo potegujejo tudi za radijske oddaje v hrvaščini; vendar doslej še niso prodrli s svojo zahtevo. Največje vprašanje vsake narodne manjšine je šolstvo. Gradiščanski Hrvati s sedanjo ureditvijo prav nič niso zadovoljni. Razne reforme na šolskem področju so občutno skrčile možnosti pouka v materinščini. Zato so izdelali posebne predloge, ki naj bi zagotovili hrvaškemu jeziku enakopravnost v šoli. Pri tem se sklicujejo na tozadevna mednarodna dolo- TOPOGRAPHISCHE NAMEN IN KARNTEN: PRI REVIJI »PRIMORSKA POJE" je sodelovalo približno 1300 pevk in pevcev Slovenska prosvetna zveza v Trstu in Združenje pevsklih zborov Primorske sta tudi letos priredila revijo pevskih zborov pod naslovom »Primorska poje", pri kateri je sodelovalo 51 zborov s skupaj približno 1300 pevkami in pevci, ki so nastopili pod vodstvom 40 pevovodij. Prireditev je zajela pevske PREPRIČLJIV USPEH ljubljanskega zbora v Celovcu V ponedeljek prejšnjega tedna I®, kakor smo v našem listu že po-fočali, gostoval v Celovcu komorni zbor RTV Ljubljana, ki je pod vodstvom svojega dirigenta Lojzeta Lebiča priredil koncert v veliki dvorani Doma glasbe. Ljubljanski zbor se je celovškemu občinstvu predstavil na visoki umetniški ravni ter bil deležen navdušenega aplavza. Temu primerne so tudi ocene v tukajšnjem tisku, ki brez izjeme hvali izvrstni ansambel, njegovega dirigenta in soliste. Ven-*tar pa je iz teh poročil tudi razvidno, da Izbira sporeda za celovške kroge očitno ni bila najbolj pomočena. To velja še posebno za drugj del, ki je obsegal novejša dela (Jakob Jež, Bengt Johannson In Luboš Fišer), medtem ko je zbor v prvem delu izvajal dela Jakoba fcaBusa-Petelina. Vsekakor pa je bil koncert za ljubitelje zborovske glasbe lepo doživetje in so zato tudi ocene v Hrtih na splošno polne pohvale. To velja v posebni meri za solista Jožeta Stabeja, ki je s svojim basom takrat enako navdušil kot nekaj tednov prej na Prešernovi proslavi, Hi jo je v Celovcu priredila Slovenca prosvetna zveza. zbore z obeh strani meje in je kot taka bila po eni strani manifestacija tesne povezanosti primorskih Slovencev ne glede na meje, po drugi strani pa prepričljiv dokaz, kako 'je pesem tudi med Slovenci na Tržaškem in Goriškem ter na Primorskem tista velika sila, ki jih ■povezuje in jih oplaja pri delu na kulturno prosvetnem področju. V okviru letošnje reviije pevskih zborov Primorske so bili v zadnjih tednih štirje veliki koncerti, in sicer v Trstu in Križu na italijanski ter v Kopru lin Bukovici na jugoslovanski strani. Bilanca teh štirih prireditev je izredno razveseljiva. O tem pričajo zgoraj navedeni podatki o sodelujočih zborih, od katerih jih je bilo 25 s Tržaškega in Goriškega; nadalje govori o uspehu dejstvo, da je koncerte obiskalo izredno veliko Ljudi; predvsem pa je bila razveseljiva kvalitetna raven in nazadnje to, da je bilo med sodelujočimi veliko mladih ljudi, kar je seveda najboljše jamstvo, da bo Primorska tudi v bodoče še prepevala. MED NOVIMI KNJIGAMI; Sploh se slovenska narodnostna skupnost v Italiji lahko ponaša z bogato pevsko dejavnostjo. Po približnih cenitvah redno deluje v pevskih zborih, ki so včlanjeni v Slovensko prosvetno zvezo v Trstu in Gorici, okrog 600 pevk in pevcev, medtem ko v otroških pevskih zborih deluje okoli 100 otrok. Omeniti pa je treba tudi še zvezo cerkvenih pevskih zborov (med katerimi vsi sicer ne gojijo redno tudi ljudskega petja), kjer redno poje okrog 700 pevcev, kakih 350 otrok pa deluje v otroških oziroma mladinskih zborih. Zato računajo, da zajema redna pevska dejavnost med Slovenci na Tržaškem in Goriškem danes kakih 1500 do 1600 ljudi. V veliki meri so to kmetje in delavci, ki čez dan trdo delajo, po večerih, ko bi se morali odpočiti, pa hodijo na vaje lin s tem enako kot naši pevci z velikimi žrtvami izpričujejo svojo zvestobo slovenski pesmi in besedi. Zbori, ki so sodelovali pri tej reviji, se bodo lahko prijavili tudi za tekmovanje pevskih zborov, ki bo meseca maja v Ajdovščini. Zgodovina agrarnih panog Po dolgih letih priprav in intenzivnega dela je pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani izšla prva knjiga iz široko zasnovane znanstvene zbirke z naslovom »Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev", in sicer »Zgodovina agrarnih panog", ki jo je za tisk pripravil inštitut za zgodovino pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Prva knjiga obravnava gospodarsko stran kmečkega življenja, medtem ko bo druga knjiga »Zgodovine Desetletnica Koroškega okteta Pred kratkim je Koroški oktet na Ravnah obhajal desetletnico svojega obstoja. Ta vokalni ansambel deluje kot pevski zbor DPD »Prežihov Voranc" na Ravnah in je poznan tudi pri nas, posebno v Pliberku, kjer je že večkrat sodeloval na prireditvah tamošnjega prosvetnega društva »Edinost”. Koroški oktet je v svojem desetletnem delovanju dosegel lepe Pevske uspehe. Poleg domačih nastopov ima za seboj vrsto nastopov v drugih krajih Slovenije. Slovensko pesem pa je ponesel tudi v tujino •n slicer na Češkoslovaško, kjer je gostoval v Ždoru in Plznu. Mnogo Pesmi je posnel pri RTV Ljubljana in Maribor. Koroški oktet je po u-stanovitvi vodil Viktor Krivec, nato Jože Petrun, sedaj pa ga že več let Vodi prof. Jože Leskovar. Ob jubilejnem koncertu je Koroški oktet bil deležen številnih čestitk in priznanj. Najvišje priznanje so bile Gallusove značke, ki so jih člani Koroškega okteta prejeli od Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. agrarnih panog", ki je zdaj v pripravi, obdelala družbena razmerja v agrarni proizvodnji in njihove različne izraze glede kmečkega osebnega položaja, kmečkih bremen in kmečkih razrednih gibanj. V prvi knjigi so obravnavana med drugim naslednja vprašanja: razmerje med človekom in zemljo, naravne in gospodarske značilnosti poljedelskih zemljišč, načini poljedelskega obdelovanja, veje agrarnega gospodarstva, vrste obdelovalnega orodja, organizacija za napredek agrarne proizvodnje, strokovno šolstvo in literatura; posebno poglavje je posvečeno značilnostim in različnim regionalnim tipom slovenskih kmečkih hiš, gospodarskih poslopij in kmečkih naselij; kot posebna priloga pa so knjigi dodani trije zemljevidi: zadružni zemljevid slovenskega ozemlja, zemljevid o razširjenosti gozdov in zemljevid agrarne kolonizacije slovenske zemlje. Zgodovina agrarnih panog kot prvi del obsežne zbirke »Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev" je nedvomno eno od temeljnih del sodobne slovenske zgodovinske znanosti. Knjiga, pri kateri so sodelovali najpomembnejši strokovnjaki, obsega 652 strani velikega formata ter je bogato ilustrirana, saj ima poleg več sto risb še 80 strani slikovnih prilog na umetniškem papirju. Der planmassigen Germanisierung muss ein Ende gemacht vverden Das Bundesamt fiir Eich- und Vermessungsivesen (Landesaufnahme) in Wien bat zum Artikel „Planmaflige Germanisierung topograpbischer Namen in Kdrnten", den wir im Slovenski vestnik vom 27. 11. 1970 ver-offentlichten, auf Ersuchen des Sloivenischen Kulturverbandes mit Schrei-ben vom 3. 2. 1971 Stellung genommen. Diese Stellungnahme des Bundes-amtes fiir Eich- und Vermessungsivesen haben wir ivunschgemdfl in der Nummer 7 vom 19.2.1971 vollinhaltlicb abgedruckt. Im Slovenski vestnik vom 12. 3. 1971 wurden in einer Leserzuschrift zum Schreiben des Bundesamtes fiir Eich- und Vermessungsivesen noch iveitere Beispiele angefiihrt, die zeigen, dafi auf dem Gebiet geographischer Namen in Kdrnten alles andere als Ordnung herrscht. Hier sollen zu diesem Problem einige grundsatzliche Bemerkungen gemacht iverden. Wir sind dem Bundesamt fiir Eich- und Vermessungsivesen dankbar, dafi es festgestellt hat, was einerseits in die Zustdndigkeit des Landes bzw. der Gemeinden fdllt und was andererseits der Topograph bei sogenannten kundigen Personen zu erfragen hat. Demnach sind Siedlungsnamen An-gelegenheit der Gemeinden bzw. des Landes; alle iibrigen geographischen Namen, soweit sie also nicht Siedlungsnamen sind, hat der Topograph an Ort und Stelle bei kundigen Personen (das genannte Bundesamt fiihrt als solche an: Forster, Lehrer, Pfarrer, Angehorige alpiner Vereine, Bauern usw.) zu erfragen. Theoretisch befriedigt schon die Feststellung, dafi der Topograph nur Namen iibernehmen dar}, die er von verlasslichen Ge-ivdhrsleuten gehort hat und dafi ungepriift kein Name iibernommen vverden darf. Soiveit die Vorschrift, die vollkommen in Ordnung ist. Wird sie strikte beachtet, kann hiebei tatsdchlich kein nationales Problem entstehen. Probleme entstehen aber durch Nichtbeachtung der Vorschrift oder etwa schon dadurch, dafi ein privates Unternehmen, dafi auch Landkarten herausgibt, diese Karten selbstverstandlich auch beschriftet. Diesem privaten Unternehmen kann nicht vorgeschrieben iverden, ime es seine Karten beschriften soli; wenn es nun anders beschriftet, iverden diese Karten trotzdem verivendet, somit neue Namen bekanntgemacht und die urspriing-lichen Namen verdrangt. Aber nicht nur das. Es mufi leider nachdriicklich, klar und eindeutig festgestellt iverden, da/l sich aus dem Kreis der sogenannten kundigen Geivdhrsleute der Kartenherausgeber gar manche — nicht zuletzt „mit Hilfe" deutschnationaler Vereinigungen — in den gezielten Dienst der Verdrangung der urspriinglichen Namen gestellt haben. Die Vorschrift allein ist da viel zu schivach, um Manipulationen und absichtliche Germanisierungen zu verhindern. Das Bundesamt fiir Eich-und Vermessungsivesen schreibt selbst unbestimmt, dafi Kuhberg in der Gemeinde Eisenkappel-Vellach „erhoben ivorden sein diirfte", dafi Trok-kener Graben „moglicheriveise auf Grund von Angaben des Forstpersonals“ in die Karte kam, dafi „nicht mehr festgestellt iverden konnte, auf Grund ivelcher Erhebungen Tolsti vrh durch Dickenberg ersetzt wurde“ und dafi „als sicher angenommen iverden darf, dafi Kuhberg, Trockener Graben und Dickenberg neue Ubersetzungsnamen sind". Man miiflte meinen, dafi diese Anderungen jederzeit evident und aktenmdflig genau iiberpriifbar sind; dem ist jedoch offensichtlich nicht so. Als sehr konstruktiv ist der Vorschlag zur Schaffung der Ortsnamen-kommission anzusehen. Nur allzu typisch ist das negative Verhalten der Direktion des Kdrntner Landesarhivs zur Bildung einer solchen Kommis-sion in Kdrnten, der selbstverstandlich ivie im Burgenland auch mindestens ein Fachmann der sloivenischen Volksgruppe angehoren miiflte. Deshalb ivird die Kdrntner Landesregierung aus dem gegebenen Anlafl dringend ersucht, die Bedeutung der Bildung einer Kdrntner Ortsnamenkommission zu erkennen und fiir ihre baldige Realisierung zu sorgen. Dies schon deshalb, iveil das Bundesamt fiir Eich- und Vermessungsivesen festgestellt hat: „Im ziveiten mehrsprachigen Land Osterreichs, im Burgenland, hat die Einschaltung eines Slaivisten und Angehorigen der kroatischen Volksgruppe zu guten Ergebnissen in der Bearbeitung des slaivischen Namengutes ge-fiihrt. Das miiflte auch in Kdrnten moglich sein." Dieser Meinung des Bundesamtes fiir Eich- und Vermessungsivesen ivdre ivohl nichts mehr hinzuzufiigen — aufler man mochte hier noch iveiter beivufit eine planmdflige Germanisierung topograpbischer Namen betreiben. *ONE SVETINA 64 Ane se je z izgubo moči lotila potrtost. »Primož, jaz Jta morem več. Vloživa se in zaspiva!" Zemlja jo je vte-*'a k sebi. Samo padla bi iLn spala. Tudi če bi za vedno *aspa.|a. »Moje življenje je itak zavoženo," je pomislila in °b tem se ije je polastila1 brezkončna žalost. Slednjič je pot postala nekoliko manj strma. V jutranjem mraku sta zagledala senožeti, ki so zbudile upanje, ■ta obronku gozda pa sta videla senco domačije. K hiši je v°chla pot, po kateri sta zavila. Med ožganim drevjem sta *°9ledola zidove pogorišča. Osamljeno žalost so dihali v hho okolje. Črnine oken rn vrat so strmele v njiju kakor Prazne oči. Razočarana sta sedla na prag in strmela v 9ozd, ki se je znova začenjal za hišo. Otopelost je lezla ♦udi v Primoža. Kljuvalo mu je v glavi, da je imel vse oči talzne. Ana je predlagala, da bi se vlegla in zaspala. To-vstal je in šla sta naprej skozi gozd, dokler nista zajedala nove domačije v ruševinah. Ob njej sta iskala 'mdo. Našla sta vodnjak. Dvignil je pokrov, voda pa je tala prerasla z zelenim mahom in sluzasta, kot bi skrivala Mrliča. Primož je jezno zaloputnil pokrov in vlekla sta se J|QPrej. Za hribi se je svitalo. V gozdu so se oglašale ptice. ^Prva še poredko, potem pa vse bolj živo in veselo. Ptice ta ju razveselile, nista se počutila tako sama in izgubljena. uQn je rastet in prebujal je od noči otopele čute in moči. V grapi, kateri sta se približevala, je šumela v tokavi hudourna voda. Zavila sta k njej, se odžejala in si osvežila obraze. Obdajalo ju je staro drevje in razbito skalovje. Sedla sta in zamaknjeno opazovala kamenite rame gora, ki so jih odgrinjale in zagrinjale megle. Komor koli sta se ozrla, povsod divji in nepoznani gozdovi in skale. Taki, kot jih nikoli ne bi videla, pa vendar podobni hribom, po katerih so se borili. Silna moč je dihala iz tega izgubljenega sveta. Bil je že dan, ko sta se vrnila na pot. Zaraščena je bila s travo in na njej ni bilo nobenih sledov. Zavedela sta se, da sta zašla. Odločila sta se, da gresta naprej. Vračati se in iskati sledove brigade, bi bilo nevarno. Cez pol ure sta se vzpela na vrh, pod katerim so se belili zapuščeni zidovi še enega požganega doma. Pred njima pa so se strmo dvigala nova pobočja, zagrnjena s snegom. Vedel je, da je čeznje šla brigada. »Tu se bova pošteno naspala, preden kreneva kamor kolii naprej." Izbrala sta si ležišče na robu skal kakor zveri, ki ne marajo presenečenja od psov in lovcev. Narezal je smrekovih vej in napravil za oba ležišče. Razprostrla sta koce, k vzglavju pa je postavil Šarca s cevjo namerjenega v grapo, po kateri sta prišla. Domenila sta se, da bosta 'izmenoma stražila. Zaprla je oči in zaspala. Nepremično jo je gledal v bledi obraz in ji popravil lase, ki so ji lezli na čelo. »Skrivnostna ženska," je pomislil in tok nemih in zatajevanih želja je zastrujil skozenj. Pustil jo je spati pozno v dopoldne. Zbudil jo je šele, ko so se mu misli začele mesti in so se mu veke same zapirale. Preden je sam zaspal, jo je opozoril, naj Ima oči povsod. Ano je spanec poživil. Pomela si je oči, vzela glavnik in se počesala. Potem se je razgledala po okolici. Ce bi bila sama, bi skoprnela od strahu. Vedno se je balo veli- kih gozdov in puščobe prostranega hribovja. Bliže jl je bilo morje in cvetoča polja. Na grm je priletela drobna, siva sinica. Zabavala se je z ogledovanjem drobne ptičke, in življenje se ji je zazdelo lepo. Precej časa je že spal, ko so v grapi zakrehale šoje. Pogledala je prek roba. Po stezi se je kakor kača vila kolona Nemcev. Rahlo ga je stresla, pa je že planil pokonci in vrgel koc s sebe. »Kaj je?" „ Nemci I" Prevalil se je k mitraljezu in že ga je uprl v ramo. Premislil se je In ga odložil. Naštel je sto petdeset Nemcev. Hitro sta zmetala vse svoje stvari v nahrbtnike, razmetala vejice po hosti iin se izgubila v pobočje proti goram v meglenih zastorih. Hodila sta nekaj ur, ne da bi naletela na kogar koli. Dvakrat sta z roba daleč pod seboj zagledala naselje, vendar se zaradi Nemcev nista spuščala k hišam. Zdaj se je poleg utrujenosti oglašal še glad. Počivala sta pogosteje. Zrak je bil težak in vlažen, da je dražil v grlu. Zablodila sta v gozdove. Hodila sta po opuščeni gozdni stezi in se znašla na robu prostranega kotla z veliko poseko. Dan se je že nagibal. Šla sta tiho in pregledovala sled pred seboj. Nenadoma je Primož zagledal trop srn na kopnjavi. Pod njimi pa so bile v kotlu velike lise snega. Prišla sta že visoko. Bilo je na pomlad in lačna divjad je povsod iskala pašo. Že spodaj sta nekajkrat naletela na srnjad, vendar Primož ni upal streljati zarodi Nemcev, ki so se tihotapili za brigado. Sedaj se ni mogel več vzdržati. Vedel je, da je prva dolžnost partizana, ki je sam in hoče obstati, da si priskrbi hrano. Zato je brez besede vzel njeno puško. Pokleknil je in pomeril na srno. Po strelu, ki je izdajalsko odjeknil, je srna padla, trop pa sj e srmnr \HZX± kot je bila moja žena tajnica' in ;Kako sem naložila alimente v banko m postala milijonarka'. Na eni strani visele slike mož, nasproti njih pa s“ke žena, katerih zakone je sveto-Valec za razveze že uspešno ločil. Svetovalec se je prikazal iz svoje Pisarne in naju povabil, naj stopiva, ^pdla sva in takoj je začel: »Ljubše °i mi bilo, če se tukaj ne bi držala *a roke." Umaknila sva roke. »Zdaj mi povejta zgodbo od vsega ščetka in nikar ne pozabita kake Uialenkosti. Najmanjša podrobnost, ki Se vama zdi nevažna, mi lahko zelo P°maga.“ Povedala sva mu vse, kako sva se spoznala, o najinem stanovanju in da Se kljub občasnim prepirom odlično razumeva. 'V Čuden primer Nekoč je bil človek po imenu gospod Donybrook. Bil je oženjen z žensko po imenu gospa Donybrook. Gospod in gospa Donybrook sta uživala v tem, da sto se od dolgočasja počutila ko na trnju. Včasih jima je bilo dolgčas, ko sta gledala balet, drugič jima je bilo dolgčas v kino dvorani. Dolgočasila' sta se, ko sta jahala slone v Indiji ali ko sta se z dvigalom vzpenjala na vrh Empire State Buildinga. Bilo jima je dolgčas v prepovedanih lokalih v času prohibicije, pa tudi na kaktej partijah po ukinitvi prohibicije. Dolgočasni so se jima zdeli veliki vojvode in cestni pometači, dekleta iz bogatih četrti in dame iz meščanskega okolja, operne pevke in operacije. PRIPOROČAMOVAM: Knjige za otroke in mladino ■ BEVKOVA KNJIGA, pisateljevo življenje v njegovih delih, 210 str. velikega formata, br. 50.— I Vera Albrecht: NEKOČ POD GORJANCI, spomini na mladost, 86 str., ilustr. kart. 26.— ■ Tone Seliškar: FANTU SO ZRASLA UŠESA, podoba pisa- teljeve mladosti, 228 str. ilustr. kart. Mira Miheličeva: MALA ČAROVNICA, 160 str. ppl. Ivan Cankar: HLAPEC JERNEJ, 94 str. br. Josip Jurčič: SOSEDOV SIN, 72 str. kort. Aleksej Tolstoj: ZLATI KUUČEK, pustolovščine lesene lutke, 118 str. ilustr. kart. Ferdo Godina: PRAVUICA O LOGARICI, 66 str. kartonirano France Bevk: TATIČ, mladinska povest, 68 str. br. Tone Seliškar: DEDEK SOM, 122 str. kart. Charles Vildroc: KOZLIČEK RDEČEGOBČEK, kartonirano PRAVUICE IZ GOZDA, ilustr. br. SIRENA IN RIBIČ, ilustr. br. MOJA PRVA SLIKANICA, ilustr. br. Z ŽIVALMI SMO PRIJATELJI, barvna slikanica, br. BASNI, barvne ilustracije, br. Astrid Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, zgodba o brez staršev, 142 str. ilustr. kart. D. G ilustr. 75.— 30.— 18.— 24. — 8,— 15.— 18.— 25. — 134 str. rlustr. 7,— 27.— 9,— 22.— 7.— 27.— dečku 29.— Mukerdži: POTUJEVA K HIMALAJI, 154 str. ilustr. 10.— Posamezne knjige lahko naročile tudi po pošti. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA", CELOVEC, V/ULFENGASSE Prepotovala sta pet celin in sedem oceanov v slepem iskanju dolgočasja. To je trajalo leta in leta. Nekega dne je gospod Dony-brook ogovoril gospo Donybrook. Draga moja, ji je rekel, prišla sva na sam konec stvari. Izčrpala sva vso zalogo zehanja. Na svetu ni ničesar več, česar nama bi bilo tako dolgčas, da bi se počutila ko na iglah. Veš, je rekla gospa Dony-brook, morda bi poskusila še z nespečnostjo. In poskusila sta z nespečnostjo. Približno ob dveh zjutraj je gospod Donybrook rekel: Uh, kako je dolgočasna ta nespečnost, mar ne? Gospa Donybrook je odgovorila: Bogme, dolgočasna je, ni kaj reči. On je takoj začel šteti ovce. Kmalu zatem je gospod Dony-brook rekel: Hej, saj ti vendar šte-ješ moje ovce! Nehaj šteti moje ovce, je rekel gospod Donybrook. Glej ga no, je odgovorila gospa Donybrook. Bom pa ja vedela, katere ovce so moje in katere so tvoje. Kako neki lahko to veš, je vprašal gospod Donybrook. Moje ovce so govedo, je odgovorila gospa Donybrook. Govedo in to rasno govedo. Razen tega pa, je nadaljevala gospa Donybrook, ste se nam, govedarjem, že povzpeli na glavo, vi, ovčarji, ker nam urtičujete pitno vodo. Zato je najbolje, da se paziš, je še rekla gospa Donybrook in najbolje bo, če boš zavračal svoje ko-drolasasfe živalce na drugo obalo Rio Granda ali pa te bom nabodla na najbližji kaktus, da boš videl svojega boga. Karamba, je spravil iz sebe gospod Donybrook. To je svobodna paša, je ali ni? Ni, je rekla gospa Donybrook, za ovčarje ni. In ga je lepo nabodla na najbližji kaktus. Gospod Donybrook se ni nikoli v življenju počutil tako lepo na iglah kot tokrat. OGDEN NASH (ZDA) Ustavni zakon za južne Tirolce Manjšina, ki je večina, bo avtonomno upravljala bocensko pokrajino (3. nadaljevanje in konec) Tudi ladinska jezikovna skupina bo imela zagotovljene pravice do zastopstva v deželnem svetu in v bocenskem pokrajinskem svetu. Prav tako bodo Ladini imeli svoje nameščence v javni upravi. Ladini bodo uživali vso podporo pri uveljavljanju svojih kulturnih, tiskovnih, vzgojnih pobud. • POLITIKA ZAPOSLOVANJA Načelo o etnični proporčnosti pri nameščanju v javnih uradih bo moralo veljati za krajevne urade in za državne periferne urade bocenske pokrajine. Nemška etnična skupina bo imela približno dve tretjini mest, italijanska pa tretjino. Proporčna službena mesta bodo rezervirana za vsako jezikovno skupnost posebej. Zaposlovanje bodo uveljavljali postopoma. Zaradi tega bo ustanovljen poseben seznam. Nameščenci v posebnem seznamu bodo ostali stalno v pokrajini in bodo premeščeni le v službah, pri katerih se temu ne morejo izogniti. Vsekakor premestitve ne smejo preseči 10 odstotkov pripadnikov nemške narodnosti. Istih določb se bo moralo držati ministrstvo za notranje zadeve v zvezi s pripadniki službe javne varnosti in ministrstvo za obrambo glede vojaškega osebja. Nemški pripadniki sodstva bodo v načelu ostali stalno v bocenski pokrajini. • GLAVNI VZVODI V ROKAH NEMŠKE NARODNOSTI Novi posebni statut, ki je izšel iz kotla italijanske poslanske zbornice, še predvideva, da bodo v dveh letih izdane izvršilne določbe, ki bodo tako popolnoma razvezale roke bocenski pokrajini, da bo lahko delovala za čedalje večje uveljavljanje nemške narodnostne skupnosti. Ne smemo namreč pozabiti, da je pokrajinski svet bocenske pokrajine, ki bo po novem imel 35 članov, v absolutni večini sestavljen iz pripadnikov nemške narodnosti. Pod tem zornim kotom moramo tudi gledati najnovejše pristojnosti, saj bo imel v rokah glavne vzvode gospodarskega, družbenega, političnega, kulturnega, šolskega sistema. • KOMU BODO KORISTILE SPREMEMBEI Ali bo vse to prineslo kaj več južnotirolski manjšini kot taki, je zadeva prihodnosti. Poslanec Dieti iz Bočna, ki je edini od južnih Tirolcev 23. januarja 1971 glasoval proti spremembam deželnega statuta, je izjavil na Dunaju 24. februarja, da je bil tudi prejšnji statut dober, zelo dober je bil tudi sporazum de Gaspari-Gruber, vendar pa vse to ni rodilo nobenega uspeha. Verjetno je poslanec Dieti velik pesimist. Vsekakor ]e res, da so spremembe velike; kdaj in kako jih bodo uresničili, to je druga pesem. Ni pa neprimerno, če pripomnimo, da je južno-tirolsko prebivalstvo zaščiteno po pravni poti. Kako pa je zaščiteno v družbenem življenju, je že zopet tretja pesem. Dejstvo je, da mladi kmetje bocenske pokrajine odhajajo na delo v Zahodno Nemčijo, v Torino, Milano in Genovo, da bi se izognili praksi, da jih enkrat na leto po vaških trgih glavna podpora Volkspartei — vaški mogotci — kupuje in prodaja za 50 do 60.000 lir na mesec. Človek se spričo tega sprašuje, ali bo nova ureditev res koristila južno-tirolskemu navadnemu občanu. Gre namreč za to, da je „južnotirolski paket“ še vedno preveč jezikovno-kulturno-šolski, manj pa gospodarsko-druž-beni, zlasti še, ker priznava v svojih gospodarsko-družbenih implikacijah obstoječe stanje, ne vključuje pa se v dinamiko sedanjega časa. Ta je od leta 1945 do 1970 privedla bocensko pokrajino glede na dohodek po prebivalcu od 45. mesta na slabo 73. mesto med italijanskimi pokrajinami. Po drugi strani je treba pripomniti, da zadeva „južnotirolski paket" tudi Ladine v treh dolinah bocenske pokrajine, medtem ko ni rešeno vprašanje Ladinov v belunski pokrajini, takoj za vrhovi Marmolate, kjer nimajo niti pravice do svojega lastnega imena. Italijanska država mora poleg že sprejetih, a še neveljavnih ukrepov uresničiti še mnogo drugih zakonskih in upravnih norm, o katerih v tem članku ni sledu, ker se je avtor hotel držati načela, da je bolje spregovoriti o tem, kar — na pol — je, ne pa o tem, kar naj bi bilo. • JUŽNI TIROLCI IN SLOVENCI V ITALIJI IN AVSTRIJI Razlika se sama vsiljuje že med tem, kar že velja ali na pol velja v bocenski pokrajini, in tem, kar sploh ne velja v tržaški, goriški in videmski pokrajini za Slovence. Vsiljuje se tudi misel o tem, kar so Avstrijci nemške narodnosti posredno ali neposredno dosegli za svoje sonarodnjaki v bocenski pokrajini, in o tem, kar niso in nočejo — čeprav bi bili pravno obvezani — dati slovenski skupnosti na Koroškem! „Denkt an Siidtirol“ — objavljajo po časopisih v Avstriji. Ali ne bi bilo lepo, da bi opozarjali same sebe na neizpolnjene obveznosti do koroških Slovencev? Dr. Karel Šiškovič iEa dobre volje Visokošolec pravi pri kosilu svoji sestrici: „Cilka, tako velika si že, pa še sedaj ne znaš jesti!" Cilka: „Kar pusti me s svojimi pridigami! Mama mi je včeraj rekla, da si se tudi ti šele na vseučilišču naučil piti." „Gospodična, ljubim vas z vsem ognjem ...“ „Čudno, da ga sploh še imate kaj, ko ste že tolikokrat pogoreli!" • Sodnik: „Kako to, da ste ukradli denar, draguljev pa ne?" Obtoženec: „Madonca, gospod sodnik, zdaj pa še vi začenjajte s tem, saj sem jih že doma, pri ženi, prav na ta račun dovolj slišal!" • „Glej, glej, kako se mi mačka prilizuje!" »Gotovo je zavohala, da imaš — mačka!" „Ali veš, zakaj so ribe mutaste?" JTepec, če bi ti imel usta pod vodo, tudi ne bi spraševal takih neumnosti!" m Zakonska polovica pride pozno ponoči domov. Zena ga sprejme: »Kaj? In ti si upaš takole stopiti pred moje oči?" Mož zmiga z rameni: »Seveda, se boš vsaj spet lahko prepričala, kako pogumnega moža imaš!" • Novinar, ki je obiskal Hollywood, je bil povabljen na svečano kosilo, ki se ga je udeležila tudi neka slavna filmska zvezda v izredno drznem dekolteju. „ Pove j no, kako pa je bila oblečena zvezdnica?" je vprašala žena svojega moža-novinarja, ko se je vrnil domov. „Ne vem. Nisem pogledal pod mizo!" Športni vestnik LETA 1972 SP NA PLANIŠKI VELIKANKI Zadnjo soboto in nedeljo je 90^metrska skakalnica v Planici doživela petič tekmovanje smučarskih skakalcev za memorial legendarnega smučarskega skakalca Janeza Polde. Na planiški prireditvi je bilo poleg tekmovanja za V. Poldov memorial še tekmovanje za pokal in lovoriko Kongsberg. V tekmovanju za Poldov memorial je zmagal Hans Georg Aschenbach iz Vzhodne Nemčije, osvojitelj mladinskega evropskega prvenstva 1969 in letošnji nemški prvak, pred Švicarjem Steinerjem in izvrstnim Jugoslovanom Štefančičem. Najboljši Avstrijec je tokrat bil nekdanji svetovni rekorder Reinhold Bachler, ki je pristal pri 81 in 85 metrih. Aschenbachovi tovariši iz ekipe NDR so odnesli Poldov memorial, avstrijska ekipa pa je zasedla dobro tretje mesto. V uvrstitvi za pokal Kongsberg je zasedel prvo mesto Švicar Steiner pred Jugoslovanom Štefančičem in Avstrijcem Bachlerjem. V tem tekmovanju so Avstrijci z ekipo Bachler, Golser, Salhofer zasedli odlično prvo mesto pred Švico (Steiner, Zehnder, Schmid) in ekipo Jugoslavije (Štefančič, Zajc, Demšar). Po planiški prireditvi so eksperti alpskih dežel razpravljali o morebitnem svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, ki bi doživelo svojo premiero leta 1971 na planiški velikanki s kritično točko pri 160-metrih. Dokončna odločitev glede svetovnega prvenstva v smučarskih poletih pa bo padla na kongresu FIS meseca aprila v Opatiji. SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Nič novega pravzaprav ni poročati s svetovnega hokejskega prvenstva v Švici. Ruska ekipa je tudi v drugem delu prvenstva, v povratnih igrah, nepremagana, prave senzacije pa izostajajo. Čehoslovaki so se od začetnih slabosti dobro opomogli, toda tudi oni nimajo več moči, da bi ruske super-hokejiste spodrinili s stolčka. Edino boj za drugo mesto je postal zanimivejši, ko je Češkoslovaška premagala Švedsko s 3:1 (1:0,1:0,1:1) in se s tem revanžirala za izgubo v prvi tekmi. To je tudi prva zmaga Čehoslovakov nad Švedi, odkar so igrali na svetovnem prvenstvu leta 1966 v Ljubljani. V zadnjih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: Amerika : Nemčija Finska : ČSSR Švedska : Sov. zveza Amerika : ČSSR 2:7 (0:2, 1:3, 1:2) 0:5 (0:0, 0:3, 0:2) 0:8 (0:5, 0:1, 0:2) 0:5 (0:0, 0:3, 0:2) Nemčija : Sov. zveza 2:12 (1:1, 0:7, 1:4) 7:2 (3:0, 0:1, 4:1) 4:3 (1:2, 1:1, 2:0) 1:10 (1:5, 0:1, 0:4) 1:3 (0:1, 0:1, 1:1) 0:4 (0:1, 0:1, 0:2) Finska : Nemčija Švedska : Amerika Finska : Sov. zveza Švedska : ČSSR Nemčija : ČSSR Sov. zveza : Amerika 7:5 (1:1, 5:2, 1:2) Nemčija : Švedska 2:1 (0:1, 2:0, 0:0) Finska : Amerika 7:3 (1:1, 3:1, 3:1) Sovjetska zveza bo letos spet osvojila svetovno prvenstvo. Ali ji bo to uspelo tudi prihodnje leto, ko bo svetovno prvenstvo v Pragi od 11. do 26. aprila? SP V SMUČARSKEM BOBU Svetovno prvenstvo v smučarskem bobu se je odvijalo v ameriškem Reno v Nevadi s popolnim zmagoslavjem Avstrijcev. V smuku so Avstrijci v vseh skupinah stavili zmagovalce. Pri ženskah in pri moških sta zmagala Zeiler oziroma Korošec Jošt, pri dekletih in fantih v mladinski skupini pa Gschwendtner oziroma Fischbauer. V veleslalomu sta zmagala pri mladincih Avstrijec Schwab in Nemka Hascher, pri moških je zmagal Avstrijec Gollubits, pri ženskah pa Avstrijka Gebert. Korošec Willi Jošt iz Spittala je z drugim mestom v veleslalomu postal svetovni prvak v skupini seniorjev. Zanimivo je, da je kondicijski trener avstrijske reprezentance večkratni avstrijski atletski prvak — naš rojak Robert Kropiunik. BOKS Hans Orsolics, nekdanji avstrijski evropski prvak, se ponovno pripravlja na evropsko prvenstvo. Po težkih izgubah proti Ame-rikancu Perkinsu in angleškemu evropskemu prvaku Charlesu bo Orsolics prvič nastopil naslednjo soboto v Diisseldorfu v boju proti Alžircu Bouzidu Ait Elmenceuru. Pod novim vodstvom Zellerja in Langa se bo 5. maja potegoval za evropsko prvenstvo v kategoriji „welter“, njegov takratni nasprotnik pa doslej še ni znan. Če se bo uresničila želja direktorja Miklavca Severja, bo Ljubljana doživela meseca septembra povratno boksarsko borbo med nekdanjim svetovnim prvakom v težki kategoriji Clayem in Ringo Oscarjem Bona-veno. V prvem srečanju je Clay zmagal s knock outom. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih orga-nlzacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. ^ RADIO I* K O G It A M ^ RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport Iz vsega sveta. Sobota, 3. 4.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Godba na pihala — 15.30 Voščila — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Koroška visoka šola — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 DOBRA SADNA DREVESCA in jagodno grmičevje (ribez, kosmulja) dobite samo v drevesnici Marko Polzer Lazar pri Št. Vidu v Podjuni. Življenje polno glasbe — 21.30 Iz zgodovine sedme umetnosti — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 4. 4.: 6.10 Igra na orgle — 7.35 Zveneče razglednice — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Prominentni igrajo svoje najljubše melodije: Curd Jurgens — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 15.55 Nogometna tekma Avstrija—Madžarska — 17.05 Plesna gtasba — 18.00 Sosedje na jugu — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 5.4.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Dobro zabavo — 10.00 Od Volge do Dona — 11.00 Deklica, zapleši z menoj — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Kulturni problemi dežele — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Družina v našem svetu — 16.30 Za otroke — 17.10 Iz operete in musicla — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945 — 21.30 Robert Stolz dirigira. Torek, 6. 4.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Tenorist Thomas Tarjan — 9.30 Vesele note — 10.00 Zabavna glasba — 11.00 Veseli zvoki — 14.45 Koroški visokošolski tedni — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Družina v našem svetu — 16.30 Lovska latovščina — 16.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Zabavno iz filmskega sveta. Sreda, 7. 4.: 5.05 Ljudske viže — 9.30 Vesele note — 10.00 Piknik v duru in molu — 11.00 Dobro sosedstvo — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Družina v našem svetu — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V Se zanimate za dodaten dohodek? Po kratkem šolanju se tudi poleg poklica nudijo dobre možnosti zaslužka. Dopise pod označbo „23.557-1 * na naslov: Ringvverbung, 9010 Klagenfurt. Imate stare kovance v hišil Zanimamo se za nakup po realnih cenah. Obvestila prosimo na naslov: WOSCHITZ, 9020 Klagenfurt, Fischlstrafje 29/31. dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Iz domovine. četrtek, 8. 4.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 9.30 Vesele note •— 10.05 Komorni koncert — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz knjige gostov - 16.15 Družina v našem svetu — 16.30 Leto otroškega vrtca — 17.10 Postne pesmi — 17.50 Kako deluje naše pravosodje — 19.25 Veliki teden v alpski deželi — 20.10 »Sveti teden". Petek, 9.4.: 5.05 Jutranji zvoki — 5.33 Veliki orkester avstrijskega radia — 7.00 Jutranji koncert — 8.05 Igra na orgle —- 10.00 »Sedem solz" — 13.30 Glasba za komorni orkester — 13.47 Slovenska oddaja — 16.45 Smrt v koroškem pesništvu — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.30 Komorna glasba — 20.10 Koroška pasijonska igra. Slovenske oddaje Sobota, 5.4.: Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Pesem povezuje. Nedelja, 4. 4.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 5. 4.: 13.45 Informacije — V polja prihaja pomlad, literarno-glasbena oddaja. Torek, 6.4.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Žena, družina, dom. Sreda, 7.4.: 13.45 Informacije — Mali recital — Oton Župančič: Veronika Deseniška. četrtek, 8. 4.: 13.45 Informacije — Koroška sinoda — Komorna glasba. Petek, 9.4.: 13.47 Informacije — Križev pot, sodelujejo slovenski skavti. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, S. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Orkester belgijskega radia — 12.10 Iz domače glasbene literature — 12.40 Poje sopranistka Zlata Ognjanovič — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Z domačimi ansambli — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.TO Gremo v kino — 17.50 Orgle v ritmu — 18.15 Musorg-ski-Ravel: Slike z razstave — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 4. 4.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Orkestralne skladbe za mladino — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Pihalni orkester Francija Puharja — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.15 Skladbe Ludvviga van Beethovna — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 5. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Metka Malus in Lado Leskovar — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Sedanji in nekdanji ljubljanski zbori — 16.40 Iz operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Z ansamblom Jožeta Krežeta — 20.00 Iz opere »Pelleas in Melisan-da" — 21.40 Domača lahka glasba — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Igramo za ples. Torek, 6.4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenski instrumentalni kvintet s pevci — 12.10 Iz Bra-ničerjeve opere »Hlapec Jernej" — 12.40 Melodije — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Godala v ritmu — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Flavtist Boris Čampa — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert —- 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Avstrija 1 Sobota, 8.4.: 16.00 Za oLroke — 16.40 Daktarl — 17.30 Kaj morem postat! — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lako noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Cirkus, mednarodna artistika — 21 50 Svetovno hokejsko prvenstvo: Sovjetska zveza—švedska. Nedelja, 4. 4.: 16.00 Fllpper — 16.25 Fllopat in Pata-fll — 16.30 Kdo ve več? — 17.30 Nogometna tekma Avstrija—Madžarska — 18.55 Otrokom za lahko noč — 19.00 Čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Kraj zločina — 21.45 čas v sliki — 22.00 Iz moje knjižnice. Ponedeljek, S. 4.: 18.00 Teletest — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije In Južne Tirolske —18.50 Iz otroških dni filma — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Novinarka — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.15 čcrs v sliki. Torek, 6.4.: 18.00 Film o nastanku kruha — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Yancy Derringer — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Srečanje z živalmi in človekom — 21.05 Bratje Karamazovi — 22.15 čas v sliki. Sreda, 7. 4.: 11.00 Počitnice gospoda Hulota — 12.25 Telešport — 16.45 Za otroke — 17.30 Mednarodni mladinski obzornik — 17.50 Za družino — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Tele- vizijska kuhinja - 19.16 Pregled sporeda - 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Naše potovanje s kapitanom Cookom — 21.15 Bratje Karamazovi — 22.25 čas v sliki. četrtek, 8.4.: 18.00 Oknar — 18.30 Otrokom za lahko noč — 18.35 Športni mozaik — 18.55 Misli k velikemu četrtku — 19.25 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.05 šport — 20.15 Janezov pasijon — 22.15 čas v sliki — 22.30 Na poti ob koncu tedna — 22.35 Košarka. Petek, 9.4.: 18.30 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Misli k velikemu petku — 19.15 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.05 šport — 20.15 Noč v Lizboni — 22.05 Passio Hominis — 22.35 Čas v sliki. Jugoslavija Sobota, 3. 4. 9.35 šolska oddaja — 16.30 Po domače 17.00 Holandski dragulji — 17.30 Obzornik — 17.45 Košarka — 19.15 Mozaik — 19.20 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.35 Svetovno hokejsko prvenstvo: Sovjetska zveza—švedska — 21.15 Risanke — 21.45 Pesem Evrovlzlje — 23.35 Poročila. Nedelja, 4.4.: 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 14.00 Mednarodni motokros — 14.55 Konjske dirke — 15.25 Plavalni troboj mladincev Jugoslavije, Vzhodne Nemčije in Poljske — 17.55 Postavi se na lastne noge, ameriški film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Videofon — 21.50 Športni pregled — 22.20 Poročila. HOTEL KOROTAN V SEKIRI OB VRBSKEM JEZERU išče za sezono 1971 še • sobarice • servirke © perzonal za kuhinjo Telefonske prijave pod štev. Celovec 8 21 29, posebne predstave p° dogovoru. češka uščav* Pota sodobne medicine — 19.15 S triom Vitala Čiča — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 igra — 21.30 Lahka glasba — 22.15 Sodobna komorna glasba — 23.05 I. Al-Kajs: Pesmi iz p®: — 23.15 S popevkami ,po svetu. Sreda, 7.4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matin®)^ — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih J — 9.40 Pojeta Miša Kovač in Tereza Kesovija — Iz Mozartove bonboniere — 12.40 Po domače — 1 ' Koncert lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 ges Bizet: Arležanka — 16.40 Plesni orkester RTV Lju Ijana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša bena galerija — 18.15 Iz Verdijeve opere »Don C0 los" — 18.30 Naš razgovor — 19.15 Glasbene glednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljan° cev — kronika 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Mala panorama 0 gijske lirike — 23.15 Popevke jugoslovanskih 0 ,oriev- „10 četrtek, 8. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan ‘ Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 pevke z jugoslovanskih festivalov zabavne g,aS — 12.10 Iz Rossinijeve opere »Seviljski brivec' 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Pesmi mladih — ^' Orgle v ritmu — 14.45 Mehurčki — 15.40 Najlepše mi o morju — 16.40 Portreti skladateljev lahk® zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah PoS’° j 18.30 Orkester Mantovani — 18.45 KulWrl1 — 19.15 Z ansamblom Atija Sossa — četrtkov večer domačih pesmi in napevov — *' Janko Messner: Koroške razglednice — 22.15 P red5 niki poljske avantgarde — 23.15 Izvajalci jazza: * Fitzgerald — 23.40 Melodije za lahko noč. Petek, 9. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matin®’ — 9.05 Tudi v vodi živijo živali — 9.35 Koroške »V rodne pesmi — 12.10 Igra violinist Pavle škabar 12.40 Z ansamblom bratov Avsenik — 14.10 Izvaj0^ skladb za mladino — 14.35 Napotki za turist® ^ 15.40 Iz domače koncertantne literature — 16.40 R imam glasbo — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Op9 ni koncert — 18.15 Glasbena lirika Edvarda — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Z ansamb*° štirje kovači — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 ^ pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 pred polnočjo. Gesucht tuchtige SERVIERTOCHTER Mindestlobn Fr. 1300.— Kosf und Logi5 frei in Haus. Schichtbefrieb, geregelt® Freizeit und gute Behandlung zuge' sicherf. Familie H. Reding-Jenny, Bahnhofbuf-fet, Tel. 057 — 6 14 03, CH 5610 Woh-len/AG Schweiz). Gesuchf per soforf oder naoh Verein-borung freundliche SERVIERTOCHTER in Speise-Restaurant Verdienst Fr. 1000.— bis 1200.— Kosf und Logis im Hause, Familienanschlufj-Offerten an: Fimilie Ramel, Resfcturanf Post, CH 4523 Flumenllial bei Sol°' thurn (Schweiz). Ponedeljek, 5. 4.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 Sol»K^ oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — šolska oddaja — 17.40 Mendo in Slavica — 18.00 * sanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Sladkorna bolezen ' 19.00 Mozaik — 19.05 Mladi za mlade — 20.00 — 20.35 Ena in tri — 21.25 Kulturne diagonale —* Poročila. Torek, 6.4.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 0«n° ^ splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — Umba Kumba In lončarjeva hči, pravljica — , Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Slovenski top P0? — 19.00 Mozaik — 19.05 Elektronska obdelava P^ datkov — 19.30 Starši In otrok — 19.40 Za boljši lel - — 20.00 Dnevnik — 20.35 Akrobat, francoski IH*** nepozabnim Fernandlom — 22.35 Poročila. Sreda, 7.4.: 8.15 šolska oddaja — 17.15 Svetov^ prvenstvo v namiznem tenisu — 17.45 Pika NogaV^.< — 18.15 Obzornik — 18.30 Vaš šlager sezone 19.°5 športna oddaja — 19.25 Naš ekran — 20.00 Dn0vn . — 20.35 Renesančne zgodbe, drama — 21.50 GM** Becaud — 22.40 Poročila. četrtek, 8.4.: 9.35 šolska oddaja — 14.35 Sol*^ oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — ” ,| Veseli tbbogan — 18.15 Obzornik — 18.30 Skrlvo®*-, živali — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19’ Vse življenje v letu dni — 20.00 Dnevnik — 20.35 ski turizem — 21.35 Zlato tele — 22.15 Evropsko P venstvo v košarki — 23.15 Poročila. Petek, 9.4.: 9.30 šolska oddaja — 14.40 šolska 0^ daja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.30 S9 tovno prvenstvo v namiznem tenisu — 17.30 VIJaV°0 rlngaraja — 18.15 Obzornik — 18.30 Zabavno glash«1^ oddaja — 18.45 Variete — Mozaik kratkega tiWa .. 20.00 Dnevnik — 20.35 Prijateljsko prepričevanje, al'’T riški film — 22.45 Izkažimo se, qulz — 24.00 Porot"