GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ESTONIJE Jurij Senegačnik UDK 914.742 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ESTONIJE Jurij Senegačnik, Gimnazija Ledina, Reslje- va 12, 61000 Ljubljana, Slovenija Članek prikazuje osnovne geografske značil- nosti Estonije, kot so geološka zgradba, re- lief, klima, vegetacija, prebivalstvo, razvoj kmetijstva in industrije, promet in turizem. Estonija je s 45 215 km2 površine najmanjša med pribaltskimi državami. Leži na vzhodnih obalah Baltskega morja med Finskim in Narvskim zalivom na severu, Latvi jo na jugu in Rusijo na vzhodu. Od zahoda proti vzhodu se razte- za v dolžino 350 km, od severa proti jugu pa 240 km. Čeprav je po površini večja od Danske, Nizozemske ali Švice, ima le 1 589 000 prebivalcev (leta 1991). S 35 prebivalci na km2 tako spada med redkeje naseljene evropske države (3, 5). Med pribaltskimi državami ima najbolj severno lego. Kljub števi lnim zgo- dovinskim in drugim vezem, ki j ih ima z južnima sosedama ob Baltiku, se je od njiju vedno tudi precej razl ikovala. Eston- ci namreč sodijo med ugro-f inske narode in imajo v kulturnem in jez ikovnem po- gledu več skupnega s severnimi sosedi Finci kot pa z indoevropskimi Litovci in Latvijci na jugu (1). Čeprav je Estonija južn ima sose- dama v pri rod nem pogledu precej sorod- na, lahko opazimo tudi nekatere njene posebnosti. Njeno državno ozemlje ne obse- ga samo kopnega, ampak tudi številne otoke: skupaj z najmanjšimi jih je kar okrog 1500. V tem pogledu je sorodnejša nordijskim sosedam preko Balt ika kot pa Latvij i ali Litvi. Največji otoki so Saare- maa (2673 km2 ), Hiiumaa (989 km2), Muhu (200 km 2 ) in Vormsi (92,9 km2). Otočja merijo skupaj 4133 km2. Skupna dolžina obale znaša 3794 km, kar je zelo veliko v pr imerjavi z dolžino državne meje, ki je dolga 633 km. Od tega odpa- de 339 km na mejo z Latvi jo in 294 km na mejo z Rusijo (5). Država je v administrat ivnem pogle- UDC 914.742 GEOGRAPHICAL CHARACTERISTICS OF ESTONIA Jurij Senegacnik, Gimnazija Ledina, Reslje- va 12, 61000 Ljubljana, Slovenia The article deals with some basic geographi- cal characteristics of Estonia: geological structure, relief, climate, vegetation, popula- tion, development of agriculture and indus- try, transport and tourism. du razdeljena na 15 okroži j in 6 mest. Okrožja se delijo še naprej na manjše občine. Največja mesta v državi (leto 1989) so: Tal l inn (484 400 prebivalcev), Tartu (115 400), Narva (82 300), Kohtla- -Ja rve (76 800), Parnu (54 200), Si l lamae (20 700) in Rakvere (20 100). Estonija leži na severozahodnem robu Ruske plošče. Geološko podlago tvori- jo paleozojske kamnine, ki so v smeri od severa proti jugu vse mlajše. Na skraj- nem severovzhodu države so najstarejše, kambrijske kamnine. Proti jugu j im sledi pas ordovicijskih kamnin. Ta se razteza v smeri zahod - vzhod od severnega dela otoka Hiumaa preko cele države do sever- nih bregov Čudskega jezera. Te ordovicij- ske kamnine tvorijo tudi severnoestonski apneniški plato, katerega kvesta se vleče vzdolž obale Finskega zal iva. Na njem so ponekod razvit i kraški pojavi (2, 4). V ordovicijskem pasu najdemo tudi največje zaloge estonskih oljnih skrilavcev in fos- forita. Južno od tu se od otokov Saare- maa in Muhu do severozahodnih obal Čudskega jezera razteza pas silurskih kamnin. Preostalo polovico državnega ozemlja, ki leži še naprej proti jugu, ses- tavljajo devonske kamnine (2, 5). Estonija je v pleistocenu doživela celinsko poledeni- tev, zato je paleozojska osnova prekrita s kvar tarn imi glacialnimi in f luvioglacialni- mi nanosi. Njihova debelina je v sever- nem delu države precej tanka, proti jugu pa vedno debelejša. Za južni del države so tako značilne valovite vzpetine iz morenskega gradiva (5). Glede na reliefno izoblikovanost lahko Estonijo razdelimo na dva dela. Njen višji del se razteza od severa proti 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Estonsko podeželje je zelo redko poseljeno. Majhna cerkvica nas opozarja na razširjenost protestant izma v tem delu Severne Evrope. (Foto: J. Senegač- nik.) jugu v vzhodnem delu države. Sestavljajo ga nekakšna v išavja oziroma platoji: Pandivere v pokrajini Virumaa, Otepaa v pokrajini Tar tumaa in Haanja v pokraji- ni Vorumaa. Pod izrazom višavje oziroma plato lahko tukaj razumemo le rahlo vzpet svet s povprečno nadmorsko višino okrog 50 m. Samo 1 0 % površja v državi je višjega od 100 m. Najvišji estonski vrh (Suur Munamagi na platoju Haanja) je visok le 318 m. Nižji del Estonije zajema zahodne in severne obalne predele z otoč- ji in svet okoli Čudskega jezera in jezera Vorts. Gre za bolj ali manj ravno območ- je s števi lnimi marši (predeli mokrotnega sveta), (1). Za obalo Baltskega morja so značil- ni številni zalivčki, plitvine in otočki. Površina starejših otokov zaradi tekton- skega dvigovanja, ki znaša na severozaho- du države tudi do 3 mm na leto, stalno narašča. Ves čas tako nastajajo tudi novi otočki (5). K l ima Estonije je prehodna. Nanjo močno vpliva bližina Baltskega morja, čuti pa se tudi še vpliv severnega Atlan- tika oziroma Zalivskega toka. Kontincnlal- nost narašča v smeri od obale v notra- njost, oziroma od zahoda proti vzhodu. Srednja letna temperatura na otoku Vil- sandi, ki predstavlja najzahodnejšo točko v državi, je +6°C. Na skrajnem vzhodu države znaša od +4,2 do +4,5°C. Zahodne obalne regije in otočja so na splošno nekoliko toplejše od celinskega vzhoda Slika 2: V jugovzhodni Estoniji se nizek svet menjava z nekoliko višjimi platoji. Slika nam prikazuje pogled s platoja Otepaa na nekoliko nižji svet, kjer žitna polja prekinjajo velike zaplate gozda. (Foto: J. Senegačnik.) države. V Tal l innu je srednja letna tem- peratura +4,7°C. Najhladnejši mesec je februar (-6°C), najtoplejši pa jul i j (+16,6°C). Količina padavin narašča od 500 mm na obali do 700 mm na bolj vzpetem svetu v notranjosti (3, 5). Največ padavin pade konec poletja, na jmanj spomladi. Prevladujejo jugozahodni in zahodni vetrovi. Snežna odeja traja v vzpetem svetu na jugovzhodu države od začetka decembra do konca marca in doseže debelino do pol metra. V času mil ih zim ni trajnega snežnega pokrova. Na splošno bi lahko rekli, da je estonsko podnebje podobno podnebju južne Finske v okolici Helsinkov ali srednje Švedske v okolici Stockholma (1, 5). V Estoniji prevladujejo oglejene in zlasti na jugu države podzolirane prsti. Močvirja, bar ja in šotišča predstavljajo kar 9000 km 1 površine (5). Država leži še v pasu mešanega gozda. Pod gozdom je blizu 40 % površja. Ta delež se je po 2. svetovni vojni skoraj podvojil, saj je zaradi prisilne kolektivizacije prišlo do ogozdovanja zemljišč nekdanjih zasebnih kmeti j predvsem z brezo in jelšo. Danes tako mešani gozdovi zaraščajo številne nekdanje travnike v zahodni Estoniji. Vzdolž obale Baltskega morja in Finskega zal iva prevladujejo borovi gozdovi, v not- ranjosti pa mešani gozdovi bora, jelke in breze. Gozdno bogastvo igra pomembno vlogo v državnem gospodarstvu. Zaradi 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK velikih gozdnih prostranstev in redke naseljenosti se je močno razmnoži la divja- čina. Tu živi jo tudi številne živalske vr- ste, ki so v drugih evropskih državah že zelo redke, ali pa so že izumrle. Med njimi lahko omenimo volka, medveda, divjega prašiča, losa in vidro (1, 4). V Estoniji je 420 rek daljših od 10 km. Najdaljše reke so Emajogi (209 km), Vohandu (159 km), Parnu (153 km), Kasari (153 km), Pirita (98 km) in Narva (78 km). Najbolj vodnata med njimi je Narva, ki priteče iz Čudskega jezera. Na prehodu s sever noestonskega platoja v nižje dele tvorijo reke na severu države slikovite brzice in slapove, reke na jugu države (Ahja, Piusa, Vohandu) pa so v rdeče devonske peščenjake vrezale sli- kovite doline (1, 4). V državi je preko 1400 naravnih in umetnih jezer. Največje med njimi je Čudsko jezero (Peipsijarv) s 3555 km2 površine, ki predstavlja peto največje jeze- ro v Evropi. Leži na meji z Rusijo in meri v globino do 15 m. Drugo največje jezero je Vortsjarv (270 km2 površine, 6 m globine), ki je bogato z r ibami. Naj- globje jezero je Rouge Suurjarv (18 m). V manjših jezerih na kmetijskih območjih se pojavlja problem evtrofikacije. Največje umetno jezero je Narvski vodni zbiralnik (190 km2), ki leži na meji z Rusijo (5). Baltsko morje spada med najmanj slana morja na svetu, saj slanost znaša le od 5 do 7 promil. Ob izl ivih večjih rek je le-ta še manjša. Temparatura površinske vode je poleti od 16 do 19°C. Maksimalno lahko doseže 26°C. Obalno morje je precej onesnaženo. V poletnih mesecih zato v obalnih letoviščih Parnu in Haapsalu kopanja ne priporočajo. Pozi- mi Baltsko morje in Finski zal iv za- mrzneta. Ožine med estonskimi otočji in kopnim so zamrznjene po tri mesece (5). Zaradi naraščajočega onesnaževanja zraka in vodovja so nekatera območja v državi zaščitili. Poleg narodnega parka Lahemaa s površino 649 km2 so v državi še naravni rezervati in druge oblike zaš- čitenih območij. Zaščitili so tudi 59 rast- linskih in 198 živalskih vrst (5). Estonija je v obdobju svoje predvoj- ne neodvisnosti od 1920 do 1940 spada- la med evropske države z najmanjšo nata- liteto. Soočala se je tudi z večinoma negativnim migracijskim saldom. Etnično je bila precej homogena država. Sovjet- ska, nemška in nato ponovno sovjetska okupacija so z množičnim terorjem, depor- tacijami in vojnimi ž r tvami povzročile velikanski padec števila prebivalcev od 1 136 000 leta 1939 na 854 000 leta 1945. Kasneje pa je povojna masovna industrializacija, ki je temeljila na direk- tivah iz Moskve, v Estonijo pripeljala na stotisoče novih slovanskih doseljencev. V tem času se je v Estonijo priselilo pol milijona več prebivalcev, kot pa se jih je iz nje odselilo. Delež Estoncev je tako s predvojnih 8 8 , 2 % padel na 6 1 , 5 % leta 1989, močno narasel pa je delež Rusov (30,3%), Ukraj incev (3 ,1%) in Belorusov (1,8%). Leta 1990 so sprejeli zakon, ki je doseljevanje omejil. To leto so tako prvič v zadnjih 50 letih zabeležili nega- tiven migracijski saldo (5). Rodnost je v zadnjih letih padla na 15,4 promile, smrtnost pa s 11,7 promile ostaja v zadnjih 30 letih bolj ali manj nespremenjena. Naravni prirastek znaša 3,7 promile (leta 1989). Pr ičakovana živ- ljenjska doba je za moške 65,8 let, za ženske pa 75,0 let. V mestih živi kar 72 % prebivalstva (3). Estonci so po ver- ski sestavi večinoma protestanti, slovan- ski doseljenci pa pravoslavci. Omeniti je treba tudi baptiste. Kmetijstvo je usmerjeno v živinorejo. Zaposluje 1 3 % zaposlenih in daje 2 4 % družbenega bruto proizvoda (leto 1989). Razv i l i so predvsem govedorejo (mlečno), svinjerejo in perutninarstvo (3). Estoniji so v nekdanjem sistemu sovjetskega cen- tral noplanskega gospodarstva glede živino- reje postavili zelo visoke planske postav- ke. To je pomenilo nujen vsakoletni uvoz več kot 1 milijona t krme, istočasno pa so tretjino pridelanega mesa izvažal i . V zadnjih letih so pridelek mesa povečevali predvsem na račun naraščanja števila prašičev, medtem ko je število krav upad- lo. Za državo pa bi bilo glede na struktu- ro kmetijskih zemljišč bolje, če bi proizva- jala več mleka in manj mesa. Poljedelstvo je tesno povezano z živi- norejo. Več kot polovica površin je na- menjena k rmn im kulturam. Med pridelki prevladujejo ječmen, oves, koruza, rž in pšenica. Do srede osemdesetih let se je kmetijska pridelava v Estoniji osredotoča- 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Pregledni zemljevid. Estonije. Narvski vodni zbiralnik Baltsko morje TFLLLI VIŠAVJE v PANDIVER] HUMA. ¡ A A R E M A A Emâ J VIŠAVJE OTEPÁÁ VIŠAVJE HAANJA LATVIJA Čudsko RUSIJA Preglednica 1: Struktura kmetijskih zem- ljišč v Estoniji (5). Skupen obseg kmet. površin 1 360 000 ha Obdelovalne površine 926 000 ha Travn ik i 252 000 ha Pašniki 182 000 ha Površine posameznih kmetijskih kultur: ž ita in stročnice 400 000 ha krompir 60 000 ha krmne kulture 470 000 ha la na kolektivnih farmah. Te so postaja- le čedalje večje. Sredi osemdestih let so štele okrog 300 obratov, potem pa se je začel nasproten proces. Večje farme so začeli drobiti na manjše enote in ustanav- ljati zasebne družinske farme. Njihovo število je skokovito poraslo in konec leta 1990 j ih je bilo že 3200. Vsako leto naj bi se j im pridružilo še blizu 1000 novih. Preglednica 2: Glavni kmetijski pridelki v tisočih t (5). Leto 1980 1988 Žita 196,2 204,4 Krompir 302,9 187,3 Zelenjava 80,5 75,1 Meso 181,5 213,1 Mleko in mlečni izdelki 1013,6 1165,4 Proces reprivatizacije se je začel najhitre- je odvijati prav na tem področju (5). Estonija ima v primerjavi z Litvo in Latvi jo bolj razvi to rudarstvo. Najpomemb- nejše je izkoriščanje oljnih skrilavcev, ki pokrivajo večino energetskih potreb. Kar 9 0 % jih porabijo za proizvodnjo električ- ne energije v dveh velikih termoelektrar- nah. Elektriko izvažajo tudi v Latvi jo in Rusijo. Preostanek skrilavcev predela es- tonska kemična industrija. Na območju njihovega izkoriščanja je okolje že močno degradirano. Estonija ima tudi zaloge fosforita, ki ga uporabljajo predvsem za izdelavo umetnih gnojil. Izkoriščajo tudi zaloge gradbenega materiala (5). Preglednica 3: Zaposlitvena struktura prebivalstva v letih 1970 in 1989 v % (5). Leto 1970 1989 Kmetijstvo 16 12 Industrija 36 32 Gradbeništvo 9 10 Transport 9 8 Trgovina 8 9 Kultura, izobraževanje 9 12 Zdravstvo 5 6 Ostalo 8 11 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Čudsko jezero (Peipsijarv) je po površini sicer peto največje jezero v Evropi, vendar je glede globine prav skromno. Nikjer ni globje od 15 m. (Foto: J. Senegačnik.) Industrija je leta 1989 zaposlovala 43 % vseh zaposlenih in dajala 52 % družbenega bruto proizvoda. Iz stare obrt- ne tradicije so se v Estoniji razvi le naj- prej tekstilna, lesna in papirna industri- ja, v času sovjetske oblasti pa je prevla- dovala načrtna usmeritev v elektrotehnič- no in kemično industrijo (3). Predelava oljnih skrilavcev je že od leta 1920 dalje postala eden od temeljev narodnega gos- podarstva. V primerjavi z Litvo in Latvi- jo v Estoniji danes prevladujeta lahka (26,6 %) in prehrambena industrija (23,8 %), ki dajeta skupaj polovico vse industrijske proizvodnje. Izdelki estonske tekstilne in obutvene industrije so bili na sovjetskem tržišču sicer cenjeni, vendar danes večinoma ne dosegajo kvalitete za prodor na svetovno tržišče. Ta panoga je tudi odvisna od uvoza surovin in tehnolo- gije. Prehrambena industrija je bila v precejšnji meri namenjena izvozu na sov- jetsko tržišče, sedaj pa se obrača k doma- čemu potrošniku in išče pot na svetovne trge. Pri izvozu so pomembni predvsem mlečni in ribji izdelki. Strojna, kovinska in elektrotehnična industrija so bile namenjene predvsem oskrbi celotnega sovjetskega tržišča z nekatereimi specif ičnimi izdelki (merilni instrumenti, električni motorji in kabli, različna industrijska oprema in podobno). Verjetno se bo ravno ta del industrije moral v novih pogojih najbolj prestruktu- rirati in posodobiti. Boljše perspektive Slika 4: Tallinn je najmanjša pribaltska prestolnica. Z griča Toompea je najlepši pogled na staro mestno jedro, ki se ponaša s svojim umirjenim severnjaškim šarmom. (Foto: J. Senegačnik.) imata lesnopredelovalna in papirna indus- trija, ki temeljita na domačem gozdnem bogastvu. Pomembni sta tudi kemična in petrokemična industrija, ki izkoriščata že prej omenjene zaloge oljnih skrilavcev in fosforita. Značilna je zlasti proizvodnja žveplene kisline in umetnih gnojil. V zadnjih letih se je razv i la tudi industrija plastičnih mas (3, 5). Preglednica 4: Sestava estonske industrij- ske proizvodnje leta 1988 v % (5). Lahka industrija 26,6 Hrana 23,8 Gradbeni material 3,7 Les, papir in celuloza 8,9 Stroji 14,9 Kemična in petrokemična industrija 8,9 Goriva 2,6 Energija 5,8 Drugo 4,8 Estonija ima glede na redko poseli- tev sorazmerno gosto prometno omrežje. Zajema prek 1000 km železnic in 14 800 km cest. S 135 avtomobili na 1000 prebivalcev je Estonija v samem vrhu nekdanjih sovjetskih republik. Na splošno bi lahko rekli, da je v celotnem Pribaltiku terciarni sektor najbolj razv i t ravno tukaj. To velja tudi za kakovost turistične ponudbe. Tal l inn je bil že v sovjetskem obdobju privlačen (urističen cilj predvsem za (zahodne) obiskovalce z 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK bližnje Finske, v zadnjih letih pa so tu- ristični tokovi postali še močnejši. Število ladijskih l inij na relaciji Tal l inn - Helsin- ki se je močno povečalo. Leta 1990 so odprli tudi ladijsko linijo Tal l inn - Stock- holm. Z obema nordijskima prestolnicama imajo tudi neposredno letalsko zvezo. Predstavitev Estonije bi lahko za- ključili z ugotovitvijo, da Estonija med pribaltskimi državami nekoliko izstopa tako glede svojega standarda in splošne urejenosti, kot glede nekaterih drugih prirodnih in družbenih posebnosti. Tako sedaj kot tudi v bodoče je treba računati na njeno močno navezovanje na severno sosedo, s katero jo med drugim vežejo tudi močne kulturne vezi. J. A guide to the Baltic states. 1990. In- roads. Merrifield. 2. Atlas SSSR. 1983. Glavnoe upravlenie geodezii i kartografu pri sovete minist- rov SSSR. Moskva. 3. Natek, K., Perko, D„ Žalik Huzjan, M. 1993: Države sveta 1993. Ljubljana. 4. Lydolph, P., E. 1977: Geography of the USSR. Third Edition. New York, Santa Barbara. London, Sydney, Toronto. 5. The Baltic states. A reference book. 1991. Estonian encyclopedia publishers, Latvian encyclopedia publishers, Lithua- nian encycopedia publishers. Tallinn, Riga, Vilnius. 9