Ivan Plečnik Zajec in lisjak Brat lisjak je zalezoval brata zajčka, ta pa je spet premišljal, kako bi mu ušel. »Pa te bom le dobil —« je rekel sam pri sebi lisjak. In komaj je to izrekel, že je pri-skakljal dobro rejen zajec. »Hej, počakaj name, bratec zajček!« je klical lisjak. »Ne utegnem, brat lisjak!« »Rad bi ti nekaj povedal.« »Dobro, kar od tam mi povej, kjer stojiš. Ne hodi bliže, ker sem danes poln bolh,« je dejal bratec zajček. »Včeraj sem srečal strica medve-da,« je vpil lisjak. »Očital mi je, da se midva ne razumeva dobro. Saj sta soseda — je rekel — zato morata ži-veti v prijateljstvu! Obljubil sem mu, da bom o tem govoril s teboj. Zdajci se je zajec popraskal z zad-njo nogo za uhljem, vstal in rekel: »Dobro, brat lisjak! Pridi k meni jutri, bova skupaj obedovala. Sicer ni-mamo nič posebnega doma, ampak že-na in otroci bodo že kaj našli, da te bomo pogositili.« »Prav rad bom prišel —« je odgovo-ril lisjak. »In jaz se nate veselim —« je dejal zajec. Domov je prišel brat zajec zelo ža-losten. »Kaj ti je, možek?« je vprašala mati zajka. »Za jutri se je k nam povabil brat lisjak,« je odgovoril zajec. »Moramo paziti, da nas ne preseneti.« Drugi dan sta zajec in zajka vstala že pred svitom in šla na vrt. Tam sta nabrala zelja in korenja ter pripravila izboren obed. Nenadno pa je majhen zajček, ki se je igral na dvorišču, priskakljal in klical: »Mama! Mama! Brat lisjak že gre!« Oče zajec je brž pograbil otroke za ušesa in jih skril. Sam pa je z materjo zajko čakal pri vratih. na brata lisjaka. Čakala sta in čakala, toda brata lisja-ka ni bilo. Čez nekaj časa je pogledal zajec skozi vrata in uzrl za voglom konec lisjakovega repa. Zajec je zaprl vrata in sedel z zajko in otroki k mizi. Pojedli so, ne da bi jih bil kdo motil. Po obedu je prišel brat jež in rekel: »Brat lisjak prosi, naj mu oprostite. Zbolel je in zato ni mogel priti. Prosi torej, da bi prišel brat zajec na obed k njemu.« Sonce je stalo že visoko, ko je hitel zajec proti lisjakovemu domu. Zajec sliši, kako nekdo stoka. Pogleda skozi vrata in vidi: lisjak sedi v naslanjaču, zavit je v volneno ruto in se dela, ka-kor da mu je res prav slabo. Zajec se ozre na desno, na levo — toda nikjer ne vidi obeda. Na mizi je samo skleda in zraven nje oster nož. »Ali itnaš piščančka za obed, brat lisjak?« je vprašal zajec. »Da, brat zajček, mladega in sveže-ga,« je rekel lisjak. Zdaj si je zajec pogladil brke in de-jal: »Zakaj pa nisi pripravil tudi koren-čka, brat lisjak? Piščanec brez koren-čka mi ne diši.« Nato se je zajec pobral in zbežal v grmovje. Tam je počenil in čakal lisja-ka. Ni čakal dolgo, zakaj lisjak je ta-koj vrgel volneno ruto raz sebe in hi-tel za njim. Zajec mu je zaklical: »Hej, brat lisjak! Tu sem ti položil na obronek korenja. Brž ga vzemi, da ne uvene!« Komaj je to izrekel, je zbežal. In lisjak ga ni ujel. Kmalu nato je šel brat lisjak na sprehod, nabral smole in naredil iz nje možica — strašilo iz smole. To strašilo je postavil na kraj poti, sam pa se je skril v grmovje. Komaj se je skril, je že priskakljal zajec. Stari lisjak je mirno ležal. Ko je za-jec uzrl strašilo, se je tako začudil, da je sedel na zadnje noge. »Dober dan!« pravi zajec. »To je danes lepo vreme!« Stari lisjak je pomežiknil z enim oče-som, strašilo pa je bilo tiho. »Ali si gluh?« vpraša zajec. »Če si gluh, ti bom glasneje povedal!« Strašilo molči in tudi stari lisjak je tiho. »Ti nevljudnež, jaz te bom že na-učil!« Brat lisjak se je malone zadušil od smcba. »Če te kdo vpraša, odgovori,« pravi brat zajec. »Takoj pozdravi, drugače bom obračunal s teboj!« Strašilo zopet nič. Tedaj je zajček skočil in udaril strašilo s pestjo po glavi. Pest pa se mu je prilepila na smolo in je ni mogel odtrgati. »Takoj me izpusti, ali pa dobiš še eno!« pravi brat zajec. Udaril je stra-šilo z drugo roko, pa tudi ta se mu je prilepila. »Pusti me, če ne, ti zlomim vse ko-sti!« je grozil zajec. Strašilo pa ga ni izpustilo, niti mu odgovorilo. Zato ga je zajec brcnil; tudi noge so se mu prilepile. Brat lisjak še zme-raj tiho leži. Zajec kriči: »Če me ne izpustiš, te bom trkal z glavo!« In zdaj se mu je prilepila še glava. V tem je skočil brat lisjak iz svojega skrivališča in vprašal: »Kako ti je, brat zajček? Kaj se niti pozdravila ne bova?« Brat lisjak je bil tako vesel, ker se mu je zvijača posrečila, da se je kar valjal od smeha. Tako se je smejal, da ga je začelo bosti v bokih. »Danes bova torej skupaj obedova-la, brat zajček. Tudi korenčka sem pri-pravil, zato mi ne boš odklonil,« je re-kel brat lisjak. Brat zajec je zdaj že vedel, da se je ujel v past, in je molčal. Stari lisjak je nadaljeval: »Kdo pa te je prosil, da se mešaj v tuje reči? Zakaj nisi dal miru strašilu? In kdo te je k njemu prilepil? Ti sam. Sam si kriv, bratec zajček, prav ti je! Zdaj boš pa tako dolgo tukaj sedel, dokler ne naberem dračja in naredim ognja, zakaj še danes te bom spekel, brat zajček.« Tako je govoril stari lisjak. Zajček pa mu je odgovoril mirno in ponižno: »Delaj z menoj, kar hočeš, brat li-sjak, samo med bodljikovje me ne metaj!« »Ogenj da preveč dela,« pravi lisjak. »Rajši te bom obesil, brat zajec« »Obesi me, kakor hočeš visoko, brat lisjak,« pravi zajec, »samo med bo-dljikovje me ne vrzi!« »Ampak vrvi nimam,« reče lisjak, »zato te bom rajši utopil.« »Vrzi me v najglobljo vodo, brat lisjak, samo to te še enkrat prosim, ne vrzi me med bodljikovje.« ¦;Toda lisjak je bil neizprosen. »Ker se.'tako bojiš,« pravi, »te bom pa na-lasč vrgel tja.« »I ne,« se brani zajec. »S strašilom sem pretežak, ne boš dosegel bodlji-kovja.« Brat lisjak je zgrabil zajca za uše-sa in ga tako stresel, da je strašilo ta-koj odpadlo. »Vidiš, zdaj te bom pa lahko vrgel prav v bodljikovje,« pravi brat lisjak. Zaletel se je, da bi vrgel zajca na sredo bodljikovja. Vrgel je, trnje je zahreščalo. Lisjak se je postavil na zadnje noge in gledal, kaj bo z zaj-cem. Zdajci sliši, da ga nekdo kliče. In glej, tam gori sedi brat zajček na skali in spravlja s trsko smolo s ko-žuščka. Lisjak je takoj spoznal, da ga je za-jec spet opeharil. In da bi ga še bolj razkačil, vpije zajček od daleč: »V bodljikovju sem doma. Bodlji-kovje je moj rojstni dom!« Nato je poskočil in izginil.