Vojna. VZPLAVAJ, OREL AVSTRIJSKI! Kvišku, Avstrije sinoivi, vi junaštva, slave vir, ko orkan besni, vaiovii trgajo domiovju mir! Nasih dedov pest jeklena strla silnih vojsk je moč, naj zdrobljen kot past steklena bo sovražnikov obroč! Domovinske zvezde fasne: Lavdon, Daun in princ Eugen, Tegetthoff, Radetzky — krasne predipodobe — vzor jeklen! V bran za domovino sveto s srčnim upom tudi mi, da domovje bo oteto — to ljubezen nam vieli! / Naj sovragov se prižene, kot je zvezd neštetih broj, vojne sile ni nobene, da orja&ki stre naš roj! Složno roke si podai}mo in 'planimo v boj besneč, veliki vsi dan spoznajmo, da otmemio dom goreč! So Špartancev Termopile skrhale perzijski meč, Habsburžanov bojne sile zajeze navail rohneč! Avstrijanske Termopile •— trdni zid omejnih sten, strah sovragom vedno bile, slavljen naš odpor jieklen! Med Slovenci ni plevela — trda skorja, dober sad, Avstrija nas je veselai. cvet mi vojnih smo armad! Trdnost meča daj ostrini, Sabaot, bog vojnih trum! V blagor dragi domovini vztrajaj, bodri naš pogiirn! Zbogom, plug, pero, ©bitelj, domovinska čast naprej, vsak je nas orjak-boritelj, vsak na skupno srečo glejt Čvrsto stopaimo do zmage, spremijevalca — grotn ia biisk, ¦sfrah za Avstrije sovrage našega ponosa vrisk! Vzplavaj, orel avstrijanski, ' švigne k solncu naj perot, dvigni svoj pogum neznamski, gre k svobodi tvoja pot! Kar junaštva in kreposti, sile nezmagljiv iraaš — dotnovino s tern oprosti, z vencem zmaige se e/odašt Josip Čonč. VPRAŠANJE NARODNE AVTONOMIJE. nArbeiter Zeitung" piše: »Sedaj se smatrajo ukrajinski prebivalci Galicije že od davna s samostojnostjo Gaiicije ogroženi — ali po pravici ali po krivici, nočemo tu raziskavati. Popolnoma jasno pa je, da mora biti rešeno ukrajinsko vprašanje istočasno s poljskim vprašanjem v Avstriji, da išče itr. zahteva avtonomija enega naroda izpopolnftve: v avtonomiji tudi drugih narodov. Taks se dotakne ta srečno započeta reforma splošnega vprašanja narodnosine avtonomije v Avstriji, po kateri tako kriče razmere. Upamo torej, da bodo te objavljene določbe odprle z velikirni obeti pot. do notranje reforme Avstrije in to pot napravile tudi dostojno.* * AVSTRIJSKA MISEL. Jnformation11 piše: Najboljša volja vlade nič ne opravi, ako je ne podpira trdna volja prebivalstva, vstrajati do konca. Vsak mora dokazati, da je naš življenski interes v tetn, da ohranirao močno Avstrijo in da bi bil vsak zadet v svojem življenskem jedru, ako bi bila Avstrija, kar Bog obvaruj, oškodovana. Vsaka ped Avstrije je naša domovina, in vse narodnosti Avstrije so vsvbjih interesih solidarno zvezane z interesi skupne domovine. Razvoj narodnosti, njihovega jezika, njihove kulture, njihove gospodarske dobrobiti je odvisen od tega, da tisto, kar je avstrijsko, tudi avstrijsko ostane, ostane kot trdtii spojni člen med različnimi ljudstvi do konca sveta. Veselje nad državol To fe čarobna beseda, ki mora dati slabim tnbč, malosrčnim pogum. Trpljenje se lažje. prenaša, ako ga prenašamo s povzdigneoo glavo •"" s povzdignjenim srcem v zavesti velike eje, v kateri je vtelešena Avstrija." * 4. NOVEMBER 1916. Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski ter netnški eesar, v trdnem zaupanju na končno zmago Svojega orožja in zasledujoč.željo, da dovedeta od svojih hrabrih vojsk s težkimi žrtvami ruskemu gospodstvu iztrgane poljske pokrajine do srečne bodočnosti, sta se zedinila, da 'ustvarita iz teh pokrajin samostojno državo z dedno monarbijo in konstitucionalno ustavo. — Natančnejše določbe in meje poljskega kraljestva ost?.nejo pridržane. — Novo kraljestvo bo na?>lo v zvezi z obema zavezniškima državama garancije, ki jih potrebuje, da razvije svoje moči. — V lastni armadi na| žive naprej slavna sporočila poljskih vojsk iz prejšnjih časov in spomin na hrabre poljske. sobojevnike v veliki vojni sedanjosti. Njenn organizacija, izvežbanje in vodstvo se bo v skupnem sporazumu uredila. — Zavezniška vladarja se vdajata trdnc-mu upanju, da se bodo sedaj izpolnile želje po državnem in narodnem razvoju kraljestva poljskega s potrebnim ozirom na splošne politiške raztnere Evrope in na blaginjo in varnost njih lastnih dežel in narodov. — Velike zapadne sosednje države Poljskega kralje-stva pa bodo z veseljem videle na svojih vzhodnih mejah vzrasti in vzcvesti srečno in svojega narodnega življenja veselo državo. — Nadalje je poslal cesar ministrskemu predsednjku dr. Koerberju to - le lastnoročno pismo: BV smislu Mojega dogovora z Nj. Veličanstvom nemškim cesarjem se bo ustvarila. iz poljskih pokrajin, iztrganih od naših hrabrih vojsk ruskemu gospodstvu, samostojna država z dedno monarhijo in konstitucionalno ustavo. — Pri tej priliki se spominjam ginjenega srca mnogih dokazov vdanosti in zvestobe, ki so mi bili izkazani tekom Moje vlade s strani dežele Gališke, / ter. velikih in težkih žrtev, ki jih je morala prinašati v tej vojni ta dežela, izpostavljena najhujšemu scvražnemu navalu, v interesu zmagovite obra mbe avstrijskih državnih mej in ki ji zasigurajo trajno pravico do Moje najtoplejše očetovske skrbi. — Zato je Moja volja, da dam v trenutku, ko nastaja nova država, roko v roki s tem razvoiem tudi gališki deželi pravico, da Svoje deželne zadeve do polne mere tega, kar se strinja z njeno pripadnostjo k državni celokupnosti in njenemu piospevanju, samostojno urejuje in da nudim s tem gališkemu prebivalslvu garancijo za njega narodni in gospodarski razvoj. — Na:znanjajoč Vam ta Svoj namen, Vam naročam, da izdelate za njega zakonito uresničenje primerne predloge ter Mi jih predložite." ,' * PETO VOJNO POSOJILO. Zadnji teden so bi!a pri poštni hranilnici na Dunaju posvetovanja o najetju n o ¦ vega vojne-ga posojila. To bo p e t o vojno posojilo. Za podpisovanje je določen čas od 20. noveinbra do 16. decembra t. 1. KDO JE GLAVNI SOVRAŽNIK? Nemški državni kancler je v svojem zadnjem govoru v nemškem državnem zboru z velikim poudarkam naglašal, da je Anglija glavni sovražnik Nemčije. Nedavno pa se je oglasil v Monakovem vseučiliški profesor v Heidelbergu dr. Maks Weber proti tej trditvinemškega državnega kanclerja, izrečno poudarjajoč, da noče s svojim govorom podpirati nobene akcije proti državnemu kancleiju, pa tudi nobene al?cije za njega, marveč da hoče le razjasniti položaj in razbistriti pojme. Nemčija ne sme zasledovati politike čuvstvovanja, pa tudi ne politike slepega sovraštva, niti ne politiko samoljubja. Vsenemško renomiranje lahko le škoduje. Govoričilo se je o uničenju angleške svetovne države, kakor da obstoja ta v posesti Sueškega prekopa in ne v tem, da so celi kontinenti naseljeni od angleškega plemena. ki ga ni mogoče prepoditi. Podobno je z govoričenjem o uničenju angleško pomorske sile v trenutku, ko imamo proti sebi skoraj vsa brodovja sveta. To je smoter, ki ga bomo težko dosegli. Uničiti torej Anglije ne moremo, pač pa, in to upamo, ji moremo občutno škodovati. — Glede Belgije pravi agitacija: Kdor te dežele vne obdrži. je premagan. To je preveč. Če armada Belgije ne izpusti iz rok, dobro. Toda samo zaradi Belgije nadaljevati vojno, proti temu imamo pomisleke Ni namreč verjetno, da se bosta hoteli Bolgarska in Turčija bojevati za to, da anektira Nemčija severno Francosko in Belgijo. Torej ne samoljubnih smotrov! Naša politika mora biti dalekovidna. Kakšni interesni konflikti med nami in našimi nasprotniki ~ so povzročili vojno? Ali so bili taki konflikti merodajni za Fraucosko, Italijo, Romunsko, Srbijo? Rusija hoče uničiti naše poljedeljstvo, Rusija hoče uničiti Turčijo iti zahteva Carigrad. Anglija ]e proti naši zvezi Berlin-Bagdad. Ložji bi bil torej sporazura z Anglijo, kakor sporazum z Rusijo. — Politiški interesi nas ločijo od zapada. Francozi so se prepričali, da nas ne morejo uničiti. Alzaško-lotarinškega vprašanja bi danes ne bilo, če bi se bila dežela priklopila kaki veliki nemški državi. Anglija se je čutila ogrožena od našega brodovja, neznosno ]i je bilo, da je morala koncentrirati svoi<L brodovje v Severnem morju. Sporazum z Anglijo se ni razbil ob formoli o množini ladij, marveč na tem, da drug drugemu nismo zaupali. Nemogoča pa ni izprememba razmerja raed Nemčijo in Anglijo. — Glede Beigije je samo to naš interes, da se ne porabi kot vrata za napad. Če bi sldenili Belgija in Nizozemska nevtralnostno zvezo, bi bili tudi naši interesi zasigurani. Dokier je to nemogoče, rabimo garaucijo, da Belgija ne bo igrala svoj čas vloge Grške. — Vojni vzrok Rusije je razpadel, panslavizem je razbit. Sporazum med Rusijo in Nemčijo samo bi bil tnogoč. Pri tetn pa igra veliko vlogo Vzhodno morje z Atlandskimi otoki, kar ima velik pomen za vse škandinavske dežele. Ali pa je mogoče skleniti tak mir. v katerem anektiramo mi nekaj, Turčija pa bi morala prepustiti Rusom Armenijo? Po taki pogodbi bi mogli pač jako težko dobiti koga, ki bi hotcl skieniti z nami zvezo. Svesti si moramo biti, da nas Rusija najbolj ogroža, ker se rusko prebivalstvo hitro množi, Nemški narodni obstoj ni v nevsr-nosti niti z angleške niti s francoske strani.. pač pa s strani Rusije. Ruska poiitika bi se morala torej temeljito izpremeniti ter bi morala izreči svoj desinteressement na srbskih in poljskih razmerah. Samo ob sebi umevno je, da se oklepa Nemčija zveze z Avstro - Ogrsko, ta bo morala v vQj^škem oziru ostati in se poglobiti. Poijsko vprašanje sega pred vrata Beriina. Ppljakom bi se labko dala kuiturna in upravna svoboda v mejah, ki so jih zahtevali leta 1863, Nemčija pa mora imeti v vojaškem oziru garancije, da se poljsko orožje nikdar ne obrne proti njej. Nemcija je stopila v to vojno zaradi svoje časti in jo bo v tem znamenju končala. OTVORITEV NEMŠKE ŠOLE V VARŠAVI. Dne 27. oktobia t.l. opoldne se je vršila o priliki otvoritve nove nemške šolev poslopju st.-;:c^a poljskega naučnega ministrstva velika slovesnost. Šo!a ima namen, podati središče nemški koloniji, ki je bila zaradi barbavskfga preganjanja potom ruskih oblasti in zrsradi izselitve v prvem vojnem letu jako oslabljena. Slavnost je otvoril generalni guvcrner pl. Beseler z govorom. v katerem je izrazil upanje, da bo tvorila ta otvoritev vir lepega in bogatega razvoja za nemški živelj in nemško stvar v tem tujetn mestu. ¦ PROTI BARAKAM. nKuvy; r Lvovski" objavlja članek bivšega žekzniškega ministra Glabinskega o begunskih bfirakah in opozarja na neizmerno moralno in giiiotno škodljivost begunskih barak. Ljudi, navajenih svbbode in dela, ne boste nikdar zadovoljili z barakami Bivši minister pa ; osebnb vprašuje tb-le: Zakaj se ravno za n e k a j beguncev ostaja pri sistemu barak. dočim je ogroinna večina beguncev razstresenlh po občinah, kjer so ljudje bolj zadovoljni kakor v barakah, ki jih smatrajo za kaznilnice. Na to vprašanje niti ministrUvo r.e ve psmetnega odgovora. Barake so dr-ižje kakor podpiranje beguncev. Notranje ministrstvo poroča, da je bilo leta 1914/15 po posameznih občinah razdeljenih 317.118 beguncev ; stroški zanje so znašaii 82 milijonov 457.778 K. Na enega teh prostih beguncev je prišlo 260 K stroškov. Po barakah je bilo 73.028 beguncev, od kateiib je posamezen veljal državo 570 K, tedaj dvakrat toliko. Prostim beguncem je vlada dajala 70 v do 1 K, po barakah pa je bilo precej stroškčv ne samo s hrano, ampak tudi za reparature in upravo. Sistem barak pa ni tudi prav nič gosposki, ker ljudi drži od dela to v časih, ko tako manjka delavnih sil. Koliko bi se poznalo na polju, da so tudi ti ljudje dtiali! Proli barakam pa govorijo tudi moralni razlogi, izobrazba in vzgoja otrok, zdravje, aprovizacija in neizmerno žatostna uinrljivost beguncev posebno otrok. Posl. Lasocki pravi v svoji spomenici, da so barake edino v interesu gotovih Ijudi, sicer pa niti državi niti beguncem v korist. Jude so vse rešili iz barak, naj še druge! __;. PREPOVEDANA RAZSVETLJAVA. Po ministrski naredbi z dne 22. oktobra t 1. je prepovedano do konca vojne z ozircm na izredne razmere ob vsaki priliki razsvetljevati grobove in grobnice s svečami in oljem. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali — Poučite narod, da ne bo trpel škode! SRBSKI DIJAKI V VOJNI. Kakor javlja nK61nische Zeitung" po poročilu srbskega konzulata v Odesi, je padlo od 2000 šlušateljev belgrajske univerze na bojišču 1300 dijakov. Med Srbi, ki so dospeli na Krf, da jih uvrste v srbske prostovoljske zbore, se nahajajo člani ministrstva, vseučiliški profesorji in druge odlične osebe. Vsi odidejo na fronto. =t= STARI IM NOVI ČAS. Minister lzven službe in sedaj zopet justični minister, tajni svetnik dr. Fran Klein, je priredil na Dunaju predavanje in je izvajal med drugim: Javni duh časa neposredno pred vojno — stari duh — je kazal malo smisla za državo, za delb na podlagah družbe in za podrejanje pod interese skupnosti. Prevladala je marveč močno razvita zavest o sebi in o svojetn bistvu, ki so mu bili večinoma smotri materialne forme sreče. K temu spada predvsem zopetno zadovoljivo parlamentarično delovanje, do katerega je narcdnostno vprašanje ključ. Najvišji državni interes ni nezdružljiv z dobrohotnim upo števanjem narodnih zahtev v istem dancm okvirju, in narodi, ki so se v vojni borili za držsvo in ji pomagali v nje drugih stiskah, ne bodo oporekali razmerju med držživo in narodi, ki daja vsakemu kar mu gre. Ne more se povedati z zadostnim poudarkom, kake neizmerne posledice bo imelo mišljenje in hotenje vsakogar. Tako blizu ne pride tako hitro prilika, da po svoji lastni duševnosti obrnemo svojo usodo na bolje. Vse, kar bo moralo biti pozneje, se steka sedaj v dolžnosti in nalogi, da izkoristitno moč duha, da po veliki vojni pride veliki čas miru — Avstrija, procvitajoča vkljub nasprotnikom! * TRETJI BOŽIC NA BOJIŠČU. Pod tem naslovom piše urad za vojno oskrbo (v c. k vojnem ministrstvu): V tretje se bliža božični praznik, ki ga bodo morali naši zmagoslavni vojntki preživeti daleč od dragih svojcev, daleč od domovine. — Zapoved hvaležnosti je, če tem, v zvestem in vdanem izpolnjevanju vztrajajočim junakom povodom bbžičnih praznikov pošljemo skromen znak zvestega spominjanja v pozdrav iz domovine. V tretjič se lotuje urad za vojno oskrbo c. in k. vojtiega ministrstva, da s kakim darom našim vojakom na bojišču olepša božični večer in poda dokaz. da se jih spominjamo v odkritosrčnem pripoznavanju. Od lanskega leta je nastal naši domovini nov sovražnik, in večje postaja število onih, ki se bore na različnih bojiščih in ki jih je obdarovati. Zato prosi urad za vojno oskrbo c in kr. vojnega ministrstva velikodušnih in čim skorajšnjih darov v ta namen. Vsi prispevki, bodi mali ali veliki, bodo sprejeti s hvaležnostjo. Vsakdo, ki se nahaja v domovini — naj že ima ljubih svojcev na bojišču ali pa ne — naj smatra za svojo sveto dolžnost, da prispeva s kako trohico, da pripravimo malo veselje tistim, ki vse zastavljajo za čast in ugled naše ljube domovine. Urad za vojno oskrbo c. in kr. vojnega ministrstva bo skrbel. da milodari, ki obstoje le iz predmetov, ki se jih v domovini ne pogreša, pravočasno dospejo četam na bojišču kot božičen pozdrav iz domovine in znak nade na srečno snidenje * V VOJNI OSLEPELI VOJAKI. Pred kratkim časom je imel učiteij za slepce Troyer v hiomostu predavanje o skrbi za vojake, ki so oslepeli v vojni. Na podlsgi uradnih podatkov je povedal, da je že skoro 2000 vojakov, ki so v vojni popblnoma oslepeii. Za podpo.o in preskrbo oslepelih vojakov je bilo do konca oktobra nabranih 2,700 000 K- To seveda ni kdu ve kaj, zlasti čc se pomisli, da vojne še ni konec.