Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 L)in — ne-deliska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo |e v Kopitar jevi ul.6/111
Teleloui uredništvu: dnevna služba 2050 - nočna 24%. J944 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.6V) iu 10.344 za inserate; Sarajevo št v. 7563, Zagreb št v. 39.011, Prutra-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telelon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan ziutraj. razen poudeljka in dneva po prazniku
Panevropa
Dne 11. septembra 1930 je Briand melanholično naslovil na 26 evropskih in 19 izven-evropskih držav, zbranih na zasedanju Društva narodov v Ženevi, sledeče značilne besede: »Predstavil sem svetu to svojo zamisel o evropski federaciji. Deležna je bila liričnega pozdrava poetov. Mislim pa, da je vendar več vredna, kakor pa da jo postavimo v stekleno omaro, ter da bo ludi zame še drugod prostora kakor v muzeju.«
Par dni pozneje, dne 17. septembra, se je ustanovil prvi pripravljalni odbor za pan- | evropsko zvezo. Briand sam je bil soglasno imenovan za predsednika, sir Eric Drummond, tajnik D. N. pa za poslevodečega tajnika. Odbor je dobil nalogo, da zbira materijal za proučevanje panevropskega vprašanja. Nato so se državniki zopet razšli vsak na svoj dom. Pojavila so se druga vprašanja, ki so spomine na ženevski sestanek potisnila skorajda popolnoma v ozadje. Po Evropi je zopet zavel ledeni veter nacionalistične gonje, ki je poganjal pred seboj čolniček, napolnjen z raznimi revizioni- j stičnimi težnjami pohlepnih ali razočaranih I narodov, ki so se še nedavno imenovali prija- j telji evropskega zbližanja. Panevropa je res šla počivat v stekleno omaro. Ni še dolgo tega, j ko so se državniki prestrašili nove cirkularne i spomenice, ki so jo nepričakovano sprejeli od j Briandovega pripravljalnega odbora, v kateri se naprošajo, naj obrazložijo vsak svoje predloge, kaj naj ta odbor pravzaprav začne. 26 držav je sprejelo ponižno cirkularno prošnjo, samo tri so odgovorile! Znamenje, kako globoko se je ukoreninila želja po vsej evropski zvezi med državniki, ki vodijo usodo evropskih narodov...
Ako odstranimo vse lepe girlande, s katerimi so bili okinčali Brianda in njegovo tako zaničevano Panevropo, ako pohititno mimo ple-jade načelnih pristankov, ki so prišli od vseh držav Evrope v odgovor na znamenito francosko spomenico z dne 17. maja 1930, ter se ustavimo tam, kjer se mora ustaviti vsak resen sotrudnik pri konstrukciji politično in gospodarsko enotne Evrope, poleni moramo na žalost ugotoviti, da danes panévropske ideje v smislu dejanskega političnega faktorja ni. Še vedno jo pozdravljajo satno še poeti, še je v katakombah in priti bodo morali žal elementarni dogodki, ki bodo naš politični in socialni red še temeljiteje pretresli, predrto bo zamisel o organiziranem sodelovanju med evropskimi državami prešla na tla realne politike.
Gospodje se te dni zopet zbirajo na zasedanje tega zanimivega pripravljalnega odbora v Ženevi. Mi vemo, da se bo pred Panevropo položil nov šopek svežih rožnatih govorov, na Briandovo glavo se bodo med splošnim ginje-njem pritisnile nove lavorike, evropski narodi pa bodo v vedno večjem kaosu pričakovali neizogibne usode, ki polagoma lega na njih bodočnost.
Vsa debata, ki se je do danes vršila okrog vseevropskega gibanja — izvzeti moramo po-kret okrog grofa Cudenhove Kalerci —, je bila po našem prepričanju neplodovita. Zato, ker ne izvira iz razumskega spoznanja, da je Evropa hočeš nočeš postala organična enota, ne več kup slučajno drug poleg druzega nametanih držav, ki imajo po ideologiji izumirajočega liberalizma nalogo, da išče vsaka z vsakim sredstvom le dobrobit same sebe. Evropa je danes veliko eno, pri katerem se en del ne more počutiti dobro, če drugim članom gre slabo. Pristaši Panevrope pa so z večjo ali manjšo iskrenosljo zgrabili za panevropsko zamisel ne kakor, recimo, sežemo po kakšnem evangeliju, kojega resnica, lepota in nujnost so se našemu razumu odkrila, ampak kot se seže po sredstvu, s katerim je mogoče sveto-blinsko prikriti tudi najbolj sebične in najbolj grde namene.
Mi nič ne pretiravamo. Pred nami ležijo odgovori držav na Briandovo majniško spomenico lanskega leta. Pred nami leži tudi znamenita zbirka vseh evropskih načrtov, katero je povzročil Henry de Jouvenel v založbi Revue des Vivants. Tu lahko bredemo skozi gromado lepili in najlepših načrtov brez vsakega predsodka v svojem srcu. pa pri najboljši volji ne moremo dobiti vtisa, da je le eden izmed teh načrtov res iskren in da izvira iz spoznanja evropske organične skupnosti! Niti eden teh načrtov ne omenja, recimo, da je nujno potrebno poiskati najprej ono, kar evropske narode že druži, nato ona dejstva, ki združen nastop evropskih držav nujno zahtevajo. Šele po Spoznanju leh, po našem mnenju elementarnih postavk pride na vrsto študij tega, kar nas ločuje, nato izbiranje sredstev, s katerimi bi mogli nasprotslva iskreno odstraniti, lirez zahrbtnih sebičnih misli. Evropa, kakor jo danes v njenem taktičnem ustroju vidimo, odgovarja gospodarskim nujnostim, kakor so obstojale v osemnajstem stoletju, torej davno pred razvojem industrije, ki je naše gospodarstvo popolnoma preobrazil, ustvaril nova omrežja trgovinskih zvez, navezal potrebe ene države ua izobilje druge in tako zvezal vse evropske države z vezjo življenjske medsebojne odvis-nosti. Nova gospodarska struktura Evrope kriči po odgovarjajoči politični organizaciji! Tega v zgoraj navedenih dokumentih ne beremo.
Niti eden teh načrtov pa tudi ne omenja, da je to, kar mi danes imenujemo Evropo, rezultat tisočlelne krščanske kulture. Kadi nezdravih kulturnih vplivov nmlo spakedran re-
V sein tiska federacija bo imela vlado odgovorno partamentu
London, 12. jan. Vsa javnost stoji pod vtisom izjave zastopnika liberalne stranke, bivšega indskega podkralja Readinga, pri konferenci okrogle mize. Dozdaj je bila samo delavska stranka za popolno avtonomijo Indije, ki naij bi imela vlado, odgovorno indskemu parlamentu, doiim so bili tako konservativci kakor liberalci temu nenaklonjeni. Medtem ko konservativci na svojem odklonilnem stališču več ali manj vztrajajo še danes, so liberalci kot zastopniki an^lcš'kega meščanstva, svoje dosedanje stališče popolnoma izp.emenili in se pridružili sta'išču indskih delegatov na konferenci okrogle mize in pa stališču angleške delavske vlade.
Pa tud:i glede stališča konservativne stranke je Ireba povdariti, da ne vztraja na njem več v smislu negacije, kakor da bi Indija sploh ne imela pravice do selfgovernmenta, ampak da samo smatra. da Indija tudi še dames ni zanj z ela in da bi morala pasirati periodo, v kateri bi se po parlamentarni. ustavi pod vlado, odgovorno samo zastopniku krone, počasi usposobila za popolno avtonomijo.
Indski delegati, ki pripadajo zmerni indski stranki, so na konferenci tudi od svoje strani napravili Angliji velike koncesije, s tem da je sir Tei Balladur Sapru priznal, da je treba za prehodno dobo dovoliti Britaniji gotove rezervacije, dočim drugi delegat Mr. Sastri zahteva, da bodi bodoča indska federativna država popolnoma svobodna v tem smislu, da ima njena eksekutiva biti v vseh zadevah brez izjeme odgovorna samo parlamentu, in da imej tudi neomejeno oblast nad financami in nad vzdrževanjem miru in reda, dočim naj bi podkralj imel za nekaj časa samo nekoliko večjo oblast, nego jo imaio sicer zastopniki krone v angleških dominionili. Zdi se pa, da se večina indske delegacije strinja s sir Bahadurjeuv s katerim se popolnoma strinja tudi muslimanska delegacija.
Izjava lorda Readinga, k? ter o je mogoče
smatrati kot formulo, ki jo bo končno sprejel tudi londonski parlament, vsebuje v glavnem sledeče točke:
Dosedanje podtajn-ištvo za Indijo v Londonu, ki predstavlja posebno ministrstvo, odgovorno parlamentu, kateremu je sicer forma'no odgovorno, v resnici pa vlada samo, se uikine.
Med kraljem in federativnimi indskimi državami stoji samo podkralj, kd je odgovoren edino kroni.
Centralna vlada indskih federativnih držav je v svojih kompetencah odgovorna le federativnemu parlamentu, ki je sestavljen iz poslanske zbcmice in iz hiše lordov v Delhiju. Ministri so odgovorni kolektivno. Podkralj je predsednik ministrskega sveta v tem smislu, kakor je predsednik ministrskega sveta v Angliji kralj: to je da predseduje njegovim sejam, kadar ie to njegova volija.
Podkralj ima pravico odreči sankcijo zakonom oziroma jih predložiti kralju v sankcijo ali pa v zavrnitev, ako se protivijo fundamentalnim členom ustave, pravicam krone ter pravicam narodnih manjšin in veroizpovedanj.
Kroni je pridržano poveljstvo nad indsko armado, vodstvo zunanje politike in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, podkralj pa ima vrhovno nadzorstvo nad onimi notranjimi finančnimi vprašanji, ki zadevajo interese britanskega imperija oziroma njega članov.
Podkralj ima tudi izključno pravico naredb, potrebnih za vzdrževanje državnega reda in tnira v celi federaciji.
Podkralj je tudi samo kroni odgovoren in ima temu odgovarjajočo neodvisno oblast, da ščiti pravice narodnih manjšin in pa ver.
V vseh drugih zadevah ima indska vlada popolno samo federativnemu centralnemu parlamentu odgovorno izvršilno oblast in sicer nad:
1. financami, 2. pravosodstvom, 3. železnicami, 4. pošto in telegrafom, 5. vzgojo, 6. socialno politiko in narodnim zdravstvom, 7. industrijo, 8. trgovino, 9. davki in monopolom, 10. poljedelstvom m 11. vsemi ostalimi notranjimi zadevami.
Po tej izjavi lorda Readinga, je indski delegat M. R. Jayaikar izjavil, da, če bi bila Indija prej slišala take besede, bi ji bili prihranjeni sedanji pretresi in nemiri.
Ta i zija va pomeni, da je londonska konferenca premagala najtežjo točko indskega problema. To je tem večje važnosti, ker so se tudi mdski io mohamedansiki delegati med seboj zelo približali v vprašanju muslimanskega zastopstva v Bengalu in Pundža.bu. Kar se tiče indskih nacionalistov oziroma krogov indskega kongresa, sicer ni ree, kakor nekateri v Londonu menijo, da bi bil po izjavi lorda Readinga izpremenil svoje odklonilno stališče napram vsem sklepom indske konference v Londonu, vendar pa bo imela liberalnost zastopnikov angleške parlamentarne večine brez dvoma zelo blažilen vpliv na indsko javno mnenje.
Po izjavi lorda Readinga delo v odsekih in podoclsekih konference napreduje še bolj, tako da se bo plénum konference, ki se sestane zopet v četrtek dne 15. t. m., baviil že s poročilom pododbora o ustroju federacije, o njeni kompetenc.; ter eksekutivi zvezne vlade.
Z največjim zanimanjem se pa pričakuje izjava premiera Macdonalda o stališču vlade, ka-
i tero želi podati čimprej. Macdonald ima sicer zdaj za svojo liberalno politiko napram Indiji za seboj tudi liberalno stranko, tudi večino parlamenta, želi pa pridobiti tudi konservativce, tako da bi parlament ustavo Indije sprejel soglasno. Zdi se, da se bodo konservativci, uvidevajoč važnost in historičnost momenta, večini angleškega naroda pridružili in se tozadevno vršijo živah» razgovori.
O Jugoslaviji v - Londonu
Važno predavanje naše sotrudnice Miss Ana Chrislilsch o naši domovini - Predavanju prisostovala odlična angleška publika
London, 9. januarja 1931.
K a t o 1 i š k a z v e z a z u internacij o-n ii I n e od n o saje (Catholic Couucil for Intel national Relations) v Londonu, je priredila danes tukaj javno predavanje v dvorani sv. Petra pri Westminsterski katedrali, kalem je bilo nepričakovano številno obiskano od odlične angleške publike.
Predsednik Zveze za intern. odnošaje« je otvor.il predavanje. Na kratko je orisal sliko, ki jo zavzema mlada jugoslovanska država v kulturnem pogledu med evropskimi državami. Ko jc povedal, da ima baš danes (ob rednem sestanku) jugoslovanska kraljica Marija svoj rojstni dan, je sledilo živahno vzklikanje kraljevi dinastiji ter jugoslovanski državi.
Po teh besedah je predsednik .podal be-I sedo katoliškemu svetu dobro poznani kulturni delavki, Angležinji M i s s Annie C h ri-s t i t c li , ki je zelo dobra poznavalka svetovnih. zlasti slovanskih — ter še specijelno jtlgo-I slovanskih kulturno političnih razmer.
t)d publike glasno pozdravljena jc pričela govornico s predavanjem o temi: »Jugoslavija: most za združitev«, ki zasluži po svoji /n niimi-vosti ter dovršenosti v vsakem pogledu, du ga objavimo dobesedno.
(Govor bomo probčili v celoti ob priliki. — Op. ur.)
Že med predavanjem, zlasti pa na koncu je govornica želo od unigl. intibliike dolgotrajen aplavz. Sledila so mnoga zanimiv« vprašanju od strani publike, na katera je predavateljica odgovarjala z velikim veseljem in zadovolji-vostjo.
Po zaključku predavanja pu si je občinstvo ogledovalo mnoge in mnoge izvode »Ilustriranega Slovenca« ter se prav zadovoljivo izražalo o tiskovni dovršenosti v vsakem oziru, zlasti pa o lepotah slovenske zemlje ter jugoslovanske države sploh.
Tako nas tedaj spoznavajo in priznavajo »onstran šmarne gore« ...
Dr. Voršič Josip.
Kdo nosi odgovornost za svet vojno
Princ Bulow obdolžuje Nemčijo
Pariz. 12. jam. kik. »Malin« razpravlja o memoarjih Biilowa in dokazuje, da so tj me-moarji no|K>bite.n dokaz za edino krivdo Nemčije v svetovni vojni. Tako piše Biilow doelov-lio: »Dne 25. juli ja 1914 nn m je bilo še mogoče izogniti sc vojni. M.i bi samo morali izjaviti Dunaju, da gn nikakor ne pooblaščamo k pre-kinjenjit odnošajev s Srbijo, doikler mi sami natančno ne proučimo srbskega odgovora. Po tej proučitvi bi lini še vedno lahko mogli izjavili, da je srbska vlada vsled pomirljivih nasvetov velesil sprejela skoro vse avstrijske predloge. Obenem bi bili mi tedaj lahko predlagali, da bi se .še ostale sporne točike predložile v odločitev razsodišču v Haagu, k ukor je predlagal Berchtoldu Sir Edward Grey. Tako bi imeli mi 9 : 10 gotovosti, da bi se vojna preprečila.« Dalje potrjuje Biilovv. da je Nemčija
|>rezgodaj napovedalo vojno Rusiji v času, ko l)i bilo posredovanje še zelo uspešno. To se je zgodilo v kabinetnem svetu Nemčije dne t. avgusta. Betlimainin-Holhveg je takojšnjo nujioved vojne Rusiji zahteval samo zato, da bi se morali socialni demokrati brez nadaljnjega udeležiti vojine.
Značilna inšpekcija
Trst, 12. jan. AA. General Teruzzi, šef generalnega štaba narodne milice, je včeraj pregledal razne oddelke obmejne milice.
Dunajska vremenska napoved. Najprej bo mraz nekoliko popustil in lx> postalo bolj oblačno. Pozneje je pričakovati višje temperatu<re s padavinami.
zultat, a vendar še lep uspeh krščanskega ustvarjanja. Krščanstvo pridiguje ljubezen ter zahteva brezkompromisno pravičnost. Krščanstvo bi bila torej ona baza, na kateri bi bilo mogoče združiti Evropo v političnem in gospodarskem sodelovanju. Seveda, kdor noče cilja, se tudi brani sredstev. Mi ne odrekamo sodobnim evropskim državnikom razumevanja za važnost krščanstva pri reorganizaciji Evrope, I vendar pa smo po dosedanjih izkušnjah prisiljeni izpovedati, da bi veliko tega neiskre-I nega slepomišenja okrog ideje, ki je zdrava.
lepa in nujna, lahko izostalo, če bi vlogo krščanstva podčrtali na nierodajnem mestu, predvsem pa pri tej ženevski komisiji, ki prosi za priloge in jih od nikoder ne dobi.
Sicer se nam je povedalo, da melodija o krščanstvu ne zveni prijetno na ušesa ženevskih pristašev panevropskega pokreta. Poskus pa bi bil vendarle vreden velike zamisli. Morda bi pa vprašanje razčistil, ker bi razgalil neiskrenosti. Krščanstvu bi pa omogočil, da nemoteno nadaljuje svoje delo za spravo med narodi na podlagi ljubezni in pravice.
Jugoslovanska propaganda na Poljskem
VarSava, 12. jan. A A. V Varšavi so otvorili razstavo poljske slilkarice ge. Stanislave Zentncr-scliwer. V razstavi so slike z jui4)slovan.skega Primerja. Posebno zanimive so slike iz Hercegnova in Cavtata. Poljska kritika zelo hvali razstavo, k> je nova propaganda za zbližanje z Jugoslavijo.
Previsoke takse za avtobuse
Belgrad. 12. jan. in. Nekatere gospodarske organizacije so poslale ministrstvu za promet in ministrstvu za finance vlogo, v kateri prosijo, da m visoke takse, s katerimi so obdavčene avtobusne linije, ublažijo, ker škodujejo napredovanju avtomobilizma. Ugotovljeno je, da služi samo 10 odstotkov avtomobilov luksusu, ostalo pa potrebnim poslom. Te takse so za lastnike avtobusov težke, zlasti tam. kjér ni železniškega prometa in kjer se težko dobavljajo bencin in druge avtomobilske potrebščine
Za pospeševanje žel. vrometa
Belgrad, 12. jan. m. V prometnem min'strstvit so odobreni potrebni krediti, ki se ima'o porabiti za pospeševane železniškega in reškega prometa, V glavnem ravnateljstvu se izdehie načrt za izvedbo popolnejšega prometa v celi državi. Na linijah, ki so preobremenjene, se bodo napravile posebne spremembe, tako da ne bo daljših zadrževanj na posameznih postajah in da se bodo direktne zveze vršile v določenem času. Obenem se bodo podvzeli ukrepi za popolno ureditev tovornega prometa, da ne bo izvozna trgovina trpeli šikode. V tem smislu so se podvzeli koraki za spo-polnitev železniškega tovornega prometa tako, da se popravijo železniški tovorni vagoni in rečni objekti, da bi se nova izvozna kampanja vršila ' popolnem redu.
Mehki in trdi II. razred
Belgrad, 12. jan. ž. Radi nerentabilnosti se 1к na naših železnicah ukinil prvi razred. Zalo se je prometno ministrstvo odločilo proučiti vprašanje preureditve drugega razreda za potnike tako, da bi bil del sedežev mehek, del pa trd.
Pravilnik o pitni vodi
Belgrad, 12. jan. АЛ. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je na podlagi g 59. zakona o pobijanju nalezljivih bolezni in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izdal pravilnik c nadziranju pitne vode.
Ponesrečen kap. Boer — Madjar
Dunaj, 12. jan. kk. »Abend« poroča, d'à smrtnaponesrečeni kapitan Boer iz Balbove letalske skupine mi bil Italijan, temveč eden izmed 40 madžarskih letalskih častnikov, ki sc nu letališču v Anconi učijo letalstva, odkar j* bila sklenjena italijunsko-madžarska prijateljska pogodbe, in so tam podrejeni italijanski komandi. Bazen Boera se nahajata v BoHwwi okspcdiciji Se dva druga madžarska šef-pllota in dva drupw madžarska častnike.
Ban dr. Marušlč v Prekmuriu
-ЧаЛа severna obmejna pokrajin» »vest« vdana kralju in Jugoslaviji.
Murska Sobota. 12. jan. AA. Ikin dr Murušič jc •limes ob pot tO prispel v Mursko Soboto. Murska Sobota, erediščo Prekmurja, si je ob tej priliki nadela evečano obleko. Z vseh pcWopij vihrajo državne mstnve. (»red kolodvorom so je zbrala, da PMdfavi bana dr. Maruš i ča, velika množica. V četvere*! op ili so bili postavljeni ognjegssci iz Murske Sobote in iz okoliških občin z zastavo ш-gaecev iz Mursko Soboie.
Ko je ban dr. Marušlč stopil fe vera, jo TCtba zaigrala državno himno. Najprej se je g. banu predstavil okr. načelnik dr. Lipovšek, nakar ga je pozdravil župan Benko s fend o nagovorom:
»Visokorodni gcepod bml
Vaš i od'ortov, da obiščete našo občino Mursko Soboto m nnSe l*rekimirjo Iti da slonijo v ožji Stik z njegovim prebivalstvom, je v s-eih naših ob.miov izzvala največje- vrsrije. V iirenu tega cbwnstva vam relim najrad -etne/šo iu najtoplejšo dobrodošlico. Živel, gospod bani-	W ■
Ban dr.Marušic se je s krotkimi besedami zahvalil za prisrčni pozdrav ter izjavil, da je z._.yes»-Jjem prišel v PreNnurio. če?av prebivalstvo ?o naši tiaijmilejši bratje in naši Benjamini.
Učenka Zorien Meoihurtova je nagovorila ntospo-đa bana z npslednjim kr-lkim govorom: Viecko-socStovanr fto.-pod ban! Slovenska krajina se ra-duie, ko sfrjjfte prvič na n-'So s'ovens'-o zem'io. Nihče se tega bolj ne vrs»li kri šolska itihdlna, ki spreiema dnevno od svojih učiteljev v svoj i srca črt ljubezni d rt ni'še ljubljeno Jugo-dnvije. in ilo naéega kralja Л 'eksnndra.' Učenka je izročila $ banu šopek cvetk.
Svečana seja ohč;nske?a odbora.
Polnoštevilno zbrani občinski odborniki -n priredili g. banu. ko je stopil v sejno dvormo. navdušen sprejem. 2upon Benko je imel nato naslednji govor :
»Vis-Nkorodnl gospod ban!
Izredno veselje nam je pripravlieno na današ-nji dan. ki bo spadal ni"d poni"inbne dneve, ko nam je pripadla izredna čast in bila dana prilika, da pezdfav'mo najvišjega predstavnika nase Dravsko banovine v srcu ti »še slovenske pre^mur.s'-e pokrajin«, v naši občini. V imenu našemu «Wnnstvs kakor tudi v. imenu obèiits-psa zaslona z menoj na čelu vas svečano pozdravljam s čistim citkriio-srfnim slovenskim srcem.
Goenod ban! Vaš prihod v Mnrs'-o S"hoto bo rodil blagodejne p'"dove. Npš-« občina je kot središče Prekmurm važna npstpja.uka njegovemu gospo-darsVpira, kulturnega in svia'nega razvoji in napredka ter korak« na iVhi nrš"sra Inke vSntega "ч-ck>nalr»i?ga pogrela. Posteli smo 'jjrpu'zlvna -ž:4 vsega Prekmuri't. Ponosni smo na to svojo vlogo in zato eop-mo nikoli przobiti na to .svoje ptslmnslvo.
Občina Murski Sobota ne zao-tn'a in ne b" n'-koH poželela svoiega nosla»«tva v iusoslirvimskcii pravu. Zastopstvo n-še občin? je vdano spre.je'o manifest Ni. Vel. kr-'ia. kakor je bilo Ie li prepričano. da nom»ni kralieva tvs"da srečno vo?'t«-v" ju-geslovanske"4 vprašani-i. To svoie prp.m-ičanle smo 19. avgusta 1929 o priliki proslave 'df$"tlH»!ce ob-stoia našega Pro'-tnurja z veliko in mogočno mani-fee*»crio dokazali To naše prepričuje iu Čuienje no izvini samo iz naše nnc'ona'ne nrc'i, tpniv"č tudi 'z tega, ker vidimo,-kako ie m se Prekmnrie. pc--<4>no pa naš i občina Ajurska Sob"la v okviru naše :u7cs-irtvan«ke kraljevino z or.i-Skimi koraki n«oredovnla kot n'kdar nrei v averti "'preléktosli. Zato smo vs"loi pripravHeni «"delovali z umom in srcem pri eživotvorjeniu velike državne Juao-s'nvansko ш\-,!. ks-'-лг je izražena v manifestu Ni. Vel. kralia z due 0. jaiuiarlu U)',<.) in v kasnejših аИР* kral.ievpko v'ado, ki so bili kronani z mogočnim činom z dne 0. ti mbra lanskega le iu. V I'm duševnem rozon'rvfr'-n'u. na lej svečani sn^m'isVi seii z, našimi odkritimi srni vas v .svoji sredini po-Ktrav^ooK» kot našega vr-d-Pe'K, krt našega predstavnika dravsko banovina z živo Zeljo,' da bi b;,o vaše do1o o?ir'ono s i;nm>'"'m lis' |j'om. Naj živi Nj. Vel. kruti .vloi.-.cnndpv L! Naj ž.ivi n-š orevzvi-Sen» i'ratiovskj den! Naj živi Jugoslavija! Živel gospod ban!
Qoror g. bana.
Na pozdrav župana tienka je odgovoiii ban dr. MaruSiS lole:
-Velecenionl gospod župan!
Cenjeni gospodje občinski svetniki!
Dva razloga sta me dovrdla do U ga. Ja seiu prišel med vas. Prvi je bila želja, da s'ioz.n im potrebe :•' ležnje Pn kmur.ia, naše Slovensko kraJiae, «la slepim v stik z narodrm, ki g>i je usoda skozi stolotia lo'-'i'i od matice, ki. je bil. ločni od svojih bralov 7. državnimi meiami in ki ima zaradi tega gotove to*kčče, ki jih je treba odstraniti, dn omogočimo skupno bratsko /ivljepje.
Na dnvri slrani je bila moja želja, da predvsem pokažem znake bi'als'.e ljubezni ne samo Murski Soboti ki l kullirrti^mu in gospodarskemu središču uaše Slovenske krajine, ampak vsemu Prekniurju, da ookazeiu znake ljubezni in siiiioa-tije. ki so si ijli prelrmureki prebivalci pridobili kot naši n utrnile iši braije.
Znano ni je. da jc b'l j/oložiij v Prekmiirju tak. da morami postaviti v i'rekmurjo nnjboHšc uradnike. Ti uradniki s» morajo zavedati, dn imajo specialne dolžnosti, da moramo pridobiti Pra' mur-jo ne s.tmo v go.-'icd.arskeni oriril, ampak ludi nje-gma srca. '14 uradniki se morajo zavedali ne «чтл sveiih dolžnosti, ninpak morajo tudi s srci pode-lovali pri povzdigu Preknltirja. Tolmačiti morajo ljubezen in simpaliie, ki jo goji vsa dravska banovina do našega Prekmurja.
Bodite prepričani, da bomo s složnim sodelovanjem dosegli velike uspehe. Meni je drago, da ste tako iasno »pognali pomen januarskega manifesta. Vidhno, da dobro in globoko doumevate pomen energičnega koraka Nj. Vel. kralja.
Prej, v Strankarskih časih, je tudi najboljša ideja, kadar je morala ili skozi neštete politične in strankarske kanale, laliko postala umazana. Sedaj. ko je Nj. Vel. kralj postavil geslo: kralj in narod, imate prildko, da neposredno izneeete svojo želje in da f delujete pri upravi in za napredek naše domovini Danes, ko hvala Bogu, ni več slmnkar-stva. se mora lo goslo Nj. Vel. pokazali pri vsakem udejstvovanju.
Prišel sem med vas, da složno sodelujemo. Jaz sam. brez vas, ne (norem ničesar napravili. Zalo zahtevamo složno in odkritosrčno sodelovanje vseli.-' Naše delovanje sc mora razviti v složni harmoniji. Pctrrbno je, da ludi vi složno sodelujete v duhu manifesta Nj. Vel. kralja iu z ljubeznijo do naše velike in lepe Jugoslavije. Vi so moralo danes zavedati zlasli tega, da smo svobodni ljudje in da danes ni več tujcev, ki bi jim bili pjdložni. Ako so je nekoč delilo naše prebivalstvo v dva tabora, v hlapce in sužnje 1er v gospodujoči del naroda, danes lahko rečemo, da smo sedaj gospodarji na svojih svobodnih tleli. Ta duh samozavesti, duh ponosa hi duh svoboile nas mora voditi pri .naSi m delovanju, potem bomo lahko prepričani, da je bilo
Ameriški tisi o Slovencih
Newyork, 10. jan. Bp-lonskl TM Chrisllan j Science Monitor, prinaša v seriji člankov,.,ki jl»i piše R. H. M'y o «lova usk i h ' na ; o d ih, v svoji številki od ti decembra 1Š30, članek iz Ljubljano.
Od vseli''Jugoslovanskih skupin Jo najnaprednejša slovenska. To je obenem najmanjša skupina, ki živi v mali pokrajini na skrajnem severozapad-nein dolu Jugoslavije. Slovenija Je' ena najlepših dfciei u« sveiii in »Jeni prebivalci niso s svojo efektivno organizacijsko skrbnostjo samo pavečali njene privlačnosti, ampak so vsak njen divni predel napravili pristopnega za vsakogar. Ta mali del Jugoslavija jejpokrit z veličastnimi planinami, obronki Alp, i(i z globokimi, svetlimi jezeri, njene'doline so okrašene z ra/.k šno zelçno travo in njeni griči z ges tnii'zelenimi gozdovi, vzdolž njenih rek so vrtovi in nasadi, sadovnjaki v vsakem sil ličnem kt;ùku zemlje in široki parki, ki se smehljajo iz mesta.
Y»e to skupaj ie dokaz o neumorni skrbnosti iu delavnosti. Tam nimajo niti enega i'ela pustega in neobdelailega, niti zapuščenih živih mej. Cela Sloveni ja tnfdi opizavalcu miser o lepo urejene-ji parku. Tako lejki je eno njegovih malih тез1: Bled, da Je postalo stvarno jialetna prestolica Jugoslavijo, kjer kraljevska rodbina, d!p'. mati in večina državnih iiiàiis'rov prebijejo julij in avgust vsakega le a. Ne samo, da so ceste v Sloveniji najboljše v Jugi-slaviji in na v^m Balkanu, ampalf se mnoge od njih lahko .primerjajo z onimi v najiiaprednejš h delih Evrope.
Veliki gozdovi, ki pokrivajo znaten del dežele, so ves'no varovani in poš'eno upravljani. Slovenske livade sPčijo preprogam; mala polja, gledana s planinskih potov, napravijo vtis vrtov; cvetje krasi poli z obeh strani in okna na vseh hišah. «Mesla so čista, lepo tlakovana, napoin ena s solidnimi zgradbami« skrrnmimi na p.^led. Tu ni velikega bogaslva niii ne preračunljivega ra/./panja, toda Slovenci so
d«sogli visoko slopiijo blagostanja, lepote in sreče.
To ie med tet» naravna 'lepota in skromna srera, ker od vseh južnih Slovanov so Slovenci najbolj skromni in najmanj ^ekspaiizlvni . Vedno so
bili prisiljeni, da se borijo z ostrinami alpske zemlje [ in da živijo pad prevlado močnejših ras, lako da so ' p s! si i oprezni in prukLčni, j>o«večujo0 svoje skrbi v prvi vrsti švifjim domačim poslom. Poleg teja so bili resni in psdvzetni Ncniri njihovi politični gospodarji za več nego tisoč let in so jim ostavlli svoj duhovni pečal.
Torej so Slovenci pozitiven, skromen in slva-rileljskj :od| za dovoljujejo se samo z cčividniini uspehi Ne bavijo se mnogo z abs raktnimi, kozmič-liiiti1 prcbleini kiit večina njihovih slovanskih bralov, ampak so vsestransko pečajo s ciljem, kako napravili svojo malo Slovenijo za čim lepši kraj uživanja. Hodijo hitro svoj pot: ležejo 'zgodaj, vstanejo islotako zgodaj, da grodo laliko'v cerkev prej, nego se lotijo svojega dnevnega pnsla, hranijo svoje dohodke in se izogibajo a v au ar.
Slovenci iščejo uspehe in eden izmed potov do'tega cilja je, da se združujejo v poslih. SI venci so k opera'ivni. De se- H so re1 r I s številom svojdi debro urejenih In upravljanih kft-iporalivnlh dru-š ev (za lru ) za nakup, piv d:vo, kredit in druga. Večina jiii je malih, samostojnih posestnikov; z malini denarjem na razpolago, teda naslanjajoč se na uic;lsp.<>jna zaupanje, poštenje in marljivost, so zaui dj zbrati kapiiai, izkušujo iu delavn>:st ter nvrs'i nio 'o.-iie me de v svoje posle in preobraziti svoja mala pc sest va v dele zaje tnice, ki je tako lepa kot velika, ravno tako kol imetje velikega kmetovalca.
Temeljni p"goj za takšno uspešno zadružno delavnost je visoka stopnja izobrazbe, v kalereni pogledu Slovenci zavzemajo prvo mesto med narodi ! jugovzhodne livrepe. Malo jih je, ki ne znajo či'a-ti i in pisali. Vse vasi, celo one v najskriiejših količkih, I
luiajo šolo. V mestih so srednje šolo in v glavnem mestu Ljubljani univerza, narodno gledališče in epera, dečlui mnogi Narodni domovi služijo kot kulturna središča, kjer se vršijo predavanju, znan->ivena in popularna, veselice in zborovanja delavcev, obrtnikov, trgovcev in drugih socialnih skupin.
ltadi tega ne sme izneuaditi, du v Sloven ji bolj kot v katerikoli drugi pok raj ni Jugoslavije čitajo knjige iu časopise. Imajo št.ri dnevnike, četudi celokupno prebivalstvo pokrajine no šteje več kot I milijon duš, od katerih živi več'na v planinska vaseh, so nekateri časopisi dosegli več kot "О.ПОО naklade in stoje tako dobio, dn lahko vzdržujejo znatno število dopisnikov v inozemstvu. So knjige ш brošure, ki se prodajo tudi v 01).01)0 izvodih. Gotovi domači časnp'si, ki izhajajo tedensko, se prodajo ludi v 10.000 izv o d'il. Več'na teli publikacij je zelo solidno zasnovanih in urejevali ili.
Slovenei »tr nuvudno skromni v obhič li h in svoji pojavi. Večina žensk nosi dolge lase in dolgo obleke. Delajo težko, toda so izog. bajo ncpalrc'inMi naporov. Ničesar ne nosijo na glavi uJj ranien'li, temveč vse vozijo v neke v iste vo'iëk h. Vsako jutro srečava te v slovenskih mestih ua ulicaill vel ko število žensk, ki potiskajo pred se.lx>j voziček, slčen otroškim vozičkom, poln predmetov, pr'rmtv) jenih za tržišče. Zelo malo vidiš liosonoigih ljudi, malo jih. prodaja na ulici časopise, dolini je skoro nemogoče vdel.i kje berača ali človeka z raztrgano obleko. Tu vlada velika stopnja samospoštovanja.
V Jugoslaviji je I milijon Slovencev in neposredno na oni strani meje, v Italiji, nič manj nego +00.000. Ničesar ni. kar hi delilo H dve skupini, razen meje. 'l'oda oni na italijanski strani se postopoma razna rodu jejo.
Sri i ja, IJ. jan. /.. Pred P" i' dnevi je sem prispel prvi tajil k bolgarskega poslaništva v Belgradu N'kohi Stoj lov. Zunanji îii'n'ster Bu-rov in predsednik vlade l.j-.iiičcv sla ga sprejela. Podal jima je obširno poroc'lo. V tem poročilu se posebno ''naglasa vprašanje razpoloženja jugoslovanske javnosti :n vla ln li krogov nasproti Bolgarski. Stojlav je liaglasil aktivnost za vzpostavitev iskrenih in notMiialnJi vprašani j me I obeinti sosed nima državama. Nu-glasil je možnost ureditve večine visečih -vprašanj. tako pol' ličnega, kakor gospodarskega vprašanja.
Posebej >e je .Stojlov bavil , poročiloni p л prašiiiiiju sklenjivo trg-ovVrske p .--oribe. nieel Bo'garijo in Jugoslavijo, navajajoč svoje stališče. da• se v vladnih krogih v Jugoslaviji rešilo,misli na sklenitev take pogodbe.
Po tem referatu Stojlewi se pričakuje, da	.
ho.sta .jugoslovansko poslaništvo v Sofiji :n zu- irizel nan je ministrstvo v ilclgnidu storila korake, za uvedbo p ugajanj radi sklen'lve trgovinske
(«{godbe med liolguiiji) in Jugoslavijo. Včeraj je Stojlov ponovilo ociiiotoval v Belgrad.
Sofija, JJ. jan. ž S .posebnim zanimanjem sc \ go.sjKilarski.h jiolitičniJi krogih spremlja Vciiizeîo ov ob'sik v Iti mu, ki se smatra kot dokaz, da grška vlada ne želi, da bi se tako ozko vezala z Jugoslavijo, kakor z Italijo. Vc-nizelosova izjava, tla jc Grška pripravljena dati Bolgariji izhod na Egejsko тотје. se živo komentira. Čeprav je Venizelos izjavil, da ta izhod ne mine biti teritorialen, vendar opozi-ticituiuc stranke v eru.jeju, da so danes pogoji z.a to. da del)i Bolgarija teritorialni izhod ua morje, mnogo ugodnejši nego prej. Za izvedbo léga ' pii je potrebna večja aktivnost bolgarske zunanje politike, za katero smatrajo, da da-iia;n.ji bolgur-'ki zunanji ini u: ste r ui primeren. Glede \enizelosovc izjave o us anov tvi bolgar- ' ke zveze ,-:o tu gotovi dvomi, zlasti, ker se Ve- i lviizelosova izjava smatra bolj kot izraz, vljird- ! nosli juisniijii Mariukovičii kot pa stvarna na- j mera grške v bule.
Zûkon o kmetijskih šofah
Ustanov'1
o se nizi t? in
I's(ruov!|d se nižje in >rednje kmetijske šole.
Belgrad. 12,-jan. i. Kakor smo že svoj časno poročali, se je v kmetijskem ministrstvu sestavila posebna komisija za izdelavo dveh zelo važnih za-konov in sicer zakona o srednjih in nižjih kmetijskih šolah. Oba ta dva zakonska načrta imata z.a cilj to, da omogočiln iu olajšata vzgojo Cimvečjega števila kméiske mladine iu prav lako. da se srile prilagodijo j)olrebam življenja in nehanja naše vasi. Kmebika mladina se vzgaja v takih šolali, da Ik) nosilec splošnega kmelskcga napredka 'y-,bodočnosti. Načrt zakona o srednjih in nižjih kmetijskih šolah določa te šole kol državne ustanove, ki morajo imeti najmanj 30 ha zemljišča, ki jim ga dajQ
s redne kmetijske šote
banovine, stroške z.a zgraditev poslopij in potrebnih objektov pa plača država.
Poleg srednjih šol določa zakon tudi ustanovitev nižjih kmetijskih šol pod gotovimi pogoji, ki bi se pczueje gotovo spremenile v srednjo kmetijsko šolo. V ljudskih šolah se bodo vršili redni dvomesečni zimski tečaji za kmetsko mladino. Podrobnosti sj bodo določile v pravilniku, ki se bo izdelal na podlagi sporazuma in predlogov, ki jih bodo slavilo kmetijske organizacije iz cele države.
Oba predloga sta zelo važna, kajti dane?, imamo v celi državi samo tri moške srednje kmetijske šole. Po zakonskem predlogu kmetijskega ministr-slva pa bi se naj ustanovilo 15 lakih šol.
Strašne razmere v Liberiji
Društvo narodov se bo pečalo s položajem suženjstva v državi,
ki je njena članica
f.ondciï, tî. januarja. A A. Angleški Isti posvečajo poročilu mednarodne protekpiviiliic komisije o suženjstvu v za.inor-ki republiki raie ■riji veliko" pozornost. Poroè'lo Društva narodov navaja, da je republika tolerirala trgovino s sužnji.
»Tirne*«, pravijo, dn je bila uprava i f i-l>eriji tako krttta i" kornptnu in du so črnce tako nesramno - izrabljali, da civiliziran svet no bo miroval, dokler sc no bodo korenito odpravile te razmere ter uvedel v Liberiji sistem. ki bo pravičen in zagotovil dostojno postopanje ■/. delavstvom.
Način, kako naj se le reforme izvedejo, je prptej delkaliio 1er mednarodno vprašanje. Liberija jc član Društva narodov ter se za razmere v tej državi zelo zuiiiiimujo Zedinjene državo. Naravno je, da je stališče ameriškega državnega urada tlo lega vprašanj« zelo važno.
Medtem bo angleška v lada prpuč.ila |Miro-čilo, ki bo na dnevnem redu januarskega za« sedanja Dni/1 va narodov.
Times« končno liaglušnjo, dit I ki morala nieilnarodiia il'ploiiiutija biti zelo previdna in odločna, ako ne bo hotela ovirati mednarodne akcije, ki jo bo zahteval civiliziran svet.
naše delovanje v resnici .-v duhu kraljevega manifesta."
' Manjšinske občine.
V imenu manjšinskih občin Hodoš in Kopriv-11 ik, čijih prebivalstvo je madžarsko, je g. VçrleS izrazil popolno lojalnost trga madžarskega prebivalstva napram kraljevini Jugoslaviji, kralju Aleksandru. Nj. vzvišenemu domu in sedanji vladi.
Po končanem sprejemu je povzel zopet' besedo g. ban dr.Marušic, ki jc v daljšem govoru .odgovoril u.a nekatero'želje iti pritožbe. Prikleni je poudarjal važnost kmečkega stanu. Ako se našemu kmetu godi dobro, se bo tudi stanje ostalih sloje7 izboljšalo. O. bnii je dalje priporočil strpnost v verskem «zim ter. jo n,i7l»ša1. da bo vlada vere vectn» ščitila kol mogočne moralne in so:initie èinilelje.
Pofioldne so g. ban. g. pomočnik bana, župan Benko in čudaki spremstvo bana obiskali dve občini na madžirski, oziroma na nvstriiiki meji in s:c<*r občino,Sv. Jurij in obèiuo Gornji Pctrovci.
Murska Sobota, 12. jan. AA. Prtd |Hilno dvorano Sokc.'skega doma je pu/dravil g. bana župan Benko, ki je uflglaêal, da jb iirekinHrsko ljudstvo bilo veduu
ponosno nn svoju slovensko narodnost. Tina pa mnogo pritožb, kor ga ne poznajo.' Prekuiurje je krajina čisto posebne mentalitele in posebnega duševnega razpoloženja. A na dnu duše je čisto slovenska. Prekimnei so se danes zbrali, da ojiozoro najvišje zastopnike dravske banovine, da je Prek» morje lista krajina, ki je vredna v svoji skromnosti in udanoeti' vw pozornosti merodajnth činiieljev. Ni ljudstva v državi, je dejal gOvorjiik. ki bi bilo s takim veseljem in tako zadovoljuostjo iu udauastjo šprrjrlo manifest Nj. Vel. in kasnejše akte kraljevske vlade. V; banu pa vidi prekmursko- ljudstvo narodnega delavca, ki mu lahko povemo vso lež-nje', s katerim smo voljni korakati, v borbo za izboljšanje naših razmer. Župan Benko je ken/'al: svoj govor z vzkllUbm: Naj živi Nj. Vel. kralj ! Nuj živi kraljevski dom! Naj živi Jugoslavija! Naj živi predsednik vlade! Naj živi gospod ban! 4
Burrlrt ploskanje mnogobrojno množice, ki je /, napeti si Jo pistušala )>c zdravili govor, je dok zalo, da je bilo zbrano ljudstvo onih misli kakor jim je dal izraza g. Benko. Ban se je zahvalil županu s prisrčnimi besedami.
Tom, h ter vla^a vera
Stras s bou ig, 12. jan. AA. Po zadnjih podatkih so je tranccsko prebivalstvo v Alzaciji Loreni no vojni več kot podvojilo.
Kuttumi bof v Litvi
Kovno, 12. jan. kk. V Litvi je klerus, oprl na krščansko demokratsko stranko, začel proti vladi strastno protestno akcijo. Kadi trga jo sodišče obložilo štiri župnike in devel katoliških študentov, češ da vodijo vstaško gibanje. Včeraj je bil aretiran in odpravljen v koncentracijsko taborišče bivši finančni minister in voditelj krščanske demokratske stranke dr. Karvelis, razen njega pa tudi predsednik in tajnik katoliške študentovske zveze. Katoliški škofje se bodo v lorek na izredni konferenci v Kovnu posvetovali o položaju.
Berlin - pristanišče
Berlin. 12. Jan. AA. Po najnovejših podatkih je postal Berlin za Duieburgom največje notranje pristanišče Nemčije. Leta 1929 je znašal uvoz v Berlin 25 milijonov ton, od lega odpade na j>lovbeiio pot 10 milijonov ton. Največ so uvozili tem polom gradbenega materijala.
Nova verz'ja o umoru ruske carske družine
Stockholm, 12. jan. kk. Ravnatelj ujjlednc helsingforske korespondence Splošni p.esfciro Hclpberg« je danes pri sodišču v Helsin^torsu podal pod prisego razne iz>;:,ve, ki senraciona.no spopolnjv'ejo do sedaj znana dejstva o umoru ruske carske rodbine. Bival je večkrat v Jekaterin-fcurgu v neki hiši blizu poslopja, v katerem je bila umorjena canska rodbina. Spoznal je tam več oseb, k.i s® bile natančno poučene o smrti carske rodbine, med njimi tudi Finca Svedberga, ki je umrl v ruskem ujetništvu in ki je pripadal Kol-čakfljvi preiskovalni komir-iji, katera je imela nalog, poizvedovati po carski rodbini, čim so Kol-čakove čete zasedle mesto. Po izjavah Svcdbe ga je ta komisija ugotovila, da je ruski prestolonaslednik umrl že i>red umorom carske rodbine, in sicer radi razburjenja, ker je nepois edno pred nie-govim oknom eksplodirala granata. Dale je ta komisija na steni one s-o.be, v kateri sla bivala car in caiica, spoiznala v zid iz.greben znak kiju' a-stega križa, tajnega znamenja caiske rodbine. Ta znak je ravno tak, kakor ga opi n e pi atel ica knjige »Anastazija« gor,pa Raihlrf-Ceihnaim, ki j« opazila ta znak na fotografi'i nekega carskega avtomobila. Dalje je slišal Holpberg iz zanesljivih virov v Jekateiinburgu, da se je vsaj enim članom carske družine posrečilo ubežati morilcem.
Norveška zahteva južni tečai
Oslo. 12. jan. AA. Predsednik uorveske vludo Mohwinckel je imel v radiju predavanje. V teku tega predavanja je predsednik norveške vlado razglasil, da računa Norveška z deli južnotečajnega ozemlja. Južni lečaj je odkril Norvežan Amuudeen, a ludi ostala oseiuija južnega tečaja so proučevali predvsem norveški raziskovalci. Norveška imn v leni ozemlju važne gospodarske interese.
Likvidaciia bivše madiarske poštiie hraniortJce
Belgrad, 12. jan. AA. Ker jo konvencija o likvidaciji inud,jurske |iostno hranilnice stopila v veljavo 1. novembra 1.930. se opozarjajo vsi int'. re-sfintj, čo niso že oddali svoje prijave, dn lo store |)ri poštni hranilnici v Belgradu. Skrajni rok za oddajo prijave je 1. februar 1931.
. Prijavuiki. morajo dokazali, da so na nornia-t;i(pi dan, to je 28. februarja 1919 bili nastanjeni v Jugoslaviji in dn so danes na teritoriju kraljevine Jugoslavije. Obenem morajo vlagatelji predložili listino o državljanstvu, domovnico in dokumente o svojih prihranjenih vlogah.
Lastniki čekovnih računov morajo predložili zadnji izvod i/, svojega čekovnega račena. lastniki rentni'i računov pa dokazati« da so naši državljani. Izrecno so nagkf-a. da onim, ki so že maja ali junija 1928 prijavili svoje zahteve pri Poštni hranilnici, v Budimpešti, ni Irèba zdaj ponovno predali prijavo.
fio:sfttt)a našega žiia v Kanadi
Belgrad, 12. jan. AA. V loku meseca julija in avgusta bo v Uegini v Kanadi svetovna razstava žila, istočasno pa ludi inedncrodna konferenca pridelovalcev žita. Itazslavljalni odbor je j)o jugoslovanskem narodnem odboru mednarodne trgovske zbornico povabil pridelovalce in trgovce z žitom v Jugoslaviji, dn te udeleže te razstave iu konference.
Dr. Franc Knavs - 60letnik
Dne 10. januarja 1871 se je rodil na Hribu ■/ LcSkem potoku France Knavs, po domače Mek-tajnarjev. Ker je bil zelo nadarjen, so ga poslali v ljubljanske srednje šole. Po zrelostnem izpitu je vstopil v senien:šče.
V letih 1896—98 je kot kaplan v St. Petru pri Gorici pisal v »Primorski liste, ki ga je po odhodu Msgr. Mahniča na Krk sourejeval. Večina uvodnikov je bila njegovih. Takrat je ustanovil proti socialni demokraciji list Delavski prijatelj», v katerem so skoro vsi uvodniki do septembra 1898 njegovi.
Od 1. 1903 je priobčeval podpisane članke — pedagoške in dušnopaslirske — v mariborskem > Voditelju«.
Po vojni je prišel dr. Knavs v Prizren, kjer je bil provikar, dokler je Presvetli hodil po skopski bisitupiji, najproetranejši v Jugoslaviji. Lani je bil direktor ordinarijata. Diasporo po Sandžaku in vsej vardarski oblasti je posečal izvečine on. Tako je obhodil štipsko oblast, po Sandžaku je bil tri-kral, poselil je Kosovo in Karadag, t. j. skopsko Črno goro, kjer žive Laramani, krščeni Turki (doma katoličani, v javnosti musliipani). Radi njih se je dr. Knaus naučil albanski. V mlajših letih si je prisvojil več starih in modernih jezikov, zlasti romanskih.-
Ob njegovi 601etnici mu kličemo vsi rojaki: Bog ga živi še mnogo leti	Potočan.
Tri korenine
Trije nečaki Baragovega misijonarja Lavtižarja
Naše sl:rke nam kažejo tri korenine iz nn-Žega gorenjskega kota.
O rojakih na Goriškem
l'rvi je Ivan Arih |x> domače »Vnvčar«, etar 86 let. To je najstarejši gospodar v Srednjem vrini obširne Kranjska gora. Stani koren jaik je nečaik Lov-renca Lavtižarja.,
Borutovega misijonarju v \meriki
i 'i'liga je Helena Arih, sestra prejšnjega Ima že 90 let, 11 opravlja še vsa gospodinjska dela, čita brez očal »Domoljuba« in druge liste. Se še dobro spominja, kako je b la na novi nuiši prej очпепjcin-ega misijonarja Lavti-5-Mvi
Proti slovenski duhovščini na Goriškem
Gorica, januarja.
Pri vseh fašističnih _________ se je misijon v
Gorici vendarle srečno zaključil. Tri večere zapo-redoma so fašisti prekinili slovenskega govornika v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, a kljub temu je pater neustrašeno nadaljeval pridigo. Tretji večer so fašisti celo prekinili električni tok. Cerkev je bila nenadoma v temi. Verniki pa so kljub temu ohranili hladno kri in cerkovnik je nato prižgal sveče na oltarju. Fašisti so vrgli v blagoslovljeno vodo ob vstopu v cerkev rdečo barvo in jo pomazali. Cerkev je bila vselej nabito polna, medtem ko so bile laške pridige v stolnici zelo slabo obiskane.
Sv. misijon je zaključil sam lmdškof Sedej z blagoslovom. Slovesnosti so se udeležili tudi vsi bogoslovci. Čudno je, da je še isti večer nastal ogenj v drvarnici goriškega semenišča, in to opol-neči, ko nikdo ne gre več v drvarnico. Meščani sodijo, da so podtkanili ogenj fašisti. — Iz cerkve sv. Ignacija na Travniku se je nadškof podal v stolnioo in zaključil italijanski misijon.
Fašisti so dva večera zaporedoma lovili po mestu dr. Ivančiča, kaplana pri sv. Ignaciju. Ko
so ga prvi večer dohiteli, so pričeli vpiti »A inorte. a morte preti slavil« (Smrt slovenskim duhovnikom I) Obslopili so ga in mu grozili z gorjačami. Naslednji večer je radi varnosti prenočil pri svojih znancih.
»Popolo di Trieste« je napadel stolnega vikarja č. g. Velcicha, ker je v pridigi ožigosal preganjanje nadškofa in duhovščine.
Božič na Vipavskem
Gorica, januarja.
Na sveti večer je maševal v Dobravljah oče ka-pucin iz Sv. Križa. Po »Ite missa est« je začel pridigati v italijanskem jeziku. Verniki so takoj zapustili cerkev. Na sveti dan je pa v Skriljah opravil službo božjo oče kapucin iz Sv. Križa. Med sv. mašo se je lotil pridigati v italijanščini. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. S klopi je vstal sivolas starec in pozval vernike: »Predragi! Molimo rožni venec v čast Kristusovemu rojstvu!« Potegnil je iz žepa molek in pričel molili naprej; verniki so nenavadno glasno odgovarjali in pater je utihnil... Že prejšnja leta so sveto-kriški kapucini hodili pridigat v okoliške fare. Pridigali so vselej slovenski Letos so hoteli uvesti italijanščino v cerkev. Ljudstvo jim je primerno odgovorilo. Opomniti je treba, da so kapucini prišli iz Italije mesto pregnanih slovenskih.
Goriška zadružna zveza v likvidaciji
Gorica, januarja.
Kakor znano, je nedavno vlad. komisar predlagal goriškemu sodišču likvidacijo Zadružne zveze. Sodišče je predlog sprejelo in imenovalo za likvidatorja poslanca Maranija in odve.nika dr. Blessicha. Sestanek upnikov je napovedan za dan 14. januarja Občni zbor Zveze je bil 5. t. m. Občni zbor je bil pač le formalnega značaja, ker vodijo zvezo vladni komisarji že od januarja 1928 povsem samovoljno in proti skle]>om občnega zbora. Poleg lega je znano, da so se vršili zadnji občni zbori v navzočnosti policije iil da je bridko plačal, kdor se je upal izpregovoriti jasno besedo. Likvidatorji ponujajo upnikom komaj 40%. Na deželo so bili odposlani agitatorji, ki nagovarjajo vlagatelje, po večini posojilnice, naj sprejmejo »predhodno poravnanje« (preventiven konkordat) na podlagi 40%. S tem bi si komisarji in vlada radi umili roke. Razen komisarja nihče ne ve. kakšno je resnično stanje zveze in koliko znaša njeno imetje. Spričo lega je jasno, dn bodo morali upniki sprejeti, kar jim bodo likvidatorji ponudili.
Vzpenjača z Bleda na Pokljuko
Bled, ti. jan. 1931.
Misel, ki jo bila /e dolgo časa predmet živahnih razprav, je dobila jasnejšo oblilko na sestanku blejskih interesentov, ki se je vršil pred kratkim v gostilniški sobi hotelo Union. Razpravljalo se je o gradnji vzipenjače z Bled« na Pokljuko ozir. Mrzli studenec.
Velika udeležba je jasno i «ukazala zanimanje za dvig tujskega prometa. Polog župana g. Rusa, drž. ing. Bogdana Vovika, ing. Pleinlja, hotelirjev g. Kende in g. Molnurja se je udeležilo zborovanja še mnogo drugih blejskih interesentov. G. Tone Vovk je v svojem predavanju jasno poudarjal važnost in daleko-sežne posledice gradnje vzpenja če. Ker Bled nima ostre zime, ki bi nudila športnikom toliko snega kakor u. pr. Kranjska gora ali Bohinj. zato bi bilo uresničenje te vzpenjače vitalne važnosti, to bi bil ključ, ki bi «tvoril vrata zimski sezoni.
Strokovni izvedenec ing. Hermani, ki jo že zgradil vzpelijačo lia Rax.-je izjavil na podlagi točne proučitve terena, tla bi bilo nujipri-pravnejiše izhodišče, ki bi ležalo na koncu Stadiona v Zak.i. k jer bi bila obenem ozko spojena z vsemi športnimi napravami, ki so na Bledu. Ing. Hormnn jo mnenja, da bij bilo najboljše, če bi se vzpenjala nad Račitnini vrhom in Kokoši licu na Pokljuko. Jasno jc, da že sama gospodarska stran Bleda nujno kliče po čimprejšnji realizaciji te rnislii. Brez dvoma so na skorajšnjem pričetku te vzpenjače interesira,ni vsi, ki jim je pni srcu tujsko-prometni in s tem tudi gospodarski dvig Gorenjske.
Stroški so preračunjemi od 12—16 milijonov. zato bi bil potreben točen proračun, na podlagi katerega bi občina potem zaprosila za koncesijo. Da bi to podjetje bilo plodoiiosno. jo potrebno letno 35.000 voženj, ki bi vsaka veljala v obe smeri približno 45 Din. Samo, če pomislimo, du je bilo v letu 1925 samo 6190 tujcev in jc ta dotok narastel v zadnji seziji na blizu 20.000, je popolnoma jasno, da bo frekvenca tujskega prometa vsako leto večja: kajti grade se najbolj komfortni hoteli, ki bo-
do gostom nudili vsestransko udobnost.
Ing. Herman je poročal tudi bivšemu banu g. Sernecu o uigoduLh finančnih virih, če bi občina in zasebni interesenti priskočiti na .pomoč, ker bi \ tem slučaju banovina podprla to akcijo v iznosu 6 odstotkov.
Kako živo interesira vsakogar ta mlisel, je [lokazala débuta, v kateri so razinotrivali o finančnih vinih. Osobito so naglaša,li. dn jo za to akcijo treba zainteresirati vse gosjiodarske panoge, predvsem pa ministrstvo prometa enako tudi vojske in mornarice.
G. Kenda je podčrtal [jotrebo. da se predvsem zasigura od strani banske uprave 6 odstotna amortizacija, dočim bi občina in ostali interesenti prevzeli 2 odstotka. G. Kenda jc poudaril, da je bojazen pred nerentabilnosijo prozna in neumestna, treba se jo dokopati lo do finančnih virov, ti so pa dajo rešiti z vztrajnim delom, s šmotrenostjo in složnim delom.
Izvoljen je bil tudi pripravi j ni odbor za gradnjo vzpenjače na Poljuko.
V odbor so bili voljeni g. Vovk Anton, posestnik, g. dr. Jonežič Zvonimir, /.obmzdrav.. dr. Franc Zupan, ravnatelj Zadružne gosp. banko. g. Ivan Rus. župan. ing. Rus. šum. svetnik, g. Ivan Major, postajemučelm.ik. za SK Bled g. Alojzij Papier, industrijalec, za SPD Radovljica g. Slavko Repe, trgovec in g. Iludolf Bratok, učit.
Ker I k» občinska proračunska seja okrog 20 .t. m., naj bi odbor pripravil vse predloge do tega časa. da se čim hitre,jtšo uresničijo željo vseli. Končno je biila sestavljena t.udli resolucija tujsko-proimc-tnih interesentov na Bledu, katero jo prečita! učitelj g. Bratok ter je bila soglasno sprejeta. Odboru se je dalo tudi polnomočje. da se eventuelno razširi ter sprejme nove odbornike.
Z resolucijo so tujsko-pro,motni interesenti obračajo na prvo inštančno oblast, na občino, «Ia zastavi ves svoj vpliv za čimprejšnjo izvodilo projekta vzpenjače na Pokluiko pri merodajnih faktorjih predvsem pa pni kraljevi banski upravi v Ljubljani.
Na Dolenjskem vendarle zima
Smarjela na Dolenjskem, 11. januarja.
Pretekli teden smo imeli spomladno vreme. Kar zadovoljni smo bili, da nam zima tako prizanaša. Proti koncu tedna je pa pričel naletavati droben pršeč, pa kmalu je posijalo solnce in sproti raztopilo v brozgo. — Davi nas je pozdravil gost sneg, ki ie zapadel kakih 5 cm. Ves dan padajo v redkih kosmičih snežinke. Posledica lega nestanovitnega vremena so bolezni. Po največ ležijo otroci, bolni na influenci in pljučnem katarju, kaj hujšega ni še do sedaj.
V petek nas je poselilo potujoče gledališče \nlon Senierl, ki je s svojimi fantastičnimi atrakcijami povzročilo mnogo začudenja in smeha.
Kruh se je nekoliko pocenil. Preje so tehtale šlruce po 1 Din 16 dkg, sedaj pa že 20 dkg. Cas je pač. Pšenica se tu dobi po Din 1.50 kg in tudi koruza po isti ceni. — Jajca kupujemo po 85 par komad.
Sneg po državi
Medtem, ko imamo v naših krajih zdaj lepo. suho vreme, večinoma brez snega, poročajo iz južnih krajev države o silnih plasteh snega, ki so se nakopičile v zadnjih dneh. Po Vojvodini je zapadlo po nekaterih krajih do 120 eni snega. Iz Sibenika v Dalmaciji poročajo, da jc tamkaj padel v soboto prvi letošnji sneg. Tudi v Liki in v Gorskem okraju je snežilo več dni skupaj ter je tamkaj zapadlo mnogo snega. V soboto in nedeljo je snežilo tudi v Zagrebu.
Požar v Šmarjah
Šmarje, 11. januarja.
V soboto zvečer nekako ob pol 18 je izbruhnil močan požar na Plešah pri Antonku. Goreti je začel kozolec, ki je zgorel z vso krmo in deskami, ki so bile gori spravljene. Vnel se je tudi hlev, pod in šupa in je vse zgorelo. Posestnik je bil zavarovan samo za 8000 Din. Ker se v naši okolici požigi nagoeloma pojavljajo (navadno se začne pri kozolcih), je ljudstvo mnenja, da so li požigi organizirani ali najeti od kake strani.
Ogenj v Semiču
Semič, 12. januarja.
Včeraj ob jx>l 9 zjutraj je izbruhnil v Semiču v Skalovi hiši ogenj. Komaj so ljudje opazili dim, je že bila vsa streha v plamenu. Ljudje so bili v cerkvi pri maši. Ko je udarilo plat zvona, so takoj vdrli vsi preplašeni iz cerkve. Hiša, ki je gorela, stoji blizu cerkve. Bila je že vsa v plamenih, skozi okno pa je metal čevljar Radovan, ki stanuje v hiši. svoje čevljarsko orodje in čevlje bolj ali manj potrebne popravila. Na mestu je bilo takoj domače gasilno društvo, kateremu se je hitro posrečilo ogenj lokalizirati, da ee ni razširil tudi na sosednje hiše, ki stoje v neposredni bližini. Gasilsko deïo je olajšal tudi sneg, ki je kot nalašč pokril strehe v soboto.
Kljub žalosti in strahu je bilo vendar ie smešno gledati, kako frče čeveljčki, čevlji in škor-nji ven v zimski mraz.
Tretji je Matevž Arih, mlajši brat prvih dveh, star samo 82 let. Jo po vsem gorenjskem kotu znan izdelovalec cokelj, grabelj iin dru-giili potrebščin. Vkljub svoji visoki starosti dela še vedno sam. Jo pa polog vsega tep» eden najstarejših slovenskim čebelarjev.
ČEVLJI
PO INVENTURI
icuMO
TEMELJITO IZPRAZNITI
„PETCViA" Ljubljana, Dunajska cesta 1a.
Predavanje Bogosiovne akademije
Danes (torek) zvečer ob 20 predava v »Aloj-zijevišču« msgr. dr. Aleš U š e n i č n i k: »Sv. Avguštin n božjem spoznanju.« Vstop prost.
IV. karitativno predavanje
v beli dvorani Uniona bo drevi ob 8. Predaval bo gosp. p. Kazimir Zakrajšek, 0. F. M. o »Caritas v Ameriki«. Upamo, da se bodo «Izvali vsi, ki eo doslej posočali naša predavanja in se jim pridružili še novi. Predavatelj je naš najboljši pozna-vatelj ameriških socialnih prilik in karitativne od-pomoči. Vstopnine ni.
Nesreča pri sankanju
Vrhnika, 11. januarja.
Večja nesreča pri sankanju se jo zgodila pretekli teden I'odli|>o. Nek 15 letni fant, ki jo bil za ta sport zelo korajžen, se je peljal na saneh s hriba pri cerkvi proti vasi. Zaletel se je z vso močjo v neko drevo, da mu jo trebuh pretrgalo. Težko po-škodovan se je to bal povedati domačim in je isti večer še živini pokladal. Po končanem delu se jo preoblekel in šel prav s težavo na domačo peč. Tu je želel, da mu prinesejo vode, kar so mu jo tudi prinesli, v tem času se je pa onesvestil. Ko so fanta domači pregledali, so videli, da je pretrgan v trebuhu in takoj poklicali zdravnika, ki pa ni mogel [x>maga1i in je odredil, da so prepeljali bolnika v bolnišnico.
Elektrika je smrtno nevarna !
Nauk zn električne komarje
Žirovnica.
Ne vem, zakaj jim pravijo komarju, menda zato, ker poslušajo skrivaj, kakor tisti komarji, kateri ne ujkijo pikati po dnevi, in jih pri nas pred vojsko ni bilo. Kakor radio innu tudii električni tok svoje sovražnike ali, če vzamemo prav. prijatelje. Prav nič se ti no boji. čeprav zleze na d rog pod polno obtožit v i jo. Dostikrat se posreči, večkrat tudi ne. včasih so pa posledice grozne. Za primer tale slučaj. Tak samouk si je kupil v trgovini več: ai et rov dolgo tokovodno žico z zatičem na enem in okovan nu drugem koncu. V prvi vrsti bi bilo treba po prstih nakresuti onega, kaiteri jc to pripravo skupaj ztnašil. Po ? Dim meter je moral plačati, in še tok. kateri ga jo skoraj ubil.
Domu ima [»opravilo v hlevu, zato je prenesel luč s kupljeno stvarjo i/, hiše iu obesil okov nu žebelj v zidu. Boječ so pa. da s krampom ne ubije žarnice, jo je hotel obesiti nekaj višje na zid. Pri tem pa pride v stik s tokom. Okov se trdo oprime palca desne roke, in kljub temu, da z nobenim prstom no drži. ne pade od roke. Tok iki šine skozi roko z vso močjo skozi telo v tla. Ker so to hude l>oločine. si hoče pomagati z levo roko, zagrabi okov s palcem i,n kazalcem, a tudi ta dva se z neznansko močjo prilepita na okov. Žarnica tli le komaj vid-no. Obe roki se za vi jeta krčevito proti prsim, in sedaj zagrabi vsa sila ostalo telo. Kakor preje roki tako vije sedaj hrbet.
Srečen slučaj je bil. da jo sin delal zunaj pred vrati, in slišal očeta krikniti. Pokliče ljudi ki so ga nezavestnega in vsega višnjevega s penami v ustih rešili gotove smrti. Se danes so vsi znaki vidni, kazalec love roki1 |ki, ker jo kita osmojena, ostunc najbržc vedno skažen.
Torej pazile sel
Jeseniški želodec
Jesenice, U. januarja.
Jeseniški želodec ni tako majhen kakor bi si kdo mislil. V preteklem letu smo v jeseniški občini popili 2300 hI vina, 59 hI vinskega mošta, 293 hI žganja in raznih likerjev ter 1522 hI piva, torej nad itiri tisoč hektolitrov raznih alkoholnih pijač. Koliko znaša celokupno vsota za vse lo pijače. si približno lahko izračuna vsak sam. Res je. da tujski promet precej prispeva k uničevanju alkoholnih pijač in tudi iz Avstrije k nam prihajajoči ga dosti pospravijo, vendar je še vseeno ve-lika množina, ki izgine v želodcih Jeseničanov Znamenje, da še mso tako zelo slabi časi, kakot splošno trdimo.
A ne samo redkega, tudi gostega smo veliko uničili v preteklem letu. Pojedli smo 651 goved, 537 telet, 635 prašičev, 27 ovac, 37 iagnjet. Uvoženega pa je bilo mesa. klobas, salam itd. 18.124 kg Ako k temu prištejemo še konie, kalerih smo pobili in pojedli 18 glav, z.naša celokupno šlevilo bli zu 2000 glav razne živine, brez uvoženega, že predelanega mesa in raznih mesnih izdelkov.
Torej nismo lako skromni. Poleg lega pa moramo tudi prišteti razne živali, ki so jo zaklali doma in ki ne spada pod občinsko trošarino. Kdoi le more, priredi vsaj po enega pujska doma, ako pa tega ne more (ker nima prostora), si pa dn pripeljali živega na dom ter ga zabode v domači -.režiji«.
Občinska trošarina za vso zgoraj navedene pijače in meso je znašala v preteklem letu 440.515 dinariev. — Lepa vsota, kaj?
(Kai praviti 9
Tisti lepi latinski izrek, da se časi spreminjajo in da se mi spreminjamo z njimi, ne velja veàno, zakaj mar.") koleri človek še vedno Hči Z eno nogo e prejšnjem Stoletju. Te dni je pri M v Ljubljano in — seveda je I udi če odšel —, neki. tujec, torej ne bo s leni nihče prizadel. V slovenski di uibi je la moi — bil je iz Graza — na vse pretepe hvalil stare rase, ko smo bili ie skupaj v eni drtavi z Nemci, t nebesa je povzdigoval staro Avstrijo in vse življenje, kakršno jc bilo poprej. Spozabil so je celo tako daleč, tla je trdit, kako je bilo v stari Avsriji vse duševno življenje svobodno, da je bit tisk svobodni in dn sploh ni bilo noix ne venetre. Mene, ki sicer nisem kak hura-pah iot. vendar pa ljubim nnšo svobodno narodno državo, je 'o hralisunje pošteno razjezilo, posebno, kar je bilo latnjivo. Možu sem dejal lakote: *Pravile, da o Avstriji ni bilo cenzure! .4<i ne vesla, koliko je trpel samo naš Prešeren zu adi avstrijske cenzure in кчкп mu je neusmiljen» in prav bedasto cenzurirat njegove pesmi cenzur Pauschegg? Ali ne veste. kako su se naši najboljši duhovi v stari ,4c-slriji. izmišljevali nujliolj rainirane načine, da so obšli neumno cenzuro* Ali veste, da je Prešeren moral nekoč eno svojih satir Zatajili pred cenzuro, češ, da piše on oslrejief Ne. lega ne veste, ker sle Nemec! Povem vam pa anekdoto, ki se je resnično zgodita ob prie viku svetovne vojne, torej pred komaj 14 Ieli v Pragi. Tedaj so bili cenzorji prav švejkovsko neumni. Dunaj je tedaj prepovedal, tla niti en časopis ne sme pisati o gibanju armade. Pa-Irijo'ični avstrijski časopis A'rager TagblutU je tedaj v uvodniku proslavljat zmagovit pohod aval ij-ske armade, in je zapisal lakote: Naša hrabra armada se z navdušenjem premika naprej in koraku proti sovražniku! Vidite, tale stavek je cenzor Švejk zaplenil, Ker je veljala prepoved o premikanju armade.
Slovenci, ki so bili v družbi, so bili sprva cagovci in se niso upali oporekati drznemu Nemcu. Ko sem pa povedal to anekdoto, so se pričeli smejati in s o citirati omenjeni latinski izrek. Ua. časi se res spreminjajo in mi se spreminjamo S vjimi; vsa avstrijska neumnost je hvala Bogu že davim pokopana. Le čuditi se je treba, če se kdo dobi ki se upa hvaliti staro čas«, pa vaj bo lo Slovenec nit Nemec. Takemu je treba z odločno besedo takoj zapreti predrzna usln!
Postaja Brežice povečana
Breiiee, 9. januarja.
Takoj im vojni, ko je postala proga Zidani most—Zagreb—Belgrad glavna prometna proga v naši državi, se je pojavila potreba preurediti marsikatero postajo med Zidanim mestom in Zagrebom, predvsem Brežice. Tukajšnja postaja n»t nekako v sredini med Zidanim mostom iu Zagrebom, je po vojni postala važno križišče vseh vlakov. posebno, ker tu postajajo vsi vlaki, dočim so na drugih pos.niah hreovlnki kakor tudi tovorni ne ustavljajo. Posta",ja Brežice, katera je bila /grajena xa predvojni promet, je poslala vsled volno večjega prometa na tej progi, »aj gre lu skoči dnevno do 50 vlakov, prema hna. Glavni Irije tiri so bili namreč prekratki, tako da se vlak, ki je .mel nad 50 vozov, že ni mogel pravilno umakniti in ar, io bilo treba vedno deliti na stranska lira. ' ar j. 'alo povod za večje in manjše zamude vlakov, razen tega pa tudi veliko nepotrebnega dela in vfcliko Več pazljivosti, da se ne bi pri tem zgodila чака »esreča.
Vse to je uvidela železniška uprava m sklenila, da se mora postaja povečati, da bo odgovarjala sedanjemu prometu, in ~:cer proti postaji N i-dem-Krško, ker proti Dohovi ni mogCSe. Z deli eo pričeli že pred dvema letoma, vendar so je va ti pomanjkania kredi'ov delo zavleklo do meseca decembra lanske ga leta. preden je bila dovršeno. Pred dnevi si ie komisija ogledala povečanja postaje in jo i zve čil a prometu, tako da se sfetlnj vv-i promet že po novih podaljšanih tirih. Podal išanl
no 200 m in je. s tem rešena aktualna fcadeva brežiške postaje, katera je bila nujno potrebna po
vojni.	, ,.
Radi podaljšanja	postaje je bilo treba t ml;
preložiti cesto Brežice	— Videm-Krško — Zidani
inc.-l, in sicer za 100	m višje od sedanjega prehoda čez progo.
Pošten cigan
Novo mesto, 11. decembra.
Pred neka dnevi je prišel v kandijsko bolnišnico cigan Brajdič, ves razrezan po hrbtu 1er povezan z ženskimi naglavnim: rutami. Zdravnik mu ie rane zašil, «ga dobro povezal in spravili so ga v posteljo. Braijdiču pa živi en.'e v bolnišnici ni u garalo in kmalu je začel tožiti, da mu je dolgčas, da ne bo več v bolnišnici in da mora iti domov v hcksto.
Bolniki so se mu smejali vn nobenemu ni prišlo na misel, da bi jo B-ajdič v resnici odkuril. Peto noč je pa vendarle izginil. Vse iskan e ie bilo zaman. Odšel je v bolniški obleki ter zavit v koc.
Drugo jutro pa so našli na stopnicah pred vrati bolnišnice sveženj, v katerem ie bil koc in vs a bolniška obleka, v kateri ie Bra'dić pre šn o noč pobegnil. Ker so menili, da je obleka to-li o kot izgubljena, so se nemalo začudili nad toliko poštenostjo ciganovo.
Osebne vesti
Poroka. Včeraj popoldne se je poročil g. Jože O v s e n e k , profesor na realki v Ljubljani z g no. Josipino Zumer, učiteljico v Križ.ah pri Tržiču. Novo zvezo ie blagoslovil prevzv. g. kne-zoškoi dr. Gregoriij Rozman v škofijski kapelici. Vrlima novoporoicncema želiiro iz vsega srca božjega blagoslova io sreče, Bog ju živi!
Poročila »ta se v nedeljo v Kamniški Bi-stiici g. dr. Lo'ze Č a m p a in gna. Slava Salin i č. Bilo srečno!
tz vojaške služIte. Po službeni potrebi so odrejeni nu službo v zavod Obiličevo peli. poročni k Dragan lkžič; /.a poveljnika 2. čelo obmejne trupe peh. kape lan II. razr. Milko t'asar; za vršilca dolžnosti poveljnika 12. čete 21. nešpolka peh. poročnik Peler F olje; na službo v inž. tehnični zavod peh. pun čn i Iv Bajko Vertovšek; za vodnika 46. čete obmejne trupe peh. podporočnik Stanislav Pisljar; za vodnika 2. divizijonu 10. lopn. (mika topu. podporočnik Albin Cizelj ; za vodnika 16. lopn. polka topn. podporočnik Stanislav Ceh; za vodnika i. divizijona 23. topu polkn topil, podporočnik .Jotsip Cado; za vodniku 3. <Mv. 23. lopn. polka lopn. podporočnik Ivan Ermeuc; za vodnika 2. div. 30. lopn. polka lopn. podporočnik Josip Malič; za vodnika 2. div. topn. polka IV. ariu. oblafti lopn. podporočnik Vladimir Ostrovski: za vodnika pirotehničnega bata-
ljona topn. podpore rnii? «te I an Komerlčkl; za vodnika zelskega vozarskega eskadrona topn. podporočnik Jožef Bajuk; za vršilca dolžnosti knjigovodje in in.omiance drinske div. oblasti voj. pisar IV. razr. Ivan Mavric; na službo v inž. Jehničnt oddelek poveljstva mornarice inž. kap. M/ razr Milan &p>er; na službo v 3. hidroplansko poveljstvo za vršilca dolžnosti 1. častnika poročnik bojnega broda 1 razr. Miroslav Gogala; na službo v poijiorsko zrakoployno šolo poročnik korvete Dragotin S č; na službo v brodarsko podč-.siniško solo san. por čnik dr. Jo-sip Lipa; /.a upravitelja poligona odseka zu orož'e in inunicijo pomorskega arzenala strokovui por, čnik Josip Klobučar; na službo na kr. brod Dalmacija poročnik korve e B. židar iVlagd'č; na službo na kr. brod .livar kap korvete Bogoslav Krni; na služba na kr. podmornico Smeli za vršilca »D Iznesti 1. čas nika por Čnik bojnega broda 2. razr. Andrej Vrkljan; na služba na kr. podmornico Osvein k za vršilca dolžnosti I. častnika por: čnik bojnega broda 2. razr. Ilinko Drak-ler; na službo na kr. brod : Silni poročnik korveto Ivan Os'ero in r.a poveljnika oddelka v 36. pešpolku peh. poačnik Zvoni mir Han.
Kntednr
Torek, 13. januarja: Veronika Mil., devica; Hilarij, cerkveni ueenik.
Novi ffrobom
■f" Kaplan Adolf G;Il V Cirkovcah je umrl v nedeljo ob pol osmih k."p'an Adolf Gril. Blagi ter za vse dobro navdušeni pokomik ie bil ro en
I.	1878 v Št. 11,11 pri Velen u; po dov šen!h sredn e-šolskih študijah je vstopil v rra'ib rsko bo o-slcvje ter je bil posvečen v mašnika dne 25. julija 1905. Re nto je bil vzoren duhovnik in He-menit človek ter je vžival sloves izborne?a ka-teheta. Časten mu spomin! (Dan p greba nam ni bil sporočen, zalo nismo mogli ob avili.)
+ V Ljubljani je včera j ponoMiie umrl i ga. Marija Pegan v starosti 79 let. Pogreb bo 14. t. ni. ob pol 4 popoldne iz zavetišča sv. Jožefa na Vido vdan «ki cesti. Pokojmfca je bila mati odvetnika g. dr. VI. Pega na. t'žakrščenima s:.novotiui in rodbinam i/vokunio iskrono sožaljel Pokojniea naj počiva v Bogu!
N. p. v tn.!
•k Pri poaiineiiju arterij nto/.gtm in srca se z dnevno uporabo mule množine naravne >Fran*-Josek grenPice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe 7.a čiščenje Prev celo pri polstrausko ohromelih bolnikih.
Franz-Josel« grenîica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerljskih trgovinah.
MaSa kronika
if Ne v Molandijol Vedno in vedno prihaaa (jugoslovanski delavci iz don-ovine, Neirči e, Pel-ga.e in dr. v Holaadijo. Nujno opozarjamo, da vsled naraščajoče krize absolutno nrbenega delavca, niti pri rudnikih niti izven njih nt sprtjino na novo v delo; policija ima celo nalcg da nu novo d».šle brezposelne odpravi čez ineie!
•jlr Davčna up.ava v Maribor« opozarja vse samce, vdovce in loience. ki so la; n ki ali solastniki zgradb ali r.eml išč v mestu Maribor ali v trgih Sv, Lena t v Slov. flor,, Sv, Lovrenc na Po-hoiju in Sv. Trojica v Slov, gor., da mora o najkasneje do 10. febr. 1931 davčni upravi predložiti za ebdačbo z davkom na samce p trebne podatke na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni up-avi v Mariboru ali pri trških iup rtslvih, Pridcbnini in davku na ente zavezane osebe priobčijo te pedatke na prravah za pridobnino oziroma rentnino.
-Д-Potnladni pozdrav t Davče Dne 9. jaminvja 1931 sta (inančna organa Snoj Ivan in Cir ski Josip našla v obmejni patruljni službi na Davči nad Škof'jo loko 1000 m nad morsko višino trobcn'ice, katere sla poslala našemu uredniku, ki se jima za nje lepo zahval uje!
ir Nezgoda pri delu. I/ MoiniLi; \/. Zaja-sovnika pli Motinku. poročajo, dn se je <lne H. jan. pr'petila nezgoda |)ii zgradbi električnega daljnovoda Veleiije-('rmiêe. Pri sekaiiijn drevja oib progi je padlo deblo na nogo delavcu ko.govsku. doma i/, Lukovice in mu jo je zlomilo. Delovodja je takti j v se potrebno odredil, tla je bil poslali mijprvo k /rlravniku na Vransko, in nato v bolnišnico v Celje.
it Izžrebane srečke e'ektne loterije Doma služkinj: 1 dobiteik za 700"1 Din 15 015; 2 d bitka 'po 3C05 Din 14.804, 3884 (in ne 13.884, ka or je lis.ka-ski škrat zagrešil v *>Slov. listu«); 1 dob tek za 2000 Din 15.637; 2 dcbit' a po TOODin V53, 3675; 2 dobitka po 3C0Din 5395. 14.631; 2 dobitka po 200 Din 6870, 11.831 15 d- b t1ov po 10"! Din 163, 754, 1947, 2081, 2429, 2^34, 3101, 3729, f708,
II.564,	11.808, 13.950, 18.087, 1S.256, 19.005. — (Sledi jutri.)
ir Vajenska skušnja Zadruge rok. in sor. obrtov v Kranju bo 22. jan. ИЛ1 л prostorih osnovno šole v Kranju. Prijaviti se je najkasneje di> 16. t. m, v /udrtižlii pisarni. Odbc.r.
Pri nas in tudi v inozem tvu najbolj razširjena že 50 let piiznana
Krema za Cevlfe
■k Loterija jugoslov. društvo za čuvahje narodnega rdravja. Na jvišji zašč ttiik tega
društva je Nj. Vel. kralj, in loterijski dobiičeik se ima v nora hi t i za «sanacijo vasi. Zato obiastva to akcijo vsakomur toplo priporočajo.
•k Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so darovali: ravnatelj Matej llubad 100 l>in v počaščen je sponr.na |K»koJiie Ivano Malikotovc; gospa Dragotiina Uk,nui rje v« in 1'erdo J u vant v. šol. ravnatelj r p. 200 Din namesto venca na krsto svakinje Ivanke Jtivtin-èeve. Plemeniti'un <larova!'ccin ii«krena hvala!
ic Dvigalo v zagrebški stolnici. Menda bo zagrebška stolnica prva v državi, ki bo dobila laslno dvigalo. Za to dvigalo, ki bo na moderne,še, kakišno je menda monii ano tudi v Vatikanu, so se odločili zato, ker je med meščani, pa tudi med tujci, ki piihajajo v Zagreb, vedno več zaniman e za gledaJi e iz stolpov zagrebške stolnice. Dvigalo bo lahko hkratu vleklo v vrh zvonika 10 oseb. Upajo, da bo dvigalo že prihodnji mesec sposobno za promet. Z dvigalom se bo mogoče dvigniti 70—80 metrov viseko v zvonik.
•k Sin ubil svojo meter. Blizu Požege je zadnjič ubil svojo mater 231e'ni kmetski fant Josip Vatžak. Po zločinu je mater zakopal blizu I hiše. Mati je bila stara 53 let ter je prebivala v liiši sama s sinom. Večkrat sla se prepirala. Sin je na policiji, kamor se je sam pri avli, povedal, da ga ie listi večer mati napadla z nožem, on pa se jo poleni branil s sekiro. Udaril jo je po glavi ter je bila takoj mrtva.
•k Književne novosti zutlnjili dni: Ing. agr. Ivo Zobec, Kmetijska kemija, vez. 45 Din, v platno 32 Din; dr. Angela Piskernik, Učbenik nemške-./u jeziku, 1. del. vez. 44 Din; dr. Janko Kotnik, 1'rancoski glagol, 10 Din; Cankar Ivan zbrani spisi, XI. /.v., 68 Din. vez. v polplatno 80 Din, telo platno 86 Din, usnje 110 Din; Ivan 1'regetj izbrani spisi, 5. /.v., Magister Anton, 45 Din, celo plalno 60 Din; Timmerluans, Župnik iz cvetočega vinograda, 35 Din, vez. 15 Dlli; Mauriac, Gobavca je poljubila. 30 Din, vez. 40 Din; Svensšon, Prigode malega Nonnija, vez. 10 Din; Hugo, Leto strahote 17U.I. 28 Dlli, voz. 10 Din; Goriška Malica: Koledar 1931, 10 Din, šlobarjev Polde, Osolnčje in osvelje (ljudska as'.ronoinija), 16 Din, Potrata, Zdravje in bolezen v domači hiši, IV. del, 16 Din, Vrbanjakov, Po svetu na okrog, 16 Din, Feigel, čudežno oko, Hi Din; Goriika Mohorjeva družba: Koledar 1931, 24 Din, Slavko Savinšek, Delavci. 12 Din, Velikcnija. Sirote, 10 Din, Jules Verne, Rešeni, 12 Din, Terčelj, Mati uči otroka moliti, 10 Din. — Vse Iu navedene knjige se dobe v Jugoslovanski kniigarni v Ljubljani.
-k Za dobo mednarodnih zimsko spo-tnih prireditev oddaja sobe v Bchin,'u samo »Putiik« Tou-isl-Office, L ubl'jana, Dunajska c, 1, Rezervirajte pravočasnol
-jfr Izšla je knjiga Teraš, »Pri studencih zdrf.via in moči«. Dobi se v prcdiaialni KTD prej H. Ničman, Ljubi ana. Cena broširani knjigi je 24 Din, vezani 34 Din, po pošti 2 Din več.
•k Tvrdka .-»Peko« Ljubljana-Tržič stavla p. n. občinstvu izredno ugodno ponndbo za nakup čevljev. Opozarjamo na njen današnji oglas.
I2 drništvetie0o Hviienic
Dve stokfnici: Ben'amin Constant in Fuslel de Coulanges« je naslov francoskega piedavanja, ki bo v čel-tek, dne 15. t. 111. ob 21 v društvenih
prostorih Francoskega inštituta. Predaval bo vse-učiliški profesor g. Evgen Spckloisky. Vab.mo k številni udeležbi.
TrbovVe
V torek, dne 13. se bo vrši a seija Uprrv-egs odbora bratovske sk'Uvdni e v L,ub ,ani kle,ai bodo o okrožnici minist stva rud ,n šum, ki je bila priebčena v nedelj «k i št vilki na;'eg lista radi zavarovana rudarjev. Delavstvo si želi, da sc na te.j se,i sklene, kar bo v koriit ruda' kemu zavarovanju in da ostane.o brat vske skladnice saniostc.ine in avtonomne i sli uci e.
Kaj pravijo nekattn? De avci ugibl »o, da bodo radi poost ene zime ve. dn. ela i. D;u, i zopet, da so na občini d. b li n-kai .vrtih m"či. ker se bo dalo bol.ša dela.i z p , cvit občanov Kateri bodo imeli p av, bomo videli Mo da se pa prortikovanje posreči v em,
K »Sloves B vemu., poročilu o p en-embi občinskega c 'bo.a z dne 10. t. m do navijamo sledeče; Med raz.ešenimi ta tudi ,.upn k Ga-šparič in ing. Burger. Mi pa oirtn :tmo, da sta ta dva odbornika vloiila sama prošnjo za razrešitev takoj, k-j sta bila cd piefn eCa g bana imenovana v občintki odbor v Trbovljah.
Kranj
Ogenj v tovarni »Ika«. Preteiklo nedeljo je posebna komisija p el,-kovala vz o.k . gn a v p e-tilni in trikotažni tovarni »Ika«. Ogenj c namreč nastal že tekom praznika sv. Treh kraljev, ko je delo počivalo in je uničil v n< kem oddelku 3,0 parov nogavic. Ko so po pmzn'-ku odp li vrata v prostor, jim je butil nasproti silen dim In smrad, ki je pričal o delovaniju nepovabl enega elemen!a. Izključeno ni, da je ogenj nastal po električnem toku.
àSporlni klub Sava« je okrajno načelništvo v Kranju pred kratkim razpustilo z motivacijo, da se
klubova pravila 11e skladajo s pravili ^Prosvetnega društvu .
Prvi strelski večer za sobno streljanje z zračnimi puškami je priredila »Strelska družina v Kranju«- v sredo dne 7. t. m. zvečer v prostorih hotela »Jelen:. Udeležba na večeru je bila zelo dobra, razpoloženje vseh prvovrstno. Društvo bo take večere še prirejalo.
Slarozimno gostilno »pri Jaku« na Primsko-vem je h I. jan. 1031 prevzel v najem g. Adolf Ke-rn iz Kranja, 1<I ima dobro uspevajoče tovnrno raznovrstnih slaščičarskih predmetov. Ta gostilna je bila pred Ieli edina hiša ob vsej cesti od Prim-flkovega pa prav do sedanjega posestva, ki ga vodijo usmiljene sestre.
Kamnih
>Rad<'kalna kura« aa odru Kamniikega doma.
Pev ski zbor »Gorenjci« nam je s sodelovan em dramatskega odseka društva »Kamnik« dal v soboto in nedeljo Doboviškovo vese'oigro s petjem »Radikalna kura«, Igra sama na sebi je sicer bolj plitka, malomeščanske vsebine, vendar nudi igravcem precej hvaležnih vlog, gledav-cem pa obilo sočnega humorja. — V glavni vlogi Bombeika je briljiral znani kamniški komik g. Roš, kateremu sta zvesto sekundirala n egova zakonska družica Cecilija (gdč. KoJmaivwa) in Etelka (gdč. Kranjčeva). Oba para — Jflka in Polovic (gdč. Stergarjeva in g. H. Bergant) ter Vanda in Roga« (gdč, Roševa in g. M. Bergant) — sta bila zlasti pevski ne višini. Prav dober je bil »slatinski večni mladenič« Conte Bombeili (g Kolman). — Ostale vloge so bile rešene kolikortoliko zadovoljivo. Režija g. Graška je bila na mestu. Pevske točke je skrbno naštudiral g. Ce-e\ pri klavirv pa jih je diskretno spremljala ('dč. Og.-inova. Obe predstavi sta prav lepo izpadli, s stališča občinstva bi bilo grajati le nekoliko predolge odmore.
Drsališč« sopet odprto. V petek Je bilo kamniško drsališče zopet odprto. Led jo gladek in boljši kot o božiču.
Salonski orkester pod vodstvom gosn. Cirila Vreinšaka je na praznik sv. Treh kraljev izvajal v frančiškanski cerkvi ob 7 Wagnerjevo mašo.
tiovo mesto
V frančiškanski cerkvi je b-lo v letu 1930 42.544 sv. obhaiil, dočim jih je bilo leta 1929 le 39.694, torej lani za 2850 več.
Umrla je v petek 9. januarja ga. Tilka Bele, žena mestnega vodovodnega inštalater'a ErnesU Beleta. Pokoynica je bUa sestra pred dvema dnevoma umi lega Lojzeta Vovka in ,e umrla isti dan, ko je bil bratov pogreb. Njen pogreb je bil v nedeljo. Blag ji spomini Težiko prizadetemu soprogu naie globoko soiaije.
Si. Vid nad Ljubljano
Od povsod slišimo o znižanju cen mesa In kruha. Kaj pa v št. Vidu nad Ljubljano, kjer jt> meso kg po 20 Din, kruli 11, vrste kg po 4 Din? Kduj bo pri nas kaj boljše.
K o zre
Letni občni zbor planinske podružnice SPD v Kozjem bo dne 18. ion. 1931 ob 14 v re-
stav racijskiili prostorih g. Podlilivška v Kozjem,
Mihael Osogrln:
Lastovke so odletele
Skupina lastovk je ne prav visoko pod nebom letela iz Rusije v Srednjo Afriko, da bo ondi pre-zimlla, p-.čakala. da pojenja mraz in se spel povrnila. Domovina lastovk je bila Rusija, in to deželo so najbolj ljubile. Na ruskih njivah, pod ruskimi okni je bilo vse najboljše: hrana, sireha, i ljubezen. V tujih deželah je bil samo počitek. Ven-I dar je bilo pozimi v domovini premalo solnca; srčece lastovke bi se moglo spremenili v kepico ledu. Poletno solncc Srednje Afrike pa ,;e bilo preveč žgoče; lastovka bi utegnila /.goreti od božanja tega solnca. Pa bili so Še drugi vzroki, ki so radi njih romale beloprsne ptice v ЛГпко; n teli vzrokov človek ne more razumeti, celo stari pr ifcsor, ki ,je bil ornitolog-ptičjesloveč, jih ni razumel, čeprav je nad njegovim oknom v Moskvi ostalo ilovnato laslovičje gnezdo.
ln z višine so videle ivolonia lastovke 1 o-1 o : Na zeleni podlagi - nitke rek in hladne jezersko loke. Mesta in mesloca k.o kupčki gramoza in krog njih bolj redki gozdovi, b-.lj pičlo zelenje polja, kakor lil se priroda izogibala njih dimu in iima/arumli, kakor ne bi bila rada blizu njih.
Ko so se lastovke spuslilo niže, so «»•»ledale še niirneg* kineliča za mirnim konjičem in za obe-I nia brazdo razorarie zemlje.
še so videle naglo Vtržnlo vlaka na dveh železnih ni tkali in tek avtomobila na sivi, ravni cesti;
a lastovke so bile hitrejše I11 še so videle oddelke vojakov, ki so ko ogromni črvi lezli od dveh plati do пеЧе meje, kjer je bila zemlja razrila, in videlo so, kako so ao ondi razgnetli in izginili.
Zgodilo se je, du se je prikazal na nebu ptič, ki je bil lako ogromen ko noben drugi, in kako je grozečo iu ogabno ropotal; beli in rumeni klobčiči so ko žoge poskakovali krog njega. V enega teh rumenih klofcë.'Sev, ki jih je čudni ptič puščal za seboj na nebu, je zašlo nekaj las'ovk in koj so z onemoglimi perutmi popadale ua Ua. Tiste pa, ki so bile blizu Ieli, so bile vse omamljene od sirupa, katerega jo človek z zemlja poslal proti nebu.
Vse lo pa je hitelo v naglem letu ko blisk mimo. Zemlja je bila z višine videti nespremenjena, komaj opazen je bil človek na njej. Le zelenje in sivino polja Je prcpregel z ravnimi črtami in jo lazdelil na majhne kvadrate.
Lastovki; so letele nad morjem in mu videle do dna. Kakor majhni lističi, ki jih preganja burja po kakem ribniku, so plavale ladje po morju, plavale druga za drugo. In tako majcene so bile videli na ogromnem morju, dn niso pričale o mogočnosti, pač pa o ničnosti človeku. Na eno teh ladij so se spoloma spustile utrujene ptice. Temno je bilo, njih oč.ke niso ničesar videle.
Ko so so ijulraj lastovke dvignile, da bi po-le'elo dnljc, sc je prikazala na dnu morju čudna, ueokre.Uia lita. Priplavala jo do ladje, se povzpela na površje pljunila lu se spel potopila. Tedaj pa se je ozrarie tako neznansk i streslo, da bi bilo per-na.im romancam kmalu sirlo peruti. I11 nato se je
Za preproge nespremenljiva
SMYRNA VOLNA
TONI .IAGER, Dvorni trg 1, Ljubljana
ladjn nagnila in se po tihem potopila. Vse lo so videle lastovke, pa nleo nič razumele in si tudi niso belile glavic s leni, zakaj da je riba prevrtala to ladjo, ki je bila i>olna ljudi in je mirno plula po morju.
Nalo so letele lastovke nad sipinami in so vedele, da niso več daleč od cilja, in so štele svojo izgube.
Njih izgube pa so bile strahotne. Njih vodnik jih jo bil za odmor privedel na obrežje Sicilije. In tu so bili poinči prihiteli ljudje s košarami, mrežami in palicami na obrežje in so začeli p bi» jati ptičke. Tedaj jih je veliko poginilo. Mehka, onemogla, ptičja Irupelca so v košarah odnesli z obrežja. Veliko so jih pohodili in puelili ležati v pesku; listi ptički, ki so ostali pri življenju, so zjutraj za rana odleteli dalje.
Lastovke so so spričo strašnega zločina Človeka vedle lako ko spričo orkana ali nenadnega mraza: tiste, ki so sc rešile, eo blagoslavljale življenje in pozdravljale «olnce.
tu na poli lastovk se jo zableslela prva oaza, ki so jo lastovke pozdravile z radostnim vzklikom; ččirrr..,
Ljubljana
Celfe
Cican'ek ukradel sani
Na Rožniku in na Golovcu je seda' veselo. Otroci in tudi stare ši se smičajo, san';ajo, se smejejo in zabavajo. Ta veseli živžav je gledal od daleč mahen črnolas in črnook deček, owcîon v cape. Tudi on bi se rad sankal, ali kdo naj n emu, cigan>ku posodi sani, kje na j ih dobi. On pa si je tako vreče želel sankati se in g )tovo bi dal vse, kar ima, za ene same sani. Ta vroča iel a po sankanju ga ni zapustila. Te dni je zopet ves ra-miil'en kcrakal po H aJerkega vasi in še po ce-eti sanal o saneh. Pred neko vežo v Hrr>dsckega vasi se ;e ustavil in pogledal: v veži so bile krasne sani, lepe. kakor si ih niti kralji ne morejo lepših p ivoš iti, vsa« cban ek je mislil tako V veži ni bilo nikogar in citfa ček je hit-o skočil in odnesel te sani. Ali lastnica s tem ni bila zadovoljna in c tatvino pr avila polici i. Ta bo edaj cigančka p- ijela in n egove sreče s sankami bo kmalu konec.
O kuriem brUofu
Ljubi -na, 12. decembra.
Na polici'o hodijo še vedno ovadbe za~adi tatvin kur. Te tatvine je, kakor z.iano, vršil kar poklicno neki Drvarič iz mes n? gramo7ne jame na Vodovodni cesti, ki ie bil areti'an, кчког smo poročali. Tako je neka gospa z Vodov dne ce je sedaj priavila, da ii je pred mesecem dni ne^do ukradel eno kokoš in enega zajca Kožo od Za ca ie gospa potem našla v gra nožni lami in jo spoznala. Kakor vse kaže, je Drva-ič ukradel n p'l-merno več kokoši in zajcev, l<akor se ie spefe ka mislilo, zakaj mnogi posestniki in lastniki kitrni-•kov teh tatvin niti pri'a,vili niso, ker so mislili, dn je stvar tako in tako brezuspešna.
Ka bo danes?
Drama: Zaprta.
Opera: »Nina, nana. punčka moju«, mladinska operna predstava in »Figurina«, balet Premiera. Izven.
Urion, bela dvo-ana: Predavanje karilativ-ne zveze. Predava p. Kazimir Zakiaišek o temi: »Caritas v Ameriki. . Ob 8 zvečer. Salezijanski mladinski dom: Prosvetni večer. G. Tone Krosi bo predaval o Parizu. Ob 8 zvečer.
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34, Ssiška.
0 šcutnetersko prosvetno društvo v Ljubljani priredi v torek ob S zvečer v prostorih 1 ros vete filmsko predavanj«' o Švici. Predava gospod profesor Janko Mlakar.
' 0 Orkestralno društvo Glasbene Matice. Уф ic vrši du lies ol> H zvečer. — Odbor
0 Treznostno predavanje v Unionu. Kakor jc že poročal »Slovenski list < :e priredil p o'esor Pavlič dobro obiskano p ednvane v uni^nski mali dvorani. Zastopani so bili vsi stanovi, zlasti
železničarji, skavti in trezna mladina. »Jutran'a Zar j»«, glasilo treznostne akcije, bo poskušala ustvarjati slovensko, praktično, iivl,en sko mo-droslovje. širil« misel za trtzno življen.e in dvigalo padle, trpeče in blodeče naše l udi, zlasti v delavskih kra ih. Predavatelj je navzoče tako na-vduiil, da so se ïkoraj vsi poslušalci naročili na »Jutranjo Zarjo.:.
O Pevski zbor Glasben« Matice ljubljanske. Vaja ženskega zbora danes v torek dne 13. januar,a ob 18 YK, moSkega abora ob 20. Pridite vsi in točno. — Odbor.
O Resno stanje relevâtes. V nedeljo dopoldne se je na Celovški cesti pones ečil ljubljanski reševalni avto, kakor je poročal »Slovenski liste. Informirali smo se o stan u ponesrtče ih reševalcev ln zvedeli, da fe 26 letni poklicni gasilec Lado Wissiak prav resno ran en. Nekoiko so te mu pretresli tudi možgani, vendar pa je Wissiak pri zavesti. Radi nevarnosti, da se je Wissiak p i padcu na cesto inllctral s tetanusom, so mu dali danes aititetanične injekci. e. Stanje drugega reševalca Flor.an-iiča je povol no.
0 Na Bleivveisovi cesti se je zadnje dneve pričelo živahno gibanje. Na delu sta dve skupini delavcev, enu na IJtmaf.sk! cesti, druga med novo sezidano transformacijsko postajo v llvoltiu in (!o-«posvetsko cesto. Kakor smo ie pred tedni poročali, je ecelno gradbeni program za letošnje leto v Ljubljani zelo bogat Med drugimi večjimi deli se bo iz kaldnninekega sklada tlakovala tudi Blei-weisova oestu. To tlakovanje je io več let pot.eb-no, pa po vedno odlašali. Zduj je stvar le dozorela in denar za tlakovanje je zagotovljen. Najprej bo na Blelwelsovi eeell urejena kanalizacija. Sedanja dela so temu namenjena. Delavci kopljejo ob Dunajski cesli če* 4 metre globok jarek, kamor polagajo močne cementne cevi, ki vse vodijo v glavni zbiralni kanal na Dunajski cesti. Delo hitro napreduje 1er ga stalno opazuje gruča radovednežev. Zlasti polaganje težkih betonski h cevi je zanimivo.
V	jarek jih namreč spuičitio « posebnim žerjavom, ki je pritrjen na močan škrinee.
0 Prah |in mestnih ulicah. Letošnja zima ima prav |msebne muhe. Na v«e načine se nor. uje 1er nagaja ljudem zdaj z do kolen segnjočo brozgo, zdaj s hudo burjo, zadnje dneve pa nadleguje Ljubljančane pravcati prah. Kakor poleti ob času najhujif vročine. Mestna občina je bila prisiljena, da je poslala v boj zoper prah vrsto svojih škropilnih avtomobilov, ki hite po pnrkrnt nu dan Škropili vsaj glavno ljubljanske ulice in ceste. En strošek menda mora imeli mestna občina: če ni enega, da bi ga odvažali v Ljubljanico, ie treba pa s škropilnimi avtomobili na cesto!
0 Tatvina kolesa. Čeprav je zima in »neg še 'vedno pokrivu temi o, se ljud e morejo po glavnih cestah le voziti s kelesi, ker so ceste očiščtne. Kjer pa so kolesari, so tudi tatovi kole» in ne mirujeio, dokler se ljudje vozijo s kolesi. Zato so tatvine koles skoro vsa'd-nji po av v L ufcl ani.
V	nedeljo zvečer j« bilo v Pražakovi ulici i* vete šl. 8 ukradeno mesarju llo ku Tovhdl cu ii Rožne doline 800 Din vredno kolo, znamke -Pnx«.
Maribor
□	Smrtna kosu. I'mrli so: v pokojen! železu čur lv« n Nar« t. Pobrc/.je, Gubčev« 14. Pogreb <liiiios ol» 15 i/ mrtvašnici' na IlUlgd«-loiitko pokopališče. — Alojzij« Godce, p№-vžitkaricu. stara № let. Pekel 547. Pogreli danes ob pol 15 i/ mrtvašnice n« Irančiškansko pokopališče. — Jakob Hetič, |K>iiiožni delavec pri l'a Is k i elektrarni, star 55 let. Pogreli bo danes ob četrt nu 16 i/ nutvnšii/co n« liiugdn-lensko pokopališče. Blagim riijivkim trajen spomini
n Nov športni klub v Mariboru. V Mariboru se je sestavil pripravljalni odbor /u osnovanje športnega kluba Mat« Ion«, katerega pravil« jo pristojna oblast ži- odobrila. Namen novega kluba je širiti misel za telesno vzgojo ter obUkovuti vsakega člana v vzor športniku in človeku. Novi klub bo viieinal svoje članstvo zu gojitev vseli spoitnili | ki nog. Mariborski sport napreduje!
n Premožnost Mariborčanov v pogrebnih Številkah. Pokopanih je bilo v preteklem letu 282 mrličev n« mestnem po.ko|Kilisču v l'o-brežju. 275 na mugikiV-uskem. 77 na fiunči-skanskeui ter 50 na rudvu-njskem oziromn stu-deuškcni pokopališču. In sicer je bilo: 24 )hi-grebov prvega razreda. 75 drugega razredu, 71 tretjega. «)5 četrtega, 70 petega 99 šestega in 58 sedincg«: razen lega je bilo še otroških pogrebov 75, ubožnib 104; razne prepeljuve 26. okshumaeii pa 19.
□	Agilnost mariborskega OLZD. \ preteklem letu je mariborski OU/.D y sviho preventivnega zdravljenj« ustanovil krajevne proti tuberkuloz ne lige \ sledečih krajih. Ruse, Sv. Lovrenc n« Pohorju, Sv. Lenart v Slovenskih gor'(4111 in št. Ilj v Slovenskih goricah. V prvih treh krajih je doslej okoli 500 članov. Mariborskem u OUZl ) vse prânonjel
□	Drevl. Wedekindov Duli zemlje« doži-Vii drevi v mariborskem gledališču svojo prvo predstavo. Mariborsko upri/oiilev je pripravil vod j« mariborske d runu- režiser J. Kovic. Občinstvo se ob tej priMiki opozarja, da zasede pet minut pred priče t kom predstave svoje prostore. Značaj igro zahteva tako. Biljcterji ima jo nalog, d« takoj po 20 uni /apro vse vhode. Zaniudir.kii bi morali počakati do konc«i prvega dejani«.
□	Znan dogodek pred Volgrubcrjevo kavarno dne 22. septembra lanskega leta je bil včeraj v raizoravi pre<l liniriborsk nl sfiialoili. Na zatožni klopi jc sedel namreč 27 letni avto-iizvoščok Josip Bo'vari, ki je omenjenegu večer« v malo vinjenem stanju zgrabil za vzvod z« montiranje pnevmatik ter z vso silo udaril nekega Po<tok«rja po desnem lamentt: ko g« je hotel stražnik aretirati, je vzel stražniku pend rek ter zamahnil moti njemu. Potem je sel v avto 1er nekolikokrat pognal uvto proti stražniku. Končno se je vnela ljulu borba, v teku k«tere se je posrečilo losi,na B. obvladati s pomočjo dru g'11 oseb. Obtoženec priznava dejanje, pravi pa, d« ni imel namena povoziti stražnika z avtom. Obtoženec je bil obsojen na 2 meseca strogega z«|x>r« iu 720 l)'n globe. V slučaju neizlirl jivosti n« nadaljnjih 12 dni zapora, nogojno tri leta.
□	Na dnu. 1085 aretacij je bulo v preteklem letu na področju kriminalnega oddelku predstojništva muriliorske policije.
□	»Mariborčanka« zopet popoldnevnik. Z, včerajšnji ni dnem je tukajšnji dnevnik >Mari-borer Zeitung« pričel izhajali kol popoldnevnik.
□	Nesreča v kurilnici državne železnice. N« 55 letnega železničar ja Jurij« Roma je včer«i pri delu padci težek zaboj koks« tor
mu zdrobil levo nogo. Ponesrečene« so prepeljali v bolnišnico
□	Iz davčni' službe, l'radn'k pri tukajšnji davčni upravi Viljem Hrcščnk je preincšCeu v .suiurje pri Jelšah.
LI Večer smeha in veselju priredi v petek nmrlborsku ljudska uiiîverza. Obiščeta lias kar dva ljubljenca marib;>rske publike, kralj in kraljic« humorja iu komike ga. Lu ura VVol-tfogcin in g. dr. A. Molle-r, ki sta žel« pred oveni! leti pri nas največje priznanje — nabito polne dvorane. Ga Wolzogei) — en« tinjpo-lncmbiicjšgih ziustopnic duhovitih in razposajenih napevov — bo tokrat pel« sture, šaljivi-berlinske iu dunajske pesmi, O|>oz«rjiiiiio, da je žela i>l«t kiatkiiu v Berlinu zopet velike uspehe. In <lr. Millier!* On je rojen lun-ukterni komik. Pritegne n«s v kraljestvo zliitega liu-morja. da JK>Z«b!lllo pri leni svet skrbi in nadlog. Dr. Miitler nastopi tokrat seveda s popolnemu novim programom. Oba umetnika si« z nama Jio vsej srednji livropi: v Berliiiu, MUnchenu, Pragi, Dunaju Predprodajn vstopnic od srede 14. januarja pri gc. Brišnik in g. Iliiferju.
□	Izbrisane obrtne pravice, \ mesecu decembru se je zbrisal« obrtna pravica sledečim tvrilkani: Pelum M«rta. strojno pletenje in vezenje, Slomškov trg 0; Pere Zofij«,'trgovina / glasbenimi inštrumenti ter pripadajoč'm i deli,' Gosposka ulic« 54; Suclier Alojz, trgovina z mešanim blagom, Tržnšk« e. 2;' llartinger ferdinniKl. trgovin« s seiiotn. AlcktmiKlrov« cesta 29; Čeruy Josipin«. trgovin« / vinom na debelo, Grajska ul 57; Kr«s Josip, trgovin« s sadjem, južnim sud jam, sofivjeni in mlečnimi izdelki. Glavni trg; llnrtingi-r Ferdinand, prevažanje tovorov, Aleksandrova c. 29; Zelser Ivan, i«vtKŠček. Orožnov « nI. 4: Jane Buri tli Ivuiiku. trgovin« r liiešnnlm blagom, Vrtna ulica 8; Pelan Oton, trgovtnii z nianulakturo in konlckeijo n« < I rob no. Ckiisposfk« ulica 57; Florjan Ilerniina, perica, Aleksandrov« c. 18: Ankcrst Air ca. trgovina z lesom in premogom n« debelo. Gregorčičevo 12: Ceh Alojzija, brn-ujarij« ter prodaj« vina, piv« in sadjevca v zaprtih steklenicah, Ruška c. 2; C'sOtnba Ferdinand. lesoreznii /av<«l. Aleksandrov« c. 6; Zelzer Ivan, avtoizvošček. Orožnova ul. 4: Der-ga« Jožef, trgovina z meša ni m blagom, Koroška cesto 48; Pos koši I Antonij«, prodajo galanterijskega blaga, drobnarije, papirju in piearni-šik.ih potrebščin. Grajs'k.i ul. 4: Borstner .'stefn-liija, branjarija ter prodaja piva 1n vina v zaprtih steklenicah, Krekov« ul. f>: Bela Frane, mizar, Trubarjeva ul. 5; Duh Terezij«, trgovina z sadjem, soč.ivjeni, mlečnimi izdelki in južnim sadjem. Glavni trg: IIolHček Ivan, izdelovanje zobne paste tu u«tnc vode »Lamproti« 1er trgovin« z kozmetičnimi predmeti. Trubarjev« ul. 15.
□	Na delovnem trgu. Zaposl'tev dolu" preko tukajšnje poercdovnlnicc dola: I strojui ključavničar. 1 kočijaž. 4 krojači, I šofer,
1	kletar, I fotograf. I cirknlarni Žagar, več vajencev, 18 kuharic, 18 služkinj, 4 sobarice, 5 varuške, 2 vzgojiteljici, 3 plačilno natakarice, I podnulakiiric«, I I)l«gajnić«rka, I moda jalka, 2 perfektni poslužnici, I gospodinj«,
2	šiviljski v« j en ki ter 2 plctiljs-ki vajenki.
П Revno ter vseg« priporočila vredna učl-leljišnicu bi si v svojem težkem gmotnem ikiIo-žaju r«dii pomagala /. inÂtrukc.ijami, na.jrajAi iz iiH-ščuiisKošolskih predmetov. Vprašati v upravi lista il« Koroški cesti I.
□ Čajni rum. naiflnejSI. si napravite doma iz originalnega »Rumol-a«. ksleregn dnblle snmo pri ThUr, drogeriju Maribor, Gosposka ulicu 10.
& Starosta slovenskih sllknrtev v Celju.
Na prihodujom prosveinem večeru v ponedeljek 19. I. m. predava na prosvetnem večeru v Ljudskem domu starosta slovenskih slikarjev akad. ulikar g. Ilihard Jakopič. Predmet njegovemu predavanju je: Moji tovariši. Poleg predavanja je na siviredu še kratek koncert.
•O" Il celjske bolnišnice. Vozlič Adela iz St. Petra v Sav. dolini je «0 let « ura poses,nikovn iona. V soboto 10. t. m. je šla na tamkajSnjo pošlo, pa je na poledici zdrknila iu si pri padcu «lomila desno roko v zapestju. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. — V petek 0. I. m. je lukaj izdihnil Franc Mastnak, ISleini sin mulegn posestnika na Kalobju. N p. v ni.I
& Zopet požar pri KirbiSu. Ni še lega dolgo, ko emo porcfnll o malem požaru na poslopju pekovskega mojslra g. Kirbiša v Cellu. VJernj zjutraj pa je bila spet klicana požarna bramba okoli pol H k Kirbiievi hiši na Lavi, češ, da |e nastal ogenj na podslrešju. Gasilci no bili v rtaikrujSeni času na licu mesta, vendar njih intervencija ni bila več (»trebila, ker so domačini le sami ogenj po-
gasili. Ogenj jo res nastal na povsem nepojasn.en način na iKKlstrešju, bil pa jo kmalu opažen L napravil uikake rnalnc'šo škode.
® Najdeno je bilo v zadnjih dneh in oddano policiji: 1 zlat pivdau v vrednosti '250 Din, 1 rjav moški šal in 80 Din v gotovini.
8»eiice
Lllopljenca. Tukajšnje prosvetno društvo
je vprizorMo na dan sv. Trdi kraljev j>o|>oldne v veliki dvorani narod, domu znano veseloigro L topi jcnca« po-.l režijo g. Ziitterschlugerj«. Dvorana v nurodneni «lomu je Ivila natlačeno polna občinstva, ki aj štedilo s priznanjem igralcem l«ko, da je dništvo moralno in gmotno doseglo velik uspeli, obenem pa [*>ka-zelo. da zu« /. dobrimi igrami iimHi iJičinstvu Zdravo zabavo. Društvu častitamo k uspehu in si zclinio še ku j podobnega.
Jesen icc
Predpnsl je lu, а pri oklicih in porokah se »a na Jesenicah nič ne pozna. Tu se namreč ženijo celo leto in prav nič ne «xllasajo na predpust ali pa In, ali oni čas, ne prav nič Kadar je stanovali je pripravljeno. ali pa bala skupaj, pa gredo v župnije, drugo, nli tretjo nedeljo pa na Brezje, pa je opravljeno, brez velikih stroškov. Velikih zenitov an j Kol i Ki deželi pri nus ni videti in so prav redka.
Og.ed, Pred kratkim se je vršil ogled terena zu napel4avo eleklričnega oinrešja k Sv. Križu nad Jesenicami. Ako bo zadosti interesentov, bodo tudi Rovlarji v kratkem času dobili električno razsvetljavo.
Spori
SMI .ŠKK TEKME NA POHORJU.
Dne 11. januarja so se vršile na lluški koči smuske tekme, katere je priredil mariborski -mu-larskl klub. V ta namen se je zbralo približno 80 smučarjev, ki so t. zanimanjem sledili prireditvi. Posebno pozornost je vzbudil smučarski odsek in-ženerske dačke čete v Mariboru, ki se je udeležil tekme s petimi člani. Hvalevredna je iniciativa komandanta polkovnika g Božidarja Putnlkovlfa, kakor tudi komandirja kapelami p. M. Jančikoviča, ki podpirata lepo idejo smučar.stva v naši hrabri vojski. Člani so se kljub težkim vojaškim naporom zelo dobro plasirali in dosegli častne rezultate. Javno se zahvaljujemo gg. starešinama z« njuno plo-nonosno delo za |iovz<ligo jugoslovanskega suiučar-slva. Lepi uspehi so dokazali, da je mlada armada kos tudi največjim težavam v opaznem alpskem svetu v slučaju bodoče vojne.
Tekme to se vršile v treh disciplinah; namreč seniorji, junior ji in dame. Uspehi so sledeči:
Senior ji: Proga je bila dolga 18 km; slartalo je 10, na cilj prišlo M. I. Neumann B. (obenem prvak za leto 1031) 1:18.21; '2. Jurltscli II. 1:18.34: 3. Paul H. 1:27.19. Izven konkurence se je kot prvi plasiral Štepic M. (JSSM) 1:40.3. —
Placement članov sniučarekega oddelka inženj. dijaške čete: 1. Kovačič 1:35.3; 2. Hubalek 1:37.8; 8. Bonnfi 1:41.20
Juuiorii: Proga dolga 8 km; slartalo jih je 14. na cilj prišli vsi. 1. lvič F. 42.14 (obenem prvak juniorjev za leto 1031); 2. Jurinec 43 28; 3. Tischler 48.57. Izven konkurence 1. Stopat' (Član LSSK) 48.40; 2. Podgornik (TKT) 45.27.
Dame: Proga dolga 4 km. I. Ing. 11. Mis 21 min. (obenem prvakinja za lelo 1031). — Izven konkurence se je plasirala kol prva Glaser v času 10 nun.
Tehnični vodja je bil ing. Koudelku, sodnik ,1. Dekleva, časomerilec Žunkovič, zdravnik dr. Furlftn.
Tekma se je vršila ob temperaturi —10 stopinj Celzija. Smuk ugoden. Ta tekma je ponovno dokazala, da sj smučarski spori neverjetno hitro pridobiva ljubiteljev ln v nekaj letih lahko pričakujemo, da bo ta vrsta športa najmočnejša v tabeli pri nas razvitih panog.
RAZPIS
samske tekmo uu daljavo iu prvi " (vu Dravske banovine in Mariborski1 ziinskn-sportno podztezo. v nedelj» 18. Januarja 1031.
Vodstvo tekme: Predsednik prof. Joško fcile. Tehn. vodju Vekoslav Golubovlč, Proga r.u кетјог-jo; Klopni vrh—Ribnica 30 km start ub 8.
Proga za juniorie: Pilšnik nad Ribnico—Ribnica, 8 km, start ob 9. uri.
so najlažji pot. po Ualereui prihajajo tiotozenskc klice v nnšp telo Rn/greti ljudje uu nabavi v porabljajo okusno Anacol-pastil.c dr Wanrterj». —
Dobivajo se v vseli okarnali. Cena iiialegu zavoja Din S--, velikega zuvoja Din I5'-
Progii za dame: Rfbnlc«, start in cilj, 5 km, start ob i), uri.
Tekmujejo lahko samo pri JZSS verificirani člani t verifikucijeko legitimacijo. Ki jih izdaja jiod-zveza ali zveza.
Prijave zn tekmo se pošiljajo pismeno к tekmovalno prijavnico in prijavnlno vred preko svojega društva na naslov Mariborska zimsko-sportmi IKxlzveia- v Mariboru, Tattenbuchov« ul. 10/1. ali pu osebno nu naslov trgovine Sporl-Roglič<, Maribor, Grajski trg.
Prijnvnlna do vitij. 15 Jan. na zgoraj označen: naslov znaša 10 Din, k snejše prijave proti dvojni prijavninl na mestu starta.
Dolicd na Klopni vrh i/, postaje Fala, v Rit>-nico iz postaje Brezno—Ribnitu. Odhod vlakov iz Maribora: 5 40 13.18 17,— in 18.40. Prenočišča na Klopnem vrhu in v Ribnici ter pri Pisniku rezervirana 17. in 18. jan. samo za tekmovalce in funkcionarje. Garderoba za seniorje. najnujnejio opremo vzamejo tekmovalci na Klopni vrh. od koder se ta prepelje po startu na postajo Falo in povrne ImcJitelju pri povratku v Marifcor. Ostalo opremo oddajo tekmovalci v vreči z Imenom na postaji Fnli fuukrionarj u pi>ds,'iveza. Ta oprenm se izroči na cilju.
Avtobusni prevoz od pcistaje Brezno—Ribni«si in iz Maribora do Ribnice. Prijave nu Sport-Roglič.
Povratek veeh udeležencev iz postaje Brezno-Rllmica s posebnim vlakom ob 17.25. prihod v Maribor ob 18 30 V Mariboru povorka z godbo dn grajske kleti, kjer je razglasitev rezultatov ln rar delitev daril.
I) a r i I n.
Seniorji: 1 darilo srebrni pokal Dravske banovine-; '2. darilo kolajna MZSP; 3. darilo znal
MZSP.
Juniorji: 1, darilo srebrni pokal »Zveza za tujski promet v Mnrlboru ; 2. darilo kolajna MZSP; 3. darilo znak MZSP.
Dame: 1. darilo zlata luvorjev« vejica Zvez«' za tujski promet v Maritoru; "2. darilo kolajna MZSP; 8. darilo znal; MZSP.
Prvnkoiii-članoni MZSP pokloni pod savez še posebno častno darilo.
Kluhsk« tekni« v Mnjsiinni. Smučarski klub Dovje-MoJstrana je priredil klubakt dan 11. januarja J031 s tekmo, ki se je vršila v okolici Mojstrane. Snežne razmere so bile prav dobre. Bilo je —10 stopinj Celzija. Tekmovalo se jo: 1. Člani: 15 Um do'g.1 gorska težka proga. Slnrtalo jc 11 članov, 1 izstopil, 10 prispelo na cilj. 1. Jakopič Albin v ča«n 1:04.10; 2. Lakota Ciril 1:11.50: 3. Dnmjanovič Ivan 1:15.50. — Članice: Startale 8 na 5 km dolgi progi. 1. Zu|wn Marica 40.25; 2. Lnngus Angela 42: 3. Klnnčillk Cilka 1002. — Naraščaiska tekma na damski progi 5 km. Slartalo 5, na cilj prftpeli vsi t. Klnnčillk Karel 22.15; 2. Rabi? MIhu 21.88; 3. Kcšir Alojzij 25.50. Tekme so se udeležili tudi gra-ničarji-vojaki, člani našega kluba s prav dobrim uspehom.
Športni kluti Trilč je priredil v nedeljo 11. januarja v Zgornjem Lomu vztrajnostno klubsko tekmo. Proga, ki je bila razpisana na 7 km, je bila radi zelo ugodnih snežnih razmer podaljšana za dobra 2 km. Stnrtalo je 8 tekmovalcev, od katerih sta dva izstopila. Najboljši Čas je dosegel izven konkurence g. Sajovic Anton, ki je prišel na cilj v 2!l min. 80 sek. Sledili so v 30 31 Primožič Adolf. v 30.30 (Hobočnik Karel, v 82.0 liabič Anton, v Stransk.v Ed. in v 34.1» Alu.čie Jožef. Tekma je torej izpadla v popolno zadovoljstvo 1er so bili zadovoljni posebno tekmovalci radi Izvrslne markacije. — Javljamo obenem, da priredi SKT v nedeljo 25. januarja islotam vzlrnjiioalno inedklnbsko tekmo na progi 18 km, ki bo segla do pod Storžca. Točnojse podalke objavimo pravočasno.
Rane iu kožne bolezni
razpoklinc, brazgotine, srbei izpuščaje, razjede od potu in vlago, volka od hoje zlas'i pri otrocih, hraste, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znana Bartuličeva
ZDRAVILNA MAST,
ki jo oroizvftia in razpošilja stara. I. 1590 ustanovljeno Kaptolcka lekarna sv. Marije, lekarnar Vlat-ko Bartulič 7ngreb Jelačičev Ira 20. — Cena škalljicc 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni.
л-Ч' У
Umrla nam je danes naša dobra mama
Marija Pegan
v starosti 79 let.
Pokopljemo jo v sredo, dne 14. t. m, Pogreb gre ob pol štirih iz zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo za molitev za pokojnico.
Ljubljana, dne 12. januarja 1931.
Dr. Vlado in Metod Pegan z rodbinami.
Med puščavskimi roparji
Ne sani« skrajni točki našega planeta — severni in južni tečaj krijeta človeštvu še neznane predele, marveč so tudi drugod še pokrajine, o katerih še ne vemo nič ali pa le malo. To velja n. pr. o ozemlju Rio de Oro na zapadni obali Afrike. Ozemlje je sicer po ime- i nu španska kolonija, toda španska oblast se ' razteza le na dele obale- Marsikak poštni letalec, ki je bil prisiljen pristati v notranjosti, se je na neprijeten način seznanil s tamkajšnjimi divjimi plemeni Sedaj se je posrečilo 26 letnemu Francozu Vieuchange-u, da je preoblečen za Mavra odkril v osrčju Rio de Oro ta-jinstveno mesto Smara. Mesto Smara je ustanovil agitator in prerok Ma el Ainin ter je postalo zatočišče bojevitih Rgibatov, puščavskih roparjev. Vieuchange je potoval več sto kilometrov daleč na velblcdovem hrbtu po čisto neznanih krajih in dospel čez Veds Draa in Nun v Smaro. Na potu je napravil dragocene risbe in fotografije. Toda na povratku ga je napadla griža in je komaj dospel do prve francoske vojaške postojanke, kjer je umrl. Njegov brat je slike in risbe rešil in jih izročil znanstvenim družbam.
Claude Ane« (Jean Schopfer), znani francoski romanopisec. je te dni umrl, star 53 let.
Iz brest-litewske ječe
Poročali smo o razburjenju, ki so ga izzvala v poljski javnosti poročila o rednem pretepanju in celo nircvarjeoju v brestlitevski vojni ječi zaprtih ukrajinskih in socialističnih nasprotnikov sedanje vlade. Protesti, ki so jih med drugimi podpisali vseučiliški profesorji v Varšavi, Krakovu, Lvovu, Poznanju in Vilni (med njimi tako znane osebnosti kot literarni zgodovinar Marjan Zdziechowski in klasični filolog Tadej Zielinski, so že učinkovali. Vlada je izpustila iz zaporov vse dosedanje jetnike. Plačati so morali večje ali manjše kavcije, ker se bodo slejkoprej zagovarjali pred državnim pravdnikom radi delovanja proti varnosti države. Osvoboditev je zelo pomirila javnost in bo koristila tudi poljskemu mednarodnemu ugledu.
Dr. Ziehm, novi senatni predsednik svobodnega uit sta Gdansko.
Armenska glava
Neki brivec v Jeruzalema si je že delj časa privoščil sijajno svetiolm reklamo. Toda čude božje — računi za elek'.riko so bili vedno inaniši. Slednjič se ic zdela stvar elektrarni vendar preneumna ter je k brivcu iznenada po-slaila svojega na-dzemika. Ta je našel vse v najlepšem redu, vrh tega pa v števcu travno bilko, ki je eleklnroi prikrajšcvala račune. V Pasestini se kazenski slučaji obravnavajo na lastno roko. Nastopi'a je policija in inahame-danski brivec je stal ?c naisicdnjl dan pred ka-dljem, strogim angleškim sodnikom. Toda pravega prerokovega pristaša ne spraviš tako hitro v zadrego. Brivec se je naredil neumnega — on da ni ne videl ne vedel nič o slamici v Števcu. Mogoče se je pri Števcu igral njegov vajenec, dvanajstleten armenski pobič. Policija je fanta zgrabila za ušesa in ga privedla pred sodnika. Sedaij se je razpredel med sodnikom in paglavcem naslednji dvogovor: »Kdo ti je pokazal zvijačo s slamico?« »Moij stric v Atenah.« >Kako dolgo si v Palestini?« »Dve leti,« Strogi sodnik je srdito udaril po mizi in zakričal: »To je grda laž! Saj bolje govoriš arabsko nego jaz, ki sem deset let v deže i!« MaiM Armenec se je pa potrkal po čelu, pogledali sodnika rekoč: ~>Moiš armani, muš ingHsiU (Jaz imam armenske možgane, ne ang.eške ) , S tem je paglavec sodišče ugnal in prebrisani brivec se je zmazal brez kazni	(
_Štev, 9,
Kulturni obzornik
Pismo iz Zagreba
Madžarski književnik Muhacsi Jenii je v urno gih lepih slikah po nemških revijah videl Ivanu Cankarja, pred vsem v izdajah njegovih novel. V odlični budimpeštanski reviji »Nyugat« (»Zapad«) je dal nato sam toplo sliko o >lllapcu Jerneju«. Ta Cankarjeva novela mu je .kakor narodna pripovedka ali legenda o življenju svetnikov; kakor poglavje iz sv. Pisma... ï'o kakor da ni (lovek pisal, kakor da se je napisalo samo od sebe...» — Morda eo le besede — preludij v prevajanje Cankarjevih del pri Madžarih
Dunajski časopisi so prinesli vesl: »'Tenor José Kiavez, ki je z Dunaju angažiran na berlinsko državno opero, bo pel z ansamblom milanske Scale ob priliki svečanih iger v Barceloni: Oltavija v vDon Giovanni« in Cavaradcsija v Toscit. R. je po rodu iz bivše Avstro-Ogrske in je to prvi slučaj, da avstrijski umetnik poje z ansamblom milanske Scale.« — Tako si znajo nekateri narodi prisvojiti luje umetnike!
Kakor je slov. univerza v Ljubljani izdala ob svoji lOletnici lepa urejeno ■»Zgodovino slov. univerze v Ljubljani do 1. 1929., tako je predzadnje» dni izšel v Zagrebu <Godiinjak sveučilištu Jugoslavije u 'Zagrebu Za ikolske godine 1924—29* itot nadaljevanje -Spomenice akad. senata« (ta je izšla ob SOletnici zagrebškega vseučilišča, 1874—1924). Za izve*! j i posameznih fakuliel se vrstijo razprave profesorjev. Najbogatejših razprav »ta dali filozofska in teolrška fakulteta. Med tehniki je dal ljubljanski univ. prof. dr. Milan Vidmar članek o Nikoli Tesli. — Ta spomenica ima premnogo tiskovnih naj>ak, kar sicer lepi knjigi nc dela časti.
Za 701etnico prof. dr. Milena Heictai ja se tiska zbornik z naslovom I: dnbrtrvutke pro&losti.~ z razpravami iz nekaterih epoli razvoja Dubrovnika. pa ludi iz drugih vej znanosti, ki govore o Dubrovniku. Sodelovalo je 70 učenjakov, največ Slovanov; je |ia tudi Francozov, Nemcev, Italijanov in Romun v. V uredniškem odboru so bivši učenci prof. Rešetarja: od Srbov: dr. V. Čorović, od finalov dr. F Fancev, cd Slovencev dr. Fr. Kidrič.
Jugosl. «kadi-iniju znanosti i umjetnasti. v Zagrebu ie razpisala natečaj za 3 glasbene nagrade, in to: 1. 8000 Din za opero, oratorij, simfonijo ild.; 2. 5000 Din za komorno glasbo in 3. 2000 Din za vckalno gla-bo. To je prva njena nagni la za glasbeno umetnost, kar je nad vse lepa misel. Toda pogoji so neizvedljivi /a jugoslovanske »lasb. umetnike: njihove umetnine so se morale, pokazali v prvi izvedbi v Zagrebu v loku od 31. septembra 1925 do 31 decembra 1930... To se pravi: Vsem slovenskim glasb, uir.e'nikoin (Kogoj: »Črne maske , Urarnirar: Pohujšanje v dolini šentflorian-ski) so vratu zaprta. Pa tudi nekaterim hrvaškim (Gotovac, Širola), ker so v tujini prvič nastopili z nekaterimi deli.
V knjigi Komorna miiziku u Zagrebu- je dr. Ani. Goglia dal razvojni |<reglel zagrebške komorne glasbe. Zdaj |>ripravlja historično monografijo Iran» Zajca za njegovo stoletnico.
Zadnje gostovanje dunajskega operetnega ansambla z mm antično opereto Fr. Leharja: Dus Land îles l.iichelns in Ihr Wunder Kar ni dalo |>rav nič slovesa zagrebškemu gledališču.
Zagrebška drama pripravlja Iri drobile novo-«ti: Neprijaleljico. (komedija francoske«« dramatika Andre-Pan Antoine-ja); »Joto Udmnnita (za ljudski oder napisal Ka Mesarič) in Magerlino-(delo franc. Claude Anel-a).	L. Oolobič.
Radio
Programi Kadio-Liubllnna t
Torek, 13. januarja: 12 15 Plošče (Jugoslov. in okestralna glasba) — 12.45 Dnivne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Radio orkester — 18.30 Prof. Fr. Pengov: Solnce v luči znanosti — 19.00 Mladinska ura: Schaup Sergej: Razvoj orožja — 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina — 20.00 Prenos iz Zagreba (cerkvena glasba) — 22.00 Poročila in časovna napoved — 22.15 Luhko glasba.
Sreda, 14. jan.: Opoldanski program od-i>ade. — 18.30 Ing. Miroslav Kasni: Razvoj že-iezobet. zgradb od Moniera do danes. — 19.00 Dr. Nikola Preobražensky: Ruščina. — 19.% Literarna ura: Črtice (Ludvik Mrzel). — 20.00 I. Beethovnov večer: Ob 160-lctn. rojstva Beethovna. govori dr. Jos:ip Mnntuani. — Klavir -solo, izvaja Marjan Lii|>ovSck. — 22.00 Poročila in časovna na.jjovcd.
Drugi programi i
Sreda, 14. jnn.
Belgrad: 12.45 Radio orkester. — 16.00 Plošče. — 17.30 Narodne na kitaro. — 18.00 Popoldanski koncert. — 20.00 Narodne pesmi. — 20.30 /h g rob. — 22.30 Novice. — 22.50 Plošče. Zagreb: 12.35 Plošče. — 17.(H) Otroška ura. — 18.00 Plošče. — 20.30 Prenos sinif. koncerta iz Londona. — 22.30 Novice, vreme im sneg. — 22.45 Lahka glasba. — Budapest: 12.00 Radio -kvartet. — 17.00 Koncert vojaške godbe. — 19.30 Prenos iz opere — Dunaj: 11.00 Dopoldanski koncert. — 13.10 Plo-če. — 15.20 Popoldanski koncert. — 20.00 Kitare. — 21 00 Simfonični koncert. — 23.20 Koncert — Milan: 12.15 Pestra glasba. — 16.35 Otroški kotiček. — 17.00 Plošče. — 19.30 Vesela glasb-u. — 20.45 Komorna glashu. — Praga: 19.20 Koncert (Brno) 20.30 Petje. — 21.00 švicarski koncert. — Langen-berg: 17.00 Pojioldanski koncert. — 19.45 Večerna glasim. — 21.00 Simfonični koncert. — Rim: 12.45 Lahka glasba. — 17.00 Pester koncert. — 21.00 Prenos opere. — Kntovice: 17.45 20.30 Prenos iiz Lvvown. — 22.15 Plošče. -Miihlncker: 12.00 Promenad®! koncert. — 15.30 Otroška ura. — 16.30 Popoldanski koncert. — 19.15 Ljudski koncert. — 20.00 švicarski več. ..
—	22.30 »Vreme«, iigro. — London: 12.00 Orgle.
—	13.30 Radio-orkester. — 19.00 Švicarski večer. — 21.50 Moški zbor. — 22.30 Plesna glnsbn. Mor. Ostra vb: 18.20 Rad;o-orkester. — 19 20 Koncert (Brno). — 20.30 Praga. — Leipzig 16.30 Zimsko vnselje (orkester). — 19.30 Radro-otester. — 21.20 Simfonični koncert. — 22.30 Plesna glasba.
Ljubljansko Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Torek, 18. jan.: Zaprto. Sreda, 14. jan.: MER CA DET. Red B. Četrtek, 15. jan.: PRINCESKA IN PASTIRČEK.
Izven,
OPFRA
Začetek ob 20. Torek, 18. jan.: NINA NANA, PUNČKA MOJA . ..
Mladinska predstava. Balet »Figurina«. Prem'-
jera. Izven. Po znižanih cenah. Sreda. 14. jan.: HASANAG'NICA Red A. Četrtek, 15. jan.: WERTHER. Red D.
u .n zračni promet med Nemci o in Kitajsko. Zgoraj najznačilnejši zgradbi obeh glavnih mest: Brandonburška vrata (levo) v Berlinu in prastara glavna vrata - Hataman gate v Pekingu. — j Spodaj zemljevid o 9500 km dolgi zračni progi, ki poteka skoraj ves čas ob Transsibirski železnici. I
Ob startu 14 italijanskih letal v Brazilijo.
Prekletstvo črnega plemena
Ameriški listi ho objavili brez vladnega dovoljenja jako rezko noto državnega zunanjega tajnika Steamsona na republiko Liberijo. Ta državica je nastala začetkom zadnje polovice minulega stoletja v zapadno afriški Gorenji Gvineji s sodelovanjem Zedinjenih držav, ki so tod naselile odpuščene črne sužnje. A priseljenci so zasužnjili domače črno prebivalstvo, in so zavladale v republiki tako obupne razmere, da je imenovala pred letom i dni Zveza narodov s sodelovanjem Zedinjenih držav poseben odbor za raziskavanje teh , razmer. Odbor je zdaj dovršil svojo nalogo i Id nedvomno ugotovil, da obstoji v Liberiji i
Dunhar llurge» King. predsednik republike Liberije, ki je zaradi stroge note Združenih držnv, ti-čoče se trgovine s sužnji, te dni odstopi.
suženjstvo oz. prisilno delo kot steber vsega gospodarstva. V svoji noti se sklicuje državni tajuik na to poročilo in Liberiji preti, da ji i bo nadaljevanje sedanjega socialnega stanja i vzelo mednarodni ugled ter prijateljstvo Ze- ; dinjenih držav. Kakor rečeno, bi morala oditi nota v Liberijo, a poročevalci so jo objavili, preden se je to zgodilo. V Washingtonu ' ne misli nihče, da bo imel la dogodek za posledico (»rekinjenje diplomatskih stikov s črno ] republiko. Najbrž bo sedanja liberijska vlada podala ostavko.
Poročilo, ki ga je odbor podal Društvu narodov, ugotavlja naslednje podrobnosti: Podpredsednik republike, po imenu Ynney, in drugi visoki državni uradniki so v svojo lastno korist prav do lani vodili pravo, skrajno nečloveško trgovino s sužnji. Republika šteje približno 2 in pol milijona prebivalstva, i a od tega sta bila cela dva milijona brezpraven predmet kupčije s sužnji in sla prenašala nepopisno gorje. Sploh je živelo v znosnih
Svetovno premoženje
Novoletno poročilo francoskega Osrednje-ga borznega odbora ceni skupno premoženje vseh evropskih držav na 10.000 milijard frankov (I frank velja 2.24 Din), dočim ztm.ša premoženje Zedinjenih držav samih do 10.500 milijard, torej za 500 milijard več! V Evrcpi je najbolj bogata Anglija z 2250 milijardami premoženja. Francija z 1500 milijard je na drugem mestu. Vsakoletni dohodki vseh evropskih držav znašajo ItKX) milijard frankov in dohodki Zedinjenih držav — 1800 milijard, torej zopet za 200 milijard več. Vendar pa vzbujajo največ občudovanja podatki o izrednem gospodarskem napredku ameriške Unije tekom zadnjih let. Pred svetovno vojno so znašali njeni letnj dohodki povprečno po 900 milijard. Ce so zdaj narastli na 1800 milijonov, pomeni to, da so se tekom 15 let podv jili. Ta v svetovni zgodovini brezprimeren razvoj pojasnjuje istočasno sedanje ležkoče Zedinjenih držav. Posledice občuti ves svet. in bo Evropa prestala svojo gospodarsko krizo šele potem, ko bo premagala sedanje nizke cene Amerike.
razmerah le približno 10.000 ljudi v obalnih
naselbinah.
Črnski poglavarji iz notranjosti so izpovedali, da so jim vzeli njihove otroke, ako so jih skušali spraviti v vladne šole, ker so se trgovci s sužnji in njihovi vladni zaščitniki bali, da ne bi tako prišla prosveta med ljudstvo. Vaščani so morali večji del leta delati na javnih cestah, zasebnih in državnih posestvih in jim ni preostajalo toliko prostega časa. da bi tudi zase obdelali le majhen kosec. zemlje. Živeli so kakor sestradana vprež-na živina, vedno izpostavljeni biču in drugim krutostim zlohotnih nadzornikov. Ubogi suženj se ni smel ganiti iz določenega kraja, da ne bi se skušal kje pritožiti.
Poročilo priporoča cel program za popoln i preosnovo liberijske državne ujirave in šolstva, vzpostavo avtoritete poglavarjev nad rodovi, odstranitev dosedanjih okrajnih komisarjev in pospeševanje doseljevanja ameriških črncev.
Cele strani poročila polnijo izpovedbe o skrajni brezvestuosti, grozovitem ravnanju in nečloveškem izkoriščanju črncev po pooblaščencih raznih evropskih kapitalističnih družb, j
Značilne so tudi cene za odkup iz su- : ženjstva. Cene za ženske so višje nego za moške in so od I. 1920 stalno naraščale. Do loga leta .je znašala cena za odkup ženske štirj funte š'erlingov. sedaj znaša pa že šest funtov. Moški se more slej ko prej odkupiti I za tri funte.
Liberijska vlada se opravičuje s tem, češ. j da je v drugih državah, ki so tudi članice DN, še mnogo hujše ...
Odgovor čsI. sokolstva Seaton Watsonu
PredsednlStvo češkoslovaškega sokolstva je prelalo pisnm Seatonu Walsonu gletle na njegov članek v Lidovih Novinalu. To pismo prinaša >Veslnlk sokolski , službeni organ češkoslovaškega sokolstva. Pismo je podpisalo predsedništvo češkoslovaškega sokolstva. Pismo se glasi:
vgpoš:ovani gospodi V oktoberskih številkali trnsklh /Narodnih novin (.Lidove noviny«) je izšel Vaš članek pod naslovom S'anje v Jugoslaviji . Vaše prizadevanje za resnico in Vaše velike •zaslugo za pravilno motrenje slovanskih zadev nam nalaga dolžni*', da vsako vrsto izpod Vašega peresa čitaino L največjo pozornostjo.
V	Vašem pisanju fino se posebej mudili pri razlagi o Čeških sokolih . Tu sioji, da je obžalovati, da s» češki sokoli postali soudeleženci te spremembe, namesto da bi protestirali proti takemu rušenju velikih idealov . (Mislimo na razpustitev vseh zvez in driiž ev za fizično vzgojo in ustanovitev nove organizacije Sokolu kraljevine Jugoslavije.)
Takšno razumevanje postopanja češke občine sokolske ne odgovarja stvarnosti. Dovoljujemo «i dati tale pojasnila:
Do izdanja zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije je v Jugoslaviji obstojal Jugoslovanski sekal (kot Jugoslovan ki sokolski savez), dalje Hrvatski sokolski savez in neko srbsko društvo. Ni prav, deliti sokolske organizacije na narodne, vaške In verske, kot je to v Vašem članku. Poleg omen enih sokelskih organizacij «o v Jugoslaviji obstojal« katoliška gimnastična društva, ki so se imenovala Orel .
V	terminu, ki je bil določen v zakonu z dne Б. decembra 1829, so likvidirali Hrvatski sokolski savez in orlovske organizacije. Jugoslovanski sokolski savez je vstopil v novo organizacijo kol cclota s sklepom občnega zbora od 29. marcu 1930.
OeSkoslovaško sokolatvo je pri temu postopalo takole:
O nameravanih spremembah smo zvedeli iz nedoločnih časopisnih vesti. Ko smo vprašali svoje prijatelje, tuno zvedeli, da gro za novo organizacijo, ki bi osredotočila sokolsko vzgojo z zakonom v enem samem telesu, obenem pa bi vse dosedanje glnmastične organizacije morale s svojim delom prenehati.
Že dne 4. decembru 1H80 je Себко sokolstvo dvignilo svoj glas s proglasom, da je češkoslovaško eckolslvo prepričano, da mora vlada kraljevine Jugoslavije imeti na umu, da ima v jugoslovanskem sokolstvu odličnega sodelavca, zlasti lut.-, v težnjah vlade za povzdigo in okrepitev naroda, kakor tudi za pov/.digo države, in tla ne bo vlada Jugoslavije dopustila nobenih ukrepov, s katerimi bi se sokol-etvo slabilo ali potiskalo na stran.
V	nadaljnjem je češkoslovaško sokolstvo iskalo natančnejših informacij. Ko je bil izdan zakon, se je češkoslovaško sokolstvo obrnilo na tedanjega poslanika kraljevine Jugoslavije v Pragi dr. Augjelinoviča, ki je s svojim pisinoui z dne 18. januarja 1980 izjavil, da bo nova organizacija v skladu s sokolskimi načeli iu da bo temeljila na starih preizkušenih principih, ki sta nam jih dala Tyrš in FOgner.
Razen tega je češkoslovaško sokolstvo poslalo v Jugoslavijo dva svoja odposlanca, da bi se na licu mesta informirala o vseh podrobnostih glede na to spremembe.
Jasno nam je bilo, da se novi zakon, kar se tiče postopka, križa z demokratskimi principi v tem, da upravo zveze imenuje vluda. Niti društveni aH župni odbori se ne volijo, marveč jih imenujejo višje sokolske organizacije.
Češkoslovaško sokolstvo je tedaj proglosilu, da je daleč «I vsake namere, umešavati se v notranje odnešaje bratskega jugoslovanskega naroda, da pa stoji neodstopno na idealih Tyrša in Flignerja iu da pričakuje nadaljnji razvoj stvari. Dodalo je, da bo srečno, ako mu bo bodoča organizacija le-le»ne vzgoje v Jugoslaviji omogočila, da se v skupnih ciljih ramo ob rami /.najde s Sokolom kraljevine Jugoslavije.
Šele, ko je izšel statut zveze Sokola kraljevine Jugoslavije 15. februarja 1930, ki je po § 11. zakona sestavni del tega zakona, in ko jc bila imenovana zvezna uprava, jo postal položaj jasnejši in Mdovoljivejši.
Zadovoljivo jasnost v novi organizaciji je dal posebno člen 1., ki pravi, da se cilji SKJ dosegajo e sistematično vzgojo duhu in telesa po TyrSovem sistemu; dalje člen 3„ po katerem se za člana organizacije spfejnie samo listi državljan, ki priznava temeljne principe, sokolstva; in končno člen II., ki nalaga društvom, da vršijo telesno, moralno in nacionalno vzgojo po Tyrševein sokojskem sistemu.
Da je vlada Jugoslavije imela željo, da se nova organizacija vodi v sokolskem duhu. nain daje jams.vo tudi imenovanje namestnika starešine. Mesto prvega podstarešine je dobil brat E. Gangl, starešina bivšega jugoslovanskega sokolstva, mesto drugega podstarešine bral Paunkovif, na drugi dve mesti so bili postavljeni zaslužni delavci prejšnjega hrvatskega sokolskega saveza. V starešinstvo zveze so bili postavljeni bratje, za katere vemo, da so iskreno udani sokolski misli.
Češkoslovaško sokolstvo Je po vsem leni hi po smeri dela, ki ga je sokolstvo pokazalo v svoji novi organizaciji, smatralo, da more tudi nova oblika imeti sokolsko vsebino in da tudi v tej organizaciji morejo sokolske težnje doseči svoj uspeh.
Češkoslovaško sokolstvo je izrazilo o tej stvari evoje stališče po dr. dajnerju na občnem zboru zveze slovanskega sokolstva dne 23. marca 1930. Na tem občnem zboru sc je sklepalo o sprejetju novega sokolslva kraljevine Jugoslavije v vseslovensko zvezo. Sprejeta resolucija se glasi:
>Občni zbor slovanskega sokolstva pravi, da današnji ustroj SKJ ne odgovarja popolnoma principom, na katerih temelji sokolstvo, ker omejuje prostost volitev. Če pa gledamo na lo odredilo kot začasno, ki Je bila izzvana z današnjimi razmerami v Jugoslaviji, sprejema sokolstvo kraljevine Jugoslavije za člana zvezo slovanskega sokolstva, ker ima po svojih statutih vršiti telesuo in moralno vzgojo svojega naroda v TyrSevcin duhu.«
Jugoslovanskim sokolskim vodjem, ki so na čelu današnje zveze, se je posrečilo, da delo nove organizacije popolnoma odgovurja sokolskim principom. Vodje sokolstva Jugoslavije imajo oporo tudi pri češkoslovaškem sokolstvu, ki je proglasilo,
Nadaljnje padanje cen
Pravkar objavljeni indeks cen Narodne banke za december 1930 izkazuje nadaljnje pudauje cen. Skupni indeks je nazadoval v primeri z novembrom od 79.2 na 78. Padel je indeks v skupinuh živalskih in mineralnih proizvodov, uarastel pa je indeks rasti nek i h in kmet. proizvodov in industrijskih izdelkov. Indeks cen kmet. rastlinskih jiroizvodov jo zadnjikrat narastel meseca julija 1930, v ostalem pa je stalno padal že v oktobru 1929. Nadalje se je v decembru ustavilo ludi padanje cen industrijskih proizvodov, ki je bilo konstantno že od spomladi leta 1929.
V ostalem uavajaino gibanje iudeksa cen v toku leta 1930.: 1. številka predstavlja indeks rastlinskih poljedelskih proizvodov, 2. živalske proizvode, 8. mineralne proizvode, 4. industrijske proizvode in 5. skupni indeks.
I. 11. III. IV. V. januar	101.5 98.2 88.2 86 6 93.6
april	95.3 99.2 88.7 82.1 89.6
julij	96.7 97.7 89.1 80.2 86.8
Zadružna banka
Zadružno banko v Ljubljani je ustanovil leta 1920. Anton Kristan s svojimi prijatelji. Ustanovni občni zbor banke je bil 28. decembra 1920 in je Imela v začetku banka kapitala 5 milij. kron. Do leta* 1923. so vloge narasle na 4.5 milij., nato so vloge narasle v letu 1924. na 10.2 milij., nato leta 1025. na 15 milij. Leta 1925 je bPu zvišana tudi glavnica od 3 na 4 milij. Leta 1920. so pa vloge, saj je bilo leto 1920. telo neugodno, jiadle na 11.0 milij. Din, leta 1927. so bile na isti višini 11.0. leta 192*. pa zopet narastle, saj se je predsedniku banke posrečilo na svojem potovanju v Ameriko pridobiti za banko znatna sredstva pri naših izseljencih, ki so (»revzeli pri povišanju glavnice od 4 na 5 milij. Din precej delnic in vložili znatne vsote. Leta 192K. so znašale vloge 1505 milij., prihoduje leto so pa narastle na 19.2 milij. Din. Banka Je imela to leto izkoriščenega tudi pol milijona Din reeskontnega kredita, tako da so znašala lastna sreds'va zavoda 5.4 milij., tuja pa 19.7 milij. Din. Cisti dobiček je bil 1929 0.4 milij. Din, dividende pa je banka izplačala sledeče: 1922 ti, 1028 U, 1924 7, od leta 192Л. dalje pa je bila dividenda neizpremenjena: 0%.
Danka je bila ozko zvezana z osebnostjo predsednika Antona Kristana. Ko j« je sredi julijn luni Anton Kristan preminul, se je videlo, kako velikega |ioniena jo bil pokojni Kristan za banko. ISjii-ka je izgubila svojo najmarkantuejšo osebo in več komitentov je odtegnilo banki svoja sredstva. Tako je moralo priti, da je čez par mesecev proti koncu janskega lela vstopila v banko finančna skupina, ki je stavila banki ua razpolago nova »redslva. Njeni zastopniki so prišli tudi v upravni svet Za |>od-predsednika je bil izvoljen odvetnik dr. Anion švi-gelj, v upravni svet pa je vstopila ga. Hani Weber.
V	nedeljo pa smo na prvi strani lista priobčili oli-cielui komunike o »pn menibali pri banki. V ujira-vo so vstopili zasto|>niki Mestne hranilulce v Ljulv. Ijani, Pok zavoda. Suzora in kuietske posojilnice) v Ljubljani. Te institucije so bile že prej inkreslra-ne v banki kot komitenti. Za predsednika je bil izvoljen višji nadknjigovodia Mestne hranilnice ljubljanske Fran Pretnar. Pripominjamo, da so bila |>o-gajanja za s|>orazum. o katerih govori komunike, odo dolgotrajna.
Dopolnilni rfaceV zemVarini
V	vednost onim. ki imujo pravico za znižanje dopolnilnega davka k zeniljarini m davčno
lelo 1931,
V smislu zakona (čl. I) o izprcmcmliuh iu o dopolnitvah zakona o neposrednih da v kili / dne 14. junija 1929 morajo vsi oui zeniljurini podvrženi davčni zavezanci, ki imajo pravico do /nižanju do|>olnilnegu davku k zemlja rini iin, ki hočejo doseči to znižanje, vložiti pr'jave po obstoječih obrazcih do 31 januarju 1931 pri občinskih uradih.
Kdor prijavo predloži po 31. januarju od-nosuo. ki jo predloži jhi členu 4 zakona o neposrednih davkih v iiaslednj'Ji 13 dneh. |>n se prekoračenje 14A« ne opraviči s tehtnimi razlogi. sc za znižanje dopolnilnega duvka ne vpoštovo.
I. da se davčni zavezanec ba vi izključno samo s kmetijstvom: t	2. tla obdeluje svoje posestvo sam s člani
! svoje družine;
3.	da i,mu domača družina več kot 3 članov. ki obdelujejo posestvo;
4.	da donol nit ni davek k zemlja rini ne presega 300 Din;
3. da pravočasno vloži prijavo ua pretl-pisanj tiskovini, ki se dobi pri pristojnih občinskih uradih.
Po zakonu se za člane domačega gospn-tkvrslvt« ne smatrajo:
1.	vsi oni člani, ki so stalno odsotni. — Za stalno odsotne se ne smatrajo one osebe, k1 bivajo izven doma zaradi odslužitve vojaške aktivne službe, zdravljenja ali šolanja itd.;
2.	Asi oni. ki se bavljo |>oleg kmeUjs'v i tudi r. ob rtom, industrijo ali jki s katerimkoli drugim pridobitnim ali samostalniki |»oklicem, Ki je zavezam rvridobnini;
3.	osebe, ki so v razmerju stalne javne ali privatne službe;
4.	žene in otroci eiseb efnienjeiiih v točki 2 in 3 ter vsi uslužbenci in nameščenci.
Prijavo more vložiti zavezanec, ki plačuje zemljarno. Vloži jo pa tudi lahko njegov pooblaSečenec, kateri se pa mora i/kuzuti s pooblastilom.
Ako zahteva davčni zavezanec, mora prijavo izpolnili pristojno olxj'insko oblast vo. ka-
da bo svojo sodbo izreklo šele takrat, ko bo spoznalo duha, v katerem se bo la organizacija vodila.
Na la način morate priznati, da bi bilo nepravično mnenje, da so češki sokoli sokrivci te spremembe, namesto da bi protestirali proti takemu rušenju velikih idealov.
Sokclsko delo, ki ga vrši nova organizacija v Jugoslaviji, in lepi uspehi dokazujejo pravilnost postopka češkoslovaškega sokolstva. ki je — l>oleg omenjenih omejitev — dalo jioliio zaupanje znanim sokolskim delavcem.
Slutimo, da Vaše informacije o tej stvari niso bile popolne. Zaradi tega, pa ludi Iz spoštovanja, ki ga gojimo do Vaše osebnosti, dajemo obenem z vsein našim narodom na znanje, d» bi Vain bilo jasno, kako se je v tej stvaii češkoslovaško sokolovo pnnašalo.
Tudi za vsa nadaljnja pojasnila smo Vam na raz|>olago, obžalujemo pa. da nismo imeli prilike, da bi Vam sporočili vse dokumente preje, preden slo napisali svoje članke.«
oktober	"8.3 93.3 88.4 T5.4 S0.«>
november 71.4 93.1 87.4 "4.s 79.J december 72.5 86.4 87.0 73.2 78.0
Vidimo, da je predvsem padel indeks rastlinskih proizvodov in sicer za 82 točk ali skoro tretjino, večji je padec Se živalskih proizvodov za 12 točk in industrijskih za 11.4 točke, torej za |>ribllž-110^ eno desetino. Skupni indeks pa jc padci za 15.0 točke ali eno šestino.
V zadnjih treh mesecih se je gibanje cen v raznih državah jio podatkih prof. Irvinga Kischerja razvijalo sledeče:
		1930	
	jiUl.	nov.	elee.
Unija	93.3	81.4	79.7
Anglija	86.!)	72.3	70.1
Francija	85.2	77.7	70.7
Nemčija	988	91.1	89.5
Italija	09.3	58.3	50.8
Jugoslavija	93.0	79.2	78,-
kor iz|>ove davčni zavezance.
Kdor bi jH) |>retfklem roku vložil prijavo, se znižanje d«[K>!lïilnega davku ne bo \ pošlevalo.
Navedbe podatkov v prijavi potrjuje pristojno županstvo, ki je skinno z davčnim /u-vo/iinivm odgovorno za resničnost podatkov v prijav i.
Zapadti dobitki
Pribllžco 5,720.350 si. irankov ali 62,923.0 0 Din ncdvlnnjcnih i'obitkov srbskih tobačnih sr čk iz 1. 1888. in srečk srbskega rdečega križa iz 1. 1917.
Iz restantn:h list je razvidno, da je do danes še ne dvifn-cnih ca. 3,564.700 zlatih i ankov, t. j. 39 211.700 Din dclvtkov Irtret-anih srbskih tofcai-nlh srečk in ca. 2,155.650 zlatih f ankov, t. j. ra-23,712.150 Din srečk srbskega Rdeč« ga kri a. Skupaj to-ej 5,720.350 zl. frankov . li 62,923X00 D n.
Vsota teh dob:tkov pr<dstnvlja ogromni sas-sek 62,923.0; 0 Din, ki niso bili hplačani do danss samo radi lahkomiselnosti ozir. nevedno,ti sre£aih dobitnikov,
Tcda ne samo pri srb kiW tobačnih sreîka'i in srečkah s.b kegu Rdečega kri a, tcin.eč tudi pri raznih diugih katigoršah srečk, izkazu e'o seznami restant kolosalne zneske, ki so od imejite-liev srečk še nedvi^neni.
Nehote s« vpraianio odkod ta neinlo rnira-nost in kdo I« le-lej vzrok?
limisi.ska ustanova srbskih tebačn h srečk ie finančno ministrstvo, *»ečk srbs' egi Kde'ej'u križa pa Srbsko (»edui .)ш<о«1 vensVo) društvo Kds-iega križa v Dcig'udu. Oni izda a o sicer po vsakokratnem ireban u ofici elno listo, ki jo na rah-tavo pošl c o tudi vukenu in er entu Ni a''or pa zrcbalnili list ne inn-e o pošiljati vsem lastn:-!<om srečk зкз to sami ne zahtevajo, ker j:m niti ni zaunu, kdo i« lastnik te ai: me s ečke. Ka ti srečke gredo iz rok v roke in jc т-adi trga emisij-skhn ustanovam vsaka cviJenca nem go.a.
Srbske tobačne sr» ke in src ke srK' egn Rdečega k-iža niso samo zelo roz'irjfne n'cd rešim 1'udstvcni v naši državi teirveč so ludi velike kr-'ičine v rekah inrzemeev. V naših kra ih so bile posebno po prevratu v vrli' ih količ nah pla-clrane pciom obročnih preda'alcrv med naše Ij d-stvo, kate-emu je pro^'alec pri pro^ai sicer ob-l'ubl;al, da ga bo podiele po vs kokratnrm trs-baniu obveščalo o event izžrebaniu Hob tVov, lo'a to ie estalo pri oblubi. Kakor hitro je obročni prodajalec preiel 7adn'i ob-ok, «c ni več b i'al za srečko kupca. Tako irpl čanu srrčko e Iz o it kupcu, a kupec je ostal o žrebanju vedno brtz obvestil.
Iz tega sledi, da mora lastnik srčke lo ssm držati ▼ evidenci <n se po т<а'<окгг1пгт žrebanju informirati, če ni bila mo da tudi n'rgova srečka izžrebana. Ker se pa Instnki srečk vedno zanašajo, da bodo obveščeni v sb čaiu, da je n hov a srečka izžrebana, ostane radi tega večina dobitkov nedvi^a;caih.
Običano zastarajo pri vseli ^reć' ah d'-bi'ki te po preteku 5 let, nmortizaci ski zne«ki pa po 30 letih.
Zalo je nu'no poireKio in v interesu vsakrga lastnika kakršnihkoli srečk, du se po v«akein žre-baniu pravočasno informira, sicer je škoda, da si nabavi srečke, ker ako :ih pravrča«no ne predlo'i v izplačilo, dcbi'ki zastara'o in kot taki p ipudejo v korist emisijskih ustanov.
IZKAZ O STANIU NARODNE BANKO
z dne 8. jan. (vse v milij. I)in; v oklepajih razlika v primeri t izkazom 81. dec. 1920). Akti v a: Zlato in devize 227.4 (—8.8), tečajna razlika .">58 I (—118.4), posojila 1018.9 (1087.1), pasiva: obtok bankov. 5320.8 (—75.2), obveznosti «94.8 (—(>8.5), ostale postavke neizpremenjene. — lz izkaza je razvidno, da je devizna podlaga banke nazadovala za 127 milij. Din, kar je seveda vplivalo ludi na zmanjšanje obtoka bankovcev, ki se je znižal za 75 milij. Din. Važno je zabeležili tudi, da so se zelo zmanjšala dobroimetja pri banki, ki so padla pod 700 milij. Din.
UvedenH so poravnalna postopanja o imovini leh-le tvrdk: Veha. d 7. o. z. v Ljubljani, tvornica zamaškov v Logatcu; narok za sklepanje jKiravnave 10. febr., prijaviti se je do 5. febr.; Stegmilller Anion, trgovec v Muli; narok Hi. febr., prijaviti se je do 12. febr.; Stavbeno podjetje Acceto in dntgovi, ti. z o. z. v Mariboru; narok 10 lebr., prijaviti do 10. febr.; Pollak Lazar (imetnik Pollak Josip), trgovec v Dolnji Lendavi, narok 10. febr., prijaviti je (lo 10. febr.
Vpis v zadružni register. Gradbena pdrugn nu Duplici, r. z. z o. z. — Izbrisani pa sta bili (radi končane likvidacije): Električna strojna zadruga v Zg. šiški, r. z. 7. o. z. v likv., I11 Lipa, zadruga mizarjev v št. Vitlu nad Ljubljano, r. 7,. z o. 7.. v likv.
Ljuderit Marx, tovarna lakov, ti. ti. v Ljubljani (tovarna v Domžalah) izkazuje za 1929 pri glavnici .4 milij. 1.1 milij. upnikov (od lega banke 0.55 milij.). Čisti dobiček znaša pri donosu 1.1 (1.8) vključno prenos iz lela 1928. 3(5.602 Din. Dividenda za 1928 je znašala 4%. Investicije so bllanrirnne s 2.25 (2.25), dolžniki s 1.7 (2.36) in zaloge s 1.04 (0.95) milij. Din.
Dobave. Ravn. drž. železarne Vareš sprejema tlo 14. jan jionudbe glede dobave 3000 kg strojnega olja. — Ravn. tlrž. rudnika Velenje sprejema do 19. jan. ponudbe glede tlobnve plinskih cevi iu zveznih kosov; do 20. jan. glede dobave 2000 kg bučnega olja, 1(KH) kg ječmenove kave. 1000 ker kristalne sode, 300 kg testenin, 1300 kg otrobov, 200 litrov kisa in 2000 kg riža. — Ravn. drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 22. jan. ponudbe glede dobave 1500 kg bencina, 170 kg cilindrovegn olja in 350 kg olja za vozačke. — Havn. drž. rudnika Zenica S|irejema do 80. jan. ponudbe glede dobave kablov j za signale in jeklene pločevine. — Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravu. sprejema do 10. jan. ponudbe
ШНбПЕШП!
Vzemite torej pravočasno
Kre šival
sredstvo, ki sigurno pomaga, če obole dihalni organi.
glede dobave 2000 kg modre galice. — Ravn. dri. rudnika Uri za sprejema tlo 15. jan. ponudbe glede dobave 40000 kg portlimd-ceinilita; do 22. jan. pa glede dobave 1 pisalnega stroja znamke >Adler«.
—	ltavu. drž ruduiku Velenje sprejema do 19. jan. ponudbe glede dobave 690 kg žičnikov iu 50 kg žice; do 20. jan. pa glede dobave 5000 kg koruze.
—	Kavn. tlrž. rudnika Kakanj sprejemu do 29. jau. jionudbe glede dobave 2 .00 leg kave. — Dne 31. januarja se bo vršiln pri Tehničnem oddelku okr. na-čelstva v Varaždinu oferlalna licilucija glede dobave vodovodnih cevj in armatur.
Prodaja lesa in drv se bo vršila [>o licitaciji dne 14. jan. pri ravn. gozdov v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do 14. jan.
Borza
Dne 12. jauuarja 1931.
Denar
V	današnjem deviznem pruuietu so bili tečaji m koliko čvr»lejši. Promet je bil prav znaten, |>o-sebno v devizi Nevvyork, katere Jc bilo zaključeno 1.3 milij. Din, Dunaj in Berlin. Vse zaključene devize jo tlalu Narodna banka.
Ljubi mm. (V oklepiijih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277 bi. Berlin 1344—1347 (1315.50). Bruselj 7H9.15 bi., Budimpešta 987.27—990.27 (9SS.77), Cerlh 1094.40-1097,10 (1095.00), Dunaj 794.12— 797.12 (795.02), London 27125-.275.0Г) (274.05), Newvork 5<Ш! 50.5C. (50.40), Pariz 221.95 bi.. Praga 107.22—108.02 (107.02), Trst 295.94—296.10.
Zagreb. Amsterdam 22.i4 — 22.83, Dunai 794.12 — 797.12, Berlin 13.44 _ 13.47, Bruseli 189.15 bi., Budimpešta 987.27 — 9C0 27, turih 1094.40 — 1097.40, London 274.25 — 275 05, Milan 259.044 — 297.041. N.wvork 56.36 — 5656, Parte 220.95 — 222.95, Praga 167.22 — U8.02.
Skupni promet brez kompenzacij ju znašal 9.0 milij. Din.
Belgrad. Berbn 1344—1817, Bruselj 787 65— 790.25, turih HKH.40— 101Г7.40, Dunaj 794.12— 707.12, London 274.25-275.0G, Newvork 50.H0— 50.56, Pariz 220 95—222.96, Praea li!7.22—108.02, Trst 294.04—290.04, Budimpešta 987.25-990 15.
Curih. Belgrad 9.1270, Amsterdam 207.875 Atene 6.69, Berlin 122.78, Brustij 72—, Budimpe't , 90.225, Bukarevt 3 0625, Caiigrad 2.4425 Dum; 72.60, Lcndon 25.06375, Vad id 54.—, Newyo k 516.30, Pa iz 20.755, Praga 1519, Sofija 3.735. Trst 27.02, Varšava 57.85, Kcpcmbagen 137.885, Sto-U holm 138.15, Oslo 137.973, Ikl ingfors 12Л8375.
Vrednostni papirji
Temltiua za državne papirje je bila «lani s čvrstejša in tečuji višji. Pred v* in so м učvrstili dolarski i tipi rji. <xi katerih je bilo zaključevali«) le 7% lil« r. posojilo Jio 80. Bančni papirji beležijo znatnejši promet In sicer so bile zaliljučtvane delnice. unioubnuke jhj neizpreiDenjeuom It čaju 191, kakor tudi Praètedlonu po !»55 jn Jugobanku [>o 78. i Nadalje je bil zaključek v delnicah Srbske banke po čvrstem tc'aju 193. Zaključena je bila tudi Hrvatska banka |>о 50. lntlustrijskl |>a|>irji beležijo danes zaključke po li« izpremenje nih tečajih v tlel-nicah Gultmunna po 180, Drave |н> 235, Slaveksa |H> 50 iu biodske tvornlce vagonov |и> 90. Izreden padce* pa beleži «lunes Trboveljska, ki je že prete1-kli teden v soboto pepustila na Dunaju ш1 41.75 ua 40, v Zagrebu pa je bila danes zaklju« evanii |k> 335. 327.150, 3-ЈГ) in 32«. Na koncu borze j«' bil zabeležen tečaj 81« «lo 325 v primeri s 335 do 880 v petek.
I jubljiin*. 8% Bler. pos. 92 bi, ",':'„ Bler. po* 80 bl„ t ob. sr« « ke 50 bi., Celjska 100 tien., Ljublj kre<l. 125 tien., Praštediona 960 tien.. Kred. zavotl 170—180. Vevče 128 drn.. Stavbna 40 den., Split cement 850—400. Ituše 285—255.
Zagreb. Drž. pa|>.: 7",'n inv. |K>» h7 lil., »grari 50—51 (50), vojna škoda ar. 421.50—42 ».50 (424 5), kn-и 424.50-425 (425-125.50, 425). 2. brez kup. 110.50—417. 3. 110—417 (417), srečk.' R.lee. križa 49 b., H% BI« r. |>os. 91.50—W..-.0, 7«; Hier. |k>s.79.2B —80 (80), 7% |>os Drž. hip. banke 79.25—80.50, (>",, begi. obv. «5.50 — 07 Bančne delnice: Ravua gora 75 den.. Hrvatska 50—51 (50). Polio 56—57, Kre-tlitua 125 den.. 1'nion 191—193 (191), Lj. kreditna 125 «len., Jugo 47.50—78.50 (78). Medjnnarodna (>7 tien.. Narodna 8400 bi, Obrtna 3« tien., Praštediona 955-065 (955), Etno 140—152, Srbska 193—195 (193), Zemaljska 129 50—180. Industrijske delnice: Var. šum. 25 tien., Guttmann 130—182 (130), Sla-veks 50—51 (BO), Slavonija 2(HI den., Našice 075 b., Danica 80—100. Drava '285-286 (235), S-aerann Osje k 275—K00, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 220 don., Brotl. vag. 90-95 (90)i Union 90 1>1„ Vevče 128 d., Isis 40—45. Hacrusen 800—365. Oceanin 200—220. Jadr. p lov. 540 «len., Trboveljska 310—325 (335, 327.50, 325, 320).
Kclgrad. Na rod nn banka 8180 (10), 7% invest. jios. 87 (29.500). agrari 50.60-52, voj. škoda 425.ГЛ -420.25 (1300). Tob. srečke 22, Srečke Rdeč. križa 38, 7% Bler. pos. 79.75, 1% j>os. Drž. bip. banke 78.50—79.50.
Dunaj. Podon -savska-jadrnn. 90.05, Wiener Bankvereiu 10 55, Creditanstalt 46.75, Escompteges. 157, Živilo 87.80, Union 23.35, Aussiger Cbemis-he 135. Outtinann 16.25, Mundus 130. Alpine 14, Trlio-veljska 38.75, Kranj. intl. 40.95, Leykain 3. Rima Murany 54.75.
Žifni (r«r
Na žitnem trgu vlada zastoj, ki be> prenehal najbrže šele po pravoslavnem novem letu. Kupčija skoro popolnoma počiva. Dovozov ni bilo niknkih. Cene so eistale neizpremenjene, le moka je dancp tlražja in zahtevajo danes srednji mlini 260, boljši pa 270—275. V ostalem ni izprememb.
V	Ljubljani so not.aci e neizpremenjene.
Novi Sad. Pšenica gbč. 150—152. Vsa os'ala
brez izpremembe. Promet: pSenca 12 va oni v, ko-i-uza 30 vagonov, moka 10 vagonov, otrobi 10 vagonov. Tendenca brez izpremembe. Vse ostalo brez izpremembe.
Budimpešta. Tendenca za pšenico stalna, za ostalo p iiazna. Promet tih. rrir 11. — Pčen ca: marec 14.60—16.61, zak,!j. 14.60—14.61, ma.j: 14.r5 — 14.96, ze.klj. 14.96—14.97, rž: n orec 10X5—10.52, zaklj. 10.50—10.51, obrač. t. 10.50, kc:u7a: tranzit maj 10.40—10.45, zaklj. 10.40—10.42, mai 12.69— 12.80 (12.78—12.79).
živina
Dunajski goveji sojeni. (Poročilo tvrdke Ivi v. Saborsky & (Jo., Dunaj.) Pripeljanih .je bilo 2308 goved, iz Jugoslavije !)6. Cene: voli najboljši 2.20, I. 1.65—1.90, II. 1.15—1.45, III. 1—1.10, krave 1. 1.10—1.25, II. 0.95—1. biki 1—1.35. klavna živino 0.53—0.85. Tendenca: Cene za najboljše vole se držijo dobro, za prvovrstne so ostale nespremenjene, za srednje in slabše vrste pa so bile za 5 grošev nižje. Cene za bike so eistale nespremenjene.
tretorn
TRETORN
Posestva
Novozidana hiša
s trgovskimi lokali ter z inventarjem takoj na prodaj. Poizve se pri Jožefu Gašpar, trgovcu Murska Sobota.
I I
Lepa hiša
enonads'ropna, z vrtom, v mestu, ob Ljubljanici, se proda za 3CO.OOO Din. Vprašati v Društvu posestnikov, Salendrova 6,
Hiša z gostilno
z velikim vrtom v skupnem obsegu nad 2000 m5, ob najpromet. ljubljanski cesti, sc proda za 700 010 Din. Vprašati v Društvu posestnikov, Salendrova 6
3 razi. pisalne mize
se proda Poizve se pri Josip Mam, pleskar, Dunajska c. 8, dvorišče.
Gosi za pleme
štaierske pasme ima naprodai Aleks. Iledžet, trg. s perutnino, Ljubljana 7, Aleševčeva ulica 7.
Puhasto perie
čisto čohano oo 48 Din ks druga vrsta oo 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liem po poštnem povzetiu. L BROZOVIC - Zagreb, llica 82 Kemična čistilnica peria
Njiva (parcela)
blizu Ljubliane se ugodno proda. - Naslov v upravi pod št. 366.
Gostilna
prvovrstna, v lepem prometnem mestu Slovenije, s senčnatim vrtom, keglji-ščim, ledenico itd, se odda podjetnima, strokovno izobraženima zakoncema brez majhnih otrok. Ponudbe z natančnimi podatki o dosedanjem udej-stvovanju inventarju, starosti, otrocih itd. upravi »Slov.« pod »Inteligenten in večje kavcije zmožen zakonski par«.
Kupimo
Pločevinaste ročke
za mleko, okoli 30 litrov vsebine rabljene, v brezhibnem uporabnem staniu kupi Ekonomija Turjak, p. Turjak.
Vrednostne papirje
srečke obligacije delnice kupuie upravništvo •Merkur« Liubliana Šetenbur-gova ulica 6'11 tel 30-52
Vsakovrstno
ziam (зппзде
oo na'vlšiih cenah CERNE luvelii Liubliana. Wollova ulica št X
Bukovih oragov
prodam veliko množino v tekoči sezoni. - Le resni interesenti nai se iavijo pri upr. lista pod št. 276.
Obri
Krušno moko in rzeno тока
vedno sveio. kupile telo uuodDo prt
A. VOLK LJUBLJANA
Resi leva reste iA
Ant. Štalcer, Črnomelj
zaloga Philipsovih Radio aparatov, akumulatorjev, baterij, antenskega mate-rijala, polnitev, galvanizi-ranje. Cene zmerne, tudi obročna odplačila.
Smuči
pulover
nogavice
rokavice, kravate ter vse galanterijsko in modno blago dobite najceneje pri Igo Baloh Maribor, Ve-trinjska ul. 18.
Jn se rat i
irSlovencu*
imajo največji uspeh:
Kolarčeva 7 - dvorišče -ima prazna mesta za ku-
Žagar
išče službo - nairaie na	harice soSari ,1цШпје,
Štajerskem. Perš.n, Tacen	da;a]ke ;„ k nad Liubliano.
Kuharica
išče službo, najraje v ?itn-nišču. Ponudbe na upravo pod »Pridna«.
500 Din nagrade
onemu, ki mi preskrbi nesto blagainičarke, kon-toristinje ali kako drugo dobro mesto. Ponudbe na upravo «Slov.« pod aBla-gajničarka«.
Kuharica
srednje starosti, samostojna gospodinja, krščanska, varčna in zanesljiva, se spreime za boljšo gostilno na Gorerjskem. Ponudbe pod »Praktična moč« na upravo.
Kmetski fant
zdrav in krepak, z dobrim šolskim soričevalom se takoj spreime kot učenec v večji trgovini. — Pism. ponudbe brez priloge znamk na upravo pod Takoj«.
ШШШ
Ča mer ni kova
šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36
|Jugo-avto) Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastoni. Pišite ponjl
Gospodično
spreimem takoj kot sostanovalko v bližini sploš. bolnišnice. Poizve se v upravi pod št. 362.
Prazna soba
Dijaka ali gospoda
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi
pod št. 364.
»Slov..
17" H ji
Pekarija
se odda takoj v najem v industrijskem kraju poleg štirih tovarn treznemu in kavcije zmožnemu pekovskemu mojstru. - Pekariia je prvovrstna z nekai inventarja Naslov v upravi pod št. 372.
prostorna, solnčna, elek. razsvetljava, s posebnim ' skorai nov vhodom, se odda. Zelena i naprodai Naslov v upra jama, Zvezna ulica 15. vi »Slov.« pod št. 306.
Pianino
črn ugodno
Zahvala
za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše ljubljene matere, stare matere, prababice, tašče itd., gospe
Frančiške Koroschetz
Nismo v stanju se posameznim posebej zahvaliti, zalo izrekamc vsem tem potom globoko zahvalo. Posebno se zahvaljujemo za krasno cvetje in mnogobrojno udeležbo pri pogrebu.
Globoko žalujoči ostali.
MALI OGLASI
Vauha drobna vrnl'ca fiO Min aH vnuka be>edu SO par Na|inan|Sl «na* - SI In. dglaal nad drvet vristlf «e račitm |« vlšt. 2V» odgovur mam .ot iMh vprašanja Itrrz inamiie oc nduovitr|nmol
l; /
Trgov, poslovodk nja
Z dolgoletno prakso v trgovini meš. blaga in s prvovrstnimi referencami išče nameščenia v Ljubljani aH okolici event. na deželi kot poslovodkinia, blagainičarka, voditeljica podružnice ali slično Nastop takoi ali pozneje. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 280.
Mladenič |
priden in pošten, išče ilužbo, najrajši h konjem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 340.
Kovaški pomočnik
s podkov. šolo, vojaščine prost, z dobrimi spričevali, ž e 1 i dobre službe. Nastopi takoi. Naslov v upravi pod št. 361.
Pekovskega vajenca
z vso oskrbo sprejmem tako|. Anton Olet, Velenje št 40.
Dve vajenki
tudi začetnici sprejme takoj kroiačnica Rodič, Miklošičeva cesta 10.
Snažno dekle
srednjih let ki zna solidno kuhati in opravliati gospodini. dela iščem. -Ponudbe z navedbo plače na naslov: L. Ban, Brežice ob Savi
Pletiljko
za nogavice vseh vrst z večletno prakso spreime takoi za stalno pod dobrimi pogoji večja industrija pletenin na Gorenjskem Ponudbe na upravo »Slov « pod »Pletilja noSavic 156«.
Biro Beograd
Galoše in snežni čevlji
z znamko
„TRiTORN"
sestoji iz najboljšega in itajsolul-nejšega materijala, tako da se odlikujejo v na večji trpežnosti. Zato ne kupujte nepoznanih fa-hrikatov, temveč le galoše in snežne čevlje z znamko TRETORN, ker je dokazano, da ni boljših.
Otroški čevlji
v.soki in s špango od Din 35*- dalje
damski čevlji
pums in s špango od D n Ј25*- dalje
možki čevlji
nizki in visoki od D.n 1711"- dalje
Poslužite se te priložnostne prodaje in kupite samo
Mesarski pomočnik
vešč prodaje raznovrst- I nega mesa - se sprejme. Naslov v upravi št. 335.
Šiviljo za slamnike
ki |e delala v Beogradu na » Ani'a B« stroiu, potrebujem. — Ponudbe na: Tinka ^'ikolič-Ristič, mo-di .linja, Niš.
Samostojen trgovec
v Ljubljani prevzame razna zastopstva. Ima tudi veliko skladišče na razpolago Ponudbe šivalnih strojev so izključene. Naslov v upravi pod št. 367.
m	u
C < o 5 ^
m
t p «/,: s
? X -e a; X »
б<-9< fl
= ÏZ- f*
%лЛџ*
3 vj 6 3£
r> X. 5 —
►	ÏO
• j* j » _
£ 2£S?
« » л> » 3-e » - » j. = - « ,g.
G
e *
л 3 3
'S O
џ
2 i 5
r c ,
"o-'â ;
. * et
e rt ■% C! » ; - ; - »
v
S « » ; e ; «
. o
dv ! 5
a a
9 -, < 1 I -Z 1
U "i - —
в'*1 a
■з ■ & J < S S : S
e 2 « •• SJ —
T3 -
i
-J :>l m ® • - 3S
cЛ
81
Mans Dominik:
Moč treh
Roman 17. let« 1955
Вгм) letalo je stalo v votlini. Ko je govoril dr. Ulo-sin s polkovnikom, ko si je hladil polkovnik svoje opekline v Tornei, je odnesel R. F. c. 1 prijatelje proti severu. Počasi, v nizkem letu. Previdno so se skrivali za gorami in borovci. Neslišno in nevidno.
Šele ko so bili v sigurni daljavi, se je povzpelo letalo v večje višine in letelo naravnost proti severu. Preko odprtega morja in težkih ledenikov. Nad deželami in nad prostranimi ledenimi gorami.
Po trideseturni vožnji se je spustilo letalo. Prodrlo je megle in oblake in počivalo na ledeni plošči, ki obdaja ko neznanska debela kopica severni tečaj naše zemlje.
Pristali so sredi neskončne ledene pustinje in so našli vendar prijeten dom. Silvester je gledal začuden.
Erik Truwor jo bil dobro izrabil pol meseca, ko je bil Silvester odsoten po svoji poroki.
Tu si je zgradil cel grad. Ledeno palačo v pravem pomenu besede. Iznad ravne zasnežene ledene pustinje se je dvigala v modrozelenem blesku ledena wra sto metrov visoko. Gosta ledena plast, dokler ni prišel Erik Truwor in pustil delovati žarilnik. Tedaj je žrla sproščena sila led s hlastnim jezikom. Napravili so se hodniki. Nastale so dvorane in sobe. med tem ko je voda odtekla v potokih na piano.
Potem so sledili dnevi, ko se je stari ovčar Ide-gran izogibal na pašniku ob Tornei Wodanove votline v vedno večjih lokih. V votlini je puhalo. V zraku je
brnelo. Erik Truwor se je selil ko divji lovec. Obložen z jedili in gorivom, z aparati in orodjem je vozil Rapid Flyer med ledenim gradom na tečaju in hiši ob Tornei. Bila je le še prazna lupina, kar je oblegal polkovnik Trotter s svojimi ljudmi.
Silvester je videl prvikrat novi dom. Stopili so v notranjost gore in obdala jih je blagodejna toplota. Majhen žarilnik je sproščeval ,baš toliko sile, da je bil zrak v sobah dobro gret, da pa se ni talil led na stenah.
Erik Truwor je sedel v veliki sobi na stol.
Tu sem, tu ostanem! Tu nas ne najde nihče. Zrakoplovi, ki gredo preko tečaja, letajo visoko. Tudi iz največje bližine bi videli samo ledeno goro.«
Atma je ležal nepremično na divanu. Počival je, premišljal, kakor je delal zmerom, če niso zahtevali njegove moči, njegove telepatične sile. Silvester je potreboval več ur, da je prehodil vse prostore. Videl je delavnico in nove velike žarilnike. Poglobil se je v izboljšave, ki jih je napravil Erik Truwor med njegovo odsotnostjo, in potem je ugledal dele telefonske naprave. Niso bili še sestavljeni.
Njegove misli so pohitele k Jani. Današnje popoldne bo zaman čakala na njegov klic. Videl bo njeno sliko. Z daljnogledom je to mogoče ob vsakem času. Vendar pa ne bo mogel govoriti z njo. Čakala bo... v skrbeh bo. Tem bolj, če ... če bo od kjerkoli dobila poročilo iz Linnaisa o porušenju hiše.
Ustrašil se je ob tej misli in stopil k velikemu žarilniku. Naravnal ga je in spojil silo. Slika se je prikazala na leči. Rečna struga. Industrijske tovarne, hiše. Sedaj znamenita oblika dusseldorfskih Rat-tingerovih vrat. Sedaj cesta, Termolenova hiša ...
Podesetoril je povečavo in uravnaval z vijaki
mikrometra.
Kuhinja ... gospa Luiza Termolen ... dobra sobica ... tam .lana. Njej nasproti druga postava.
Silvester je še enkrat desetkratno povečal. Setlaj so stale postave skoro v življenjski velikosti pred njim. Jana bleda, preplašena, ki se bo zdaj zdaj zgrudila. Njej nasproti dr. Glosin.
Silvester je pustil sliko in stekel v sobo, v kateri je ležal Atma.
Indec je prišel in videl sliko. Nekaj se je bilo izpremenilo. Jana je ležala nepremično na tleh. Poleg nje časopis. Dr. Glosin se je trudil pri onesveščeni, jo vzravnal in govoril vanjo.
Soma Atma se je zamaknil. Zenice so se tnu zožile do skrajnosti. Njegova duša je zapustila telo in odšla na potovanje.
Slika na leči se je spremenila. Silvester je videl, kako se vrača kri njegovi ženi v lica. Vstala je. Stala je vzravnana, se prezirljivo smehljala in s prezirom kazala z roko na časopis, in naglo je odšel dr. Glosin vidno razočaran in nejevoljen iz sobe.
Trajalo je dolgo, preden se je zbudil Indec iz svoje zamaknjenosti. Potem je izgovoril mirno in umerjeno ko vedno: »Tvoja žena ve, da si živ.«
Vrnil se je na svoj prostor in se zopet zagledal predse, počival in premišljal, kakor je lahko preživel dneve in tedne.
Delo je zvalo. Erik Truwor je predlagal izpopolnitve, ki so se nanašale na še natančnejše merjenje. Silvester Bursfeld je prinesel s svojega ženitovanj-skega potovanja povsem novo misel. Napravo za merjenje, s katero bi mogli operirati z žarilnikom tudi proti gibljivim ciljem, medtem ko bi sproščeval popolno silo v prostorju.
Zh .liigoblovansku tiskarne v Ljubljani. Kure! CeC.
tzdaialeli Ivao Kakuveo
Urednik Franr Kremžar.