nik iu Z* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 3—day and Holiday.. LETO— year IX. Aet - CHICAGO, .ILL., TOREK 28. NOVEMBRA (NOVEMBER) 191«. ŠTEV.—NUMBER 183. mškc in avstrijske čete so na potu v Bukarest. lavski bojevnik oproščen po dveh letih. Jezniški kralji so res ubožci.—Njih advokatje slikajo revščino v tako živih barvah, da bi se jih kmalu kamen usmilil.—Oderuhi pošiljajo smrdljiva jajca v mala mesta,— Newyorčani protestirajo proti draginji. QUINLAN JE PROST. Inr York, 27. novembra. — iii načini čitateljeiu je Se v inu velika stavka avilobar-v in svilotkalcev v Paterso-:U 1913. Duša te stavke je Pal Quinlun in kapitalisti no "ločili, tla se maščujejo nad Okužili so ga, da je s svoji-guvori ščuval delavce k pun-i Mjdisče ga je obsodilo od do sedem let ječe. Quinlnno-icjave in njegovih prič niso nič jale pri obravnavi, ki ko izpove-i, da ni izgovori) besed, ki mu policija poklada na jezik toalu po njegovi obsodbi je iitla socialistična organizacija li podpise za njegovo oavo ifv in nabrala jih je devet in t tisoč. Prošnjo s podpisi totela predložiti guvernerju. V I, ko so pobirali podpise, je riatura sprejela povit avo, da rsak sodnik pravico apretne-ttttodbo, če ima za to tehtne It. Sodnik Abrani Klenert, ie pil, ko je videl, koliko podpi-pfjt iiabranilij da zniža .kazen, n plača le denarno globo $500. v petek zjutraj ao privedli iiilanu zopet pred sodnika Klesti, Ko je sodnik s par beweda-tpvmenil sodbo in mu priporo-► da nuj v prihodnje bolj pazi i avoje besede, kedar govori, je It ceremonija končann. K sod-jfomu pisarju je pa stopila A-iSloan u New Vorka in mu izlili M dolarjev, ki jih je v par ai darovalo ljudstvo v New rku. Ku je zapustil sodišče, je »run pristopil star irski de-Wr in mu krepko stresel desni->' 1'at," jp dejal delavec, "sre-kMDo, da te vidimo zopet med Lj" [SiiKM'i jc Quinlan govoril na Mu v ('arnegiejevi dvorani, ki Ijeskl •enla socialistična orga-Nja zn'okraj New York. O-raiid dvorana je bila nabita do *;nj0 miljonov v Haltimoru, da mnogo delavcev dobi delo, in da ge mnogo koristnejši človek kol krcEvredni iu predrzni pred-sethiik "Ameriške delavske federate." tako je (joiupers dobil tudi od tistih, ki jih je vedno nrijemal z V ameriško delavsko strokovno gibanej je prišel nov duh. (lota? peii je storil vse, tla napredne ideje ne pribore najmanjšega uspehu, bil je proti vsakemu ostremu nastopu napram kapitaliamu. Ali no zadnji konvenciji ui šlo po njegovi volji iu delavstvo se je pričelo otresati njegovega jerob-stva. Za kapitaliste ie bil (loinpers nekaj vreden, dokler je lahko brzdal napreden element v organizaciji, ko je zgubil nad njim oblast, je postal zanje brezvreden. lu daoea neslano« it ti*, vreme ftiOgi*'«' de/, jlltn lepo vreme Toplomer je ks/sl v teku /ad njih 24 ur v t'kiesgu največ *1 lin najmanj 4" stopinj had iib'hi. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE to m POOPOKNR J KOM Caoa «(taMf p* 4*®o»orv. r. a »1 ov kHhtt NARODNI Na/»4 o Imi Z«4toi*oa drta»« lil«« Cto-•««•) ia (mU* M m M«. 114« M M lato la Ht m Ul mm«; CUmc* to iMMHlNi lili M tot*. IMI * HM«, 1111 M Ml HMU? M VM. kar mi ■ IMmi "PROSVETA" 2857 So. Lawoiala Av«., CklcofO, IU. THE ENLIGHTENMENT* Org** of Ito SU BtMfii SocUtr U>im4 stisr HKMEriT aoctrrv Advertising nI« o« M (otllfl u b* jev e vojaške predloge, bi preveč očitno pokazala, kakšne želje ima ameriški kapitalizem iu po v/roti hi bi lahko razburjenje med volilei, U it t- bi škodilo Obema huržou/.niinu strankinim. Seiluj no volitve končane, uia-ska je padla in veliki kapitalisti- čni dnevniki prinašajo članke svo-1 ——-- jih kiircspomlfutov i/. Washiiigto- New York, 27. novembra. —-na. * katerih pravi jo,' da' je Hay- Tukaj m« je zrušila velika gornža jev a v<»,i..h\h predloga velika na so jo gradili na vogalu tiit. uli- pik..... je 11 ebii uvesti " splošno I «*e ceste. Dvanajst delavcev v"jMŠko vežbauje.'' j'' dobilo težke poškodbe. Kapitalistični listi zagovarjajo "splošno vojaško ve/banje" t i|e iiiokratičnega stališča, diisiravtio iu nič • 11* 11 Lt«t knt propriisjanje-nje Zdi il/ dr/av Odprto i/jalja-jo, da je edina piavičini podlaua /.a vojaško nlti/bo (militarizem) v /drn/ nih dlAavali "splošno, prisililo vojaško vežbauje" '|'o je de oiokratumi, plavijo listi, llavje-\ n vojaška j»i «*• 11 • • trn b* pa nedc look ratična Tsko p« sem iiihi slisali v vseli državah v Kvropi, ki imajo splo šno Vojaško obve/liosl llopovedo-villi so nam, ds je vojaški msIciii demokratičen, ker mora slutiti bo Mi«lin ravnotako v armadi kot niti JR je podpisala pogodho . ro prizna rudarsko or^,iM 1!",ruvnrd Mavbcrryja krivim, da je j Združene države s 1. januarjem umoril Alieo Vivianovo, ki je bila 1(l1t štele 102,8*26,:iOft prebival-uiešiine krvi, na eolvillaki indijan- rev, h kolonijami pa lLl,0110,000. ski rer.ervaeiji. St k I išče ga jc ob- __« sodilo .... vešala. Waahington, D. 0., 27 nov. Država Washington je odpravi-j y proinrlll ntl, (|vil ponarejena .le la smrtno ka/.cn in ndvnkatje Vn- j netsiolarstlui bankovea zvezne iv dijaiic« so takoj vložili prošnjo za', Icrv||f |>J||lk|. jx N„w Vorkn novo obravnavo iu ugovor pr«iti ilolo.it\i dneva r.a eknekucijo. "Sin," vzeto iz Eng. Gauglove povesti istega iiueua. Vloge ao bile jako srečno razdeljene in igra je izpadla v splošnem zelo dobro. Saj drugače tudi ni bilo pričakovati, ker vodilne vloge ao imeli v rokah naši priznano najboljši i-gralci. — ^iaš Charlie Vesel je ta dau prekosil samega sebe v vlogi od starosti in slabosti se tresočega Sleinenca. Vsaka kretnja iu cel nastop njegov izdajal je starčka tako popolno, da nam kar v glavo ni šlo, da bi mogel bhi to naš mladi živahni Charlie. Una najtežjih vlog je bilu vloga prevarane Helene, a Mrs Kušar pogodila jo jewaravnoat čudovito. Materina ljubezeu, notranji boji, strah pred tem, kaj bodo ljudje rekli, odločnost ua eni strani, na drugi ijtraui pa zop^t obup, kteremu bi podlegla,'da jo ljubezen do nedolžnega otroka ne ohrabri — vae je bilo izraženo tako nabavno in tako neprisiljeno v vaeh podrobnostih, da amo komaj verjeli, da je vse le i-gra. Izgubljenega sina Slemenče-vega Cirila, oziroma AKurja Neu-berga predstavljal je Mr. Miller in bržkone, da ni še nikdar bil tako v svojem elementu, kot to pot. Pri prejšnjih nastopih njlgovih Akodoval je uspehu večkrat njegov tih in premahek glus. Sedaj je itnel tako vlogo, da je moral biti glasen in rešil jo je prav dobro. Zdravnik dr. Trdiiig je imel odločni in moški nastop, kot sc zu tako saržo spodobi. Zaljubljenega Metoda je predatavljal Mr. Jereb in bržkone ni bil kanalu v kaki vlogi lako naraven, kot ruvno v tej. Saino v par kretnjah je bil nekako v zadregi iu boječ, pa kaj tacega se zelo pogosto /.godi tudi pravih zaljubljencih. V sploš-pa jc bil tako brezskrbno in razposajeno veselo zaljubljen, da amo ga kar zavidali. Pa jc bil tudi njegov Ideal Marica po tem. Predstavljala jo je naša znana K-inica .Jorga in priznati ie treba, da smo jo občudovali, kakor vselej kadarkoli je nastopila na odru — ali pa šc malo bolj. Zlasti tista napol otročja na i vnosi podala se "šmir-bir," tretji pa čorba! Če bi še tega ne bilo, bila bi Chicago v nedeljo suha kakor Sahara. — c. Dunlo, Pa. — Pri sobratu in tajniku društva S. N. P. J. Frank Nagliču, sc jo' dne 17. nov. ogla-silu gospa štorklja z malim 5vr-utiin dečkom. Mlademu Amerikan-eu želim vso srečo! — Poročevalec^ Franklin, Kana. Dne 18. novembra umrla je tu rojakinja Ana Oblak, stara okoli 29 leti doma iz lioteineža, občina Radeče pri Zidanemu mostu. Spadala je k društvu av. Barbare, štev. 44. Zapušča žalujočega soproga ui dvoje nedoraslih otrok. — Poročevalec. DELAVSKE VESTI. STAVKA NA OE0TNI ŽELEZNICI. Marion, o., 26. novembra. — Tukaj so zastavkali cestnoželezni-ški uslužbenci. Skoraj 80 odstotkov uslužbencev je prenehalo z delom. Stavko je provocirala družba, ki je odpuatila štiri uslužbence, ki ao popili vsak po eno čašo piva, ko eo bili oblečeni — čujte in strmite — v uniformo. Tako iz-javljujf) uradniki družbe. Cestnoželczniški uslužbenci pripovedujejo nekaj drugega in pravijo, da jc družhu odpustila štiri uslužbence, ker so bili podpisuni prvi na prošnji, ki po jo predložili družbi za povišanje mezde. Ccatnoželczniški promet je skoraj popoliviunu ustavljen. MRLlfiKA SLAVNOST ZA EVE RETTSKIMI ŽRTVAMI. Seattle, Waah., 26. novembra. Pogreba Feli* Barnaua, Hugo (Jcrlota hi .John Tooneyja, ki ao bili ustreljeni ob prihodu parnika v Everett, se je udeležilo nad «00|Op. ured). oseb. Na grobu so delavski pevci a Ko il UjhIO, so nam priboljšali pri pi.,-; ac, da je Amerika začela juU tančno posnemati v dra-m-jj ropo. toliko smo fte na b.,i nas ne postavljajo pred kakor v Evropi. Kapitalize: tliii uu eni strani, ,,. ,, ni pa nus alubi klorikuli/ei gre roko v roki s prvim. Tu di v naši čruoklerikalni Av( ji in to ae vidi, dasi v manjši ri, tukaj. Nikdar se š<> ni |,i da bi bil kje kak duhovnik n, varjal delavce, naj he or-ai.iz jo in z združenimi močmi up tlačanatvu kapitalizmu. Priporočajo delavcem saiuaj naj molijo, jim bo potem zidal srečo. Čudno je nri tem da se jiikdar nc obrnejo du b Jcada^ streha na božiem liri pušča/ ali kadar jc treba sta novo cerkev ali župnišče. Ifog takem slučaju popolnoma pri ru puste in za svetie dolarji obrnejo do delavcev. Na 30. novem b pa bomo praj vali Zahvalni dan. Delavei, pint, zakaj se bomo zahvalje mi? Ali ae bomo zahvaljevali pitaliatom, ki .so nas izkoriščali lo leto in so pripravljeni, da tudi šc zanaprojf Ali sc brnim hvaljevali za stavke, ki so bile trebne, da' amo ai tuintam u zboljšali svoje razmere? Ali bomo zahvalili za joče v kteri bili pahnjeni delavski voditelji to, ker so svetovali dobro sva tovariš"in? Ali sc hoiuo zalivi za neznosno draginjo, s ktero nas kapitalisti osrečili, samo kup njihovih miijonov hitreje" ste t Ničesar nimamo za kar l>i zahvaljevali. Edino kar mor< storiti na zahvalni dan. iu vse d ge dneve je, da probujamu n< vedne delavce, da sc zavedo s' moči. Kadar sc bodo vsi ilela zavedali, da le roke delavstva držujejo Življenje vsega sveta, prišel tudi za nas zahvalni dat* deležni liomo vseli dobrot, kupičiuio sedaj lc za druge. V Evropi ac že nad dve leti igrava krvuva žakiigra, najsi r nejša, kar jih jc šc keduj vi svet. Začela sc jc seveda v t gnili klerikalni Avstriji. S v< ae s tem ne misli dežele sanic, take, ampak vlado, ki .ie bila sk inakoz klerikalna in kapitalni na. Ustavno zajamčene |»'*»v ljudstva so bile le na papirju dolga desetletja, končno pa šc miljone najboljših aiimv narodov v državi nagnalo v KI; nivo, da ac koljejo za ' zcin in korumpirano liabslrirs' dinastijo. Kdaj bo narod spre« dal in spodil kronane in mazilj« parasite, ter vzel vlado roke. (Ono, kar sc jc tikalo Pra Jožefa, smo izpustili, ker je ree te dni umrl in o mrtvih j< 1 vuda, da sc govori lc dobro A sc nc ve, kaj dobrega twvcdirH njih,'se pa molči. Torej-inolčini Anton Hozina. Na enem bankovcu so svilnate niti napravljene z rdečimi in mo-Jdrim barvilom, na kateremu jc tudi tisk za tri o*»miukc psles dslj t isti dobiček jc bil namenjen /Mroniaslietfa delaVeu Kakšen de mokral i rem tam vlada arma«ii. ps "»lesa, šoferja offujegaške«a vedo vsi, k i so imeli "srečo," dn so jedli e kr. konus Wilson sc še ni ir.jsvil o naj novejši zahtevi naših tmutnveev io uiilitai r«tov. Kakšrn Imi njegov imIuov or * Povedali smo večkrat, da predsednik, ki je bil irvoljen ua platformi buižoazue stranke, ue mo- Alburque, N M., 27. nov. — Tukaj so aretirali Uopoldo Mazona,l&| kot w pravih bankovcih. Na | revežem v stari domovini, torej je sms hogntega živinorejca, ki je ,|n||rpm banknvr.u frlcni| M,ran bil tudi namen zelo dober, vdelež-obtožen, da jc umoril Patsy Oon- w||ofo lm|j tenma ko1 Ra |Mllvih ba je bila pa zelo. zelo slsb«! de-1 ji je čudovito. Zdela se nam jc kot /4ipcli -l)t.|ttVci VHC| kaj doktorjeva izvoljenka, mati Sle sedoval sodnik Richard Windsor.j hoče. Večinoma smo v:;i nap" menčeva, Slemenčev prijatelj, *lu Nastopili so govorniki raznih stro- nega delavskega mišljenja, dr« žkinja, orožnik, bile so vse manj- kovnih organizacij in med njimi pa ae upamo pridobiti 1 •e, a v splošnem tudi dobro iz tudi nekateri mestni uradniki, j atvar in jih pripeljati na vedene. Vpriaoritev take igre zahteva mnogo truda celo ml najboljših igralcev, zato bi, bilo na tudi if leti, da bi se igrala pred natlaec-no dvorano, nc pa pred napol pra- *no _ RUDARJI SO DOSEGLI USPEH (Jovorniki so ostro aodili eve-rettaki umor iu slusl je sprejel rezolucijo, v kateri zahteva zvezno projskavo in p^otcirtira proti o-mejitvi svobodne besede. pot. , Kor sc delavskih raziiu r I'" ne inorcmo iMihvaliii, kei y ' le tri do friiri »Ini v pduii. ^ da se človek komaj pn/t^' povsod nas tudi tukaj priti^ na draginja, kterc izvor I" --da v današnjem kapu ' Hew Kensington, Pa., 96. nov. ajstemu. Dokler se Ijn^' Zopet je razstreljena luknja v ao- zdrami in ne prevrne t;»l \ralno trdnjavo. American Coal do široke mnolice Ijud^tv r , j i i j ------------------ ----.----- - - ------— Co., ki ima rudnik v do- žile komaj toliko, dn partinenta Mszm je dejal, da gs ||rt|j|i (|J| ,ic|| Hu«kovea. ' l»"»ata zabava. Plesalo ae jc in pe lini reke Kiskiminitaa ni hotela skromno preživele, medtem. ■ je ustrelil, ker je v družbi neke- ---•--W na sredi dvorane pa ho »orele dolgo nI« s lila t i « rudarski orga-1 bodo v blagajne kap.lnb ' - as drugega sledil njegovi ločent Clft-rpn^p VPctf R,ttf °f"Mlr in rVf,H" imnw vrt-' niweiji, ae je pinlala kali miljoni. '' ,rm- WWWWIiWC niee, v Kaliforniji. Poledic, Kompanija je izrekla željo, da ----„krVk _ teh kalifornijskih dobrot je bil hoče živeti a rudarji v miru in da LISTNICA URED*IS1 Lander, Wyo, 27 novembra. — Ckieago, III. - Slnvensko mla veda živahen denarni promet — je pripravljena poslati svoje za- Porotniki s«» epoanali živinorejca «lenišk«. aamostojnn pmlporno pa saj veote kako je t Kora jfto ame stopnike na skupno konferenco. J^aMovalec. Ckvelvrd 0 „ ^ .. . . ^^ Ml9 dvojic ime lenilko Colin M. Mniema, ki je bil obto- društvo Danica, vpriaorilo je v ne srkali pa iz pijačiee, kten. nekte- Konferenca se je vršila in no nji žen, da Je umoril J N Dumpkrey-J del jo 26. novembra narodno igro'ri imenujejo near l»eer, drugi se je dosegel sporazum Kompani- eer ne moremo priobčit« 8ka vojna ia ve iz inozemstva. ma strelnih jarkov do drugega, ao |M>lni vode in vojaki morajo do pasu nuaiti v vodi in blatu. K«r * tiče bojnega položaja, moram reči ic svojega opaaovauja, da Angleži ko močnejši v trnku. Preteklo je več dni, preden aem videl nemški balon ali eroplau v zraku. Franeoaka armada je najbolj de. uiokratuna iu najefektivnejša ar-iuadn ue svetu. Pu tuojem mnenju bi morale Združene države modelirati avojo armado po francoski, ne pa po pemški. Angleži ao tudi že boljši. Spočetka so bili avlo nerodni, ko se je začela o-fenziva ob tSomme, toda v teh šti-rili nteoeeik so se že mursikaj naučili od Fruncozov iu zdaj ne lahko v mnogih ozirih merijo i zadnjimi. — K v ropa je postala prava tovarna razmh, miuiaterijoinih govgrle. Najnovejša je, da je lord Kitchener še iiv in sicer v nemlktm ujet. njŠtvu. Na Angleškem ao preprl-čnni. dn bo Nemčija udarila t vso silo po Italiji, kadar konča z Ku-rnuusko. Toda — pravijo Angleži - tedaj ho kajzer doživel veli-ko presenečenje." NEMŠKA SUBMARINKA BO- PET V BLIŽINI AMERIKE? New York, N. V„ 27. nov. — Angleška krjžarka Lancaster, ki ae nuhaja 15 milj južuoiztočuo od Handy Hooka, je brezžično obvestila vse pa mike iz zavezniških držuv v ameriških pristaniščih, da se čuvajo pred nemško bojno auhmarinko, katera preži na plen nekje v ameriškrh vodah. Parni-ki so poavarjeni, tin naj imajo na mor ju le toliko luči, kolikor je ah-aolutuo potrebno in da se naj izognejo običajni morski črti. V New Yorku pričakujejo te dni nekoliko največjih čce.autlantiških parnikov, kj mo uapoljujeni s potniki. Med temi so.l>aeonia, Pati-nonia, Tuscauia iti Duog D'Aosta. Ustanovite aa I aprila X^Q Ukerp. IT. juaija l »07 19M LmSmJ * dri Illinois. O LAVNI 8TAN: »067-00 HO. LAWNDALB AVE., CIllOAUO, ILLINOIS. un&tnn odboe: Pre.tae«lalk: John Vogrt«, boi »14, La Bali«, IU. I. Pedjifedetdeikt J. "BraikovM, K. F. D. 4, box SO, Qtrard, Kans. ti. I*odpre Prudi, severnozs Molodehns. «ino priailill ""nški eroplau in ujeli le '»avaolako je padel aOvraš-1 blizo Vutka-Porsksle Prfovo FROBTBTA žr1 "v e,1 povest. Hpiaal Fr. gerafin. KiMlimli) Mati in hči Hta stopali nekaj čaaa molče druga poleg druge . . . Manica še vedno ni vedela, kuj ji* ž njo . . . Bila je dopolnila šele pred kratkim sedemnajsto leto, in ker ata oče in mati strogo gledala na to, da ae ni v njeni navzočnosti izgovorila nikoli kaka pohujšljiva be.edn in je tudi nikdar v nobeno druščino same nista puščala, je bila oHtala do tegu dne popolnoma nevedna. Imela je o življenju še vedno tiste nazore, kakršne so ji bili vcepili, ko je bila otrok, Jii ta njena nevednost je bila morda poglavitni vzrok, da je bilo prišlo tako. Ko bi bila poučena, bi se bila znala varovati, bi se bila vedela izogniti nesreči^ . . Zdaj pa je bilu ua tem, da postane mati, a umrla ui o vse in nič in morala je biti šele p<> biijšana! . . . Naloga, atorhi to, pa je pripadala materi . . . Ne lahka naloga! A zgoditi se je moralo! . . . Bo daljšem obotavljanju je povedala Mica hčeri, kaj je ž njo . . . Manica je spočetka saino strmela in nekako neumno se jc smijala ... Le počasi j« doume vala materine besede, a ko ae ji je nazadnje zjasnilo^ ji je prešinila prsi divja bol . . . Zastudila m* ji je mati, ki ji je pravila take stvari, zastu-dil sc ji jc posebno on, ki jo je bil tako tihotapsko napadel in jo pahnil v nesrečo., zastudil ves svet, ki je bil 1uko zelo drugačen, nego si ga je mislila do/daj! Spoznanje je bilo zanjo vir ne-popisne bolečine . . . Pri kraju ao bile sludke iluzije, v katerih sc je brezskrbno zibala toliko ča-sa — noč sc je zgrnila nad njo! . . . Zdaj je u-meta življenje, zdaj je vedela tudi, zakaj nezakonske matere tako zasramujejo — atvar, kateri do-.dcj ui bila prišla do dna ... In ko ji je prišlo do zavesti, da je tudi ona ena tistih, zaničevanih in zuvrženih, ona, ki je uživala dozdej čast, da je najvzornejša vseh deklet ki so smela biti član deviškega društva ... ko se je zavedala da je vsega tega konec, in se zmisliia na to. kaka sramota je čaka, tedaj se je je lotil občutek, kakor da bi morala /,blazuiti! . . . Srce ji je zastajalo v prsih, a v glavo ji jc grozno pritiskala kri, in šumelo in razbijalo ji je po njej, da je komaj ali-Šala mater, ki jo jc nagovarjala in izpraševala... Zdaj je umela popolnoma tudi očeta, zdaj je vedela, zakaj mu ni bilo ljubo, da je tako pozno prihajala domov! Kolikokrat se je radi njegove strogosti srd iia nanj, zdaj pa je bila prepričana, da jc imel prav, bolj prav nego mati in župniki . . . Zdaj je bila prepričanu tudi, da je oče poatopal tako, ker jo je rad imel, ker ae je bal zanjo, in tudi njej jc razplamtelo srce v nenavadni lju-bežni zanj! ... Nc meneč sc za mater, zdrkne pri nekem grmu na tla, razjoka se bridko ter vzklikne: , "Oče, oče, zakaj niste bili še hujfti z menoj? . . Materi pa je bilo v prvi vrsti do tega, da zve krivca. Ko je čula ime Dolfetovo/si ja globoko oddahnila. Ha, videti je bilo akoro, kakor bi ae bila zadovoljno namuznila, ko je slišala to ime... Manica, ki je ves čaa pričakovala, da ae bode njena pobožna, Imgahoječa mati, ki ae je prištevala najgorečnejšim ženskim članom tretjega reda, zgražala nad njo in njenim preatopkom, da jo bo oštevala in morda celo pretepavala, se ui malo začudila, ko jo je ljubeznivo začela tolažiti . . . Priporočala ji je pred vsem, da naj očetu no črhnp nobene besedice o tein, ter ji velelu, da naj sc z Dolfctom brž ko mogoče dogovori zaradi poroke. "Zaradi poroke?" vpraša Manica začudena. "Ali mislite, da me bo hotel? . . ." "Seveda te bo hotel!" odgovori mati, kakor bi bilo to samo ob sebi umevno . . . "Ker je videl, da drugače uc gre . . . Vsega je pač oče kriv, ker ui puri i I do sebe! . . . Samo govoriti moraš z Dolfctom! . . . Saj nemara še ne sluti uc, kliku iu kaj! . . . lu Manica je res od tistthmal stikala za Dol-fetnm, toda nikdar se ji ui hotelo več posrečiti, da lu sc bila sešla ž njim, bodisi, da we ji je umi; kal, bodisi, da svoje naloge ni zvrševala s po-tri^/cjicrgijo. Bil ji je zopern ta posel, in podvrgla sel mu je le, ker ji je mati velela tako. V resnici jc bila vesela, da Dolfcta ni videla, kajti • nikai jc vedela, kaj ji je bil storil, ga je mrzela m či icla . . . Sicer pa se je je lirtila neka latar-gijn, in v se njene moči »o o|>ešnlc . . . Nihče ra /.en njene matere šc ni vedel o njeni nesreči, a ona se jc smatrala za osramočeno, za zavrženo!... Nič več se ui rinila v cerkvi v ospredje, ampak kje /mlij pri cerkvenih vratih je zdela sključena iu vzdihovala . . . A zaupanje do Marije šc ni izgubila I . . . Kadarkoli m« je vračala skoz gozdiček domov, vselej se jc ustavila pri ki iin, vselej je vprla svoj«« p i o m* i c oči v Marijino podobo. In kakor bi bilo potreba, da spomni nebeško kraljico na to, Ka i ji ilnlžua, je prosila : "Oh, Marija, glej, tvojo podobo sem hoteln ••kititi, m pri tem me jc dohitela nesreča! . . . Pomagaj, o Marija, pomagaj! . . . Reši me sra mole, o Marija I . . ." Mati pa je |»o*tajalu nemirna, ker hči tako dolgu m govorila z Dolfetoui Napotila se je rsdi trga sama k njemu na dum. Dobila ga je nameun m brez ovinkov mu jc razložila, po ka| jc prišla I '"In i/ pi vrga stavka, ki ga jr Inl inistil, je I,alo /r zatonu, in < nadalje več ljudstva je p t • h a j.i lo i/ ti|f.i po cesti \ i rnic je Inlo iienava < t n.» ugodno, iii zato Je lul sejem jako dobro oh i > k a u Kdoi je Ic mogel, je lul šel z doma, kajrti jesen je bila pred durmi in jeaen se se zmeraj največ prodaja, najvel kupuje. Po zunanjosti sodeč, bi bil moral človek reči, da se je kupčija vsem j»rav dobro obnesla. Kislih obrazov ni bilo videti. Zlasti pa je bil mlajši svet dobre volje. Kantom in dekletom je kar žarelo ve-aelje iz oči, in glasen, razkošen smeh je odmeval od vseh strani. Htaro in mlado je hitelo po cesti, a mudilo se je le malokomu naravnost domov. Nekateri so se ustavili malo prej, drugi malo pozneje, a tiste, ki so ae uprli izkušnja vi in ae niso dali premotiti smrekovemu vršičku, ki je tuintam tako prijazno vabil pod streho, bi bil lahko na prste aeštel . . . Najbolj so pritekali ljudje v gostilno 'Pri zidanem moatu." Bila je to nova gostilna, iu vsakdo se je hotel prepričati, kako vino toči novi kr-čutar. Pa je moralo biti že dobro, kajti kdor je bil prestopil hišni prag, je obtičal notri iu ni ga bilo več na dan . . . Vsa hiša je bila obkoljena od voz in raznih živinčet. Prašiči ao krulili in rili po zemlji ter u-jedali drug drugega, 'boreč ae za boljši prostor; krave ao žalostno mukale od dolgega ča»a; konji pa, vpreženi in taki, ki ao bili samo privezani za kako vrv, so kimali in dremali; le kolikor jih je bilo bolj iskrih, ao prhali in rezgetali ter tolkli s kopiti ob tla, kakor bi ae jezili, da morajo stati vedno na enem in tistem mestu. A dasi we je že koinaj moglo do hiše, ao ljudje vendar še vedno silili v gosi i I no. Notri se je vse trlo mladih in starih, moških iu žemdtih . . . (lostilniear se ni vedel deti kam valed tolikega navala in skoraj jokal ae je, ko je videl, da na more vsem tako post reči, kakor bi bil rad. Bilo mu je ua tem, da pride njegova gostilna v dober glaa I . . • Vsak kotiček je bil zaseden, v sobah in v veži: Celo po stopnicah, ki so držale pod streho, so posedali ljudje, glodali kosti, ki so si jih bili priborili v kuhinji, ter pili kar iz steklenic vino. . . . Z vrvenjem ljudi, ki ao se gnetli iu prerivali semintje, se je dalo primerjati «amo še rojenje muh, ki ao v gostih trumah vdetavale iz enega kraja v drugega, potem pa poaamezno sedale gostom na roke, na lica in nosove ter z nečuveno predrznostjo silile v sklede, krožnike in celo v steklenice in čaše, napolnjene z vinom in pivom. Marsikatera «e je pri tem ponesrečila ter zašla živa v človeški želodec. Bila je grozna aoparica, in vonj, ki je puhtel iz prepotenih človeških teles, se je spajal a duhom, ki je vstajal in razlitega vina in raznih jedil, v neznosen sinrad. Toda to ni nikogar motilo. Vse je bilo veselo, vae je pelo, vse kričalo. Vsakdo je kaj pripovedoval, a poslušal ni rilhfo, in zato so izkušali prevpiti drug drugega. Bila je prava babilonaka zmešnjava! . . . A hrup se poleže, ko zahreščita pri vratih hkratu kar dve harmoniki. To je elektriziralo vso druščino. Malo jih je bilo, ki bi se ne bili ozrli proti strani, odkoder so prihajali "sladko ubrani" glaaovi, "Oj, Bergla, prav je, da si priiel! . . . Zdaj bomo pa ie pleaali, če bomo imeli kje!" Tako so pozdravljali starejšega obeh godcev. Bil je na eni nogi malo kruljav in hodil je ob palici, zalo se ga je bil prijel gorenji priimek ... Z veliko težuvo sta ae pririla prišleca do peči ter ai izvojevala tam toliko prostora, du sta se usedla. Bergla je bil utrujen. Zadremal je bil kmalu sredi igranja . . . (Ilava mu je bila zdrknila na pr.«i, a roke so se mu razmeknile od hurmouike, katere sn se prej oprijemale. Semterja ga jc kdo sunil pod rebru iu ga izpodbudil, da bi igral, a brez posebnega uspeha. Zdrznil se je sicer, raztegnil parkrat mehove, a precej spet zuspal. S tem večjo vnemu pa je njegov mlajši tovariš natega-val svoj inštrument. Igral je neutrudno in od časa do časa, skoro v enakomernih presledkih, jc zapel a krepkim, kričečim glasom: "OJ devojka, din, din, din, pojdi plesat zu cekin! . . ." Vedno eno je igral, vodno eno pel, kHkor bi bilo to vse. kar je xiinl. In nikogar ni bilo, ki bi bil zahteval kaj drugega od njega. Sicer ac pa kmalu nihče več ni zmenil zanj. Prejšnje vpitje, prejšnje kričanje se jc razlegalo po sobi, in ruz-loček je bil le ta, da je bil hrup zdaj še večji, ko je hreščalu še harmonika vmes . . . Pri mizi, ki je stala v desnem kotu sobe, je aedela Manica in njej nasproti Dolfe. Solze, ki so se usipale deklici venomer iz oči, so bile v čudnem nasprotju s hrupnim veseljem, ki jo je obdajalo kroiokrog Ljudje, ki so ji sedeli ua desno in levo, pred njo iu za njo, ao se smejali in krohotali, ona pa je nepretrgoma jokala iu ihtela . . . Mati jo je bila prisilila, da je šla na sejem. "Dolfe bo prav gotovo v trgu!" ii je rekla, "tiledi, da ga dobiš, tam boš še najlagljc govorila ž njim! Ne izpusti ga, dokler ti ne obljubi, da te vzame! , . , Da veš I , . Očeta ni bilo tisti dan domu, zato je lahko šla. Izprcineuila se je bila zadnji čas zelo ua zunaj in na znotraj. Lica so ji bila upadla, in prejšnje zdrave barve ni bilo več zapaziti na njih. Stopila je bila na njeno mesto ona nestalna, bego-t na rdečica, ki ae hipoma prlknže 1st obrazu pa zopet izgine in kl je znak bolestno razdraženega živčevja Njene oči ao bile vdrte in krvave vsled (Htgoategs joka . . . A tudi njeno mišljenje, njeno nariranje se je bilo pred rugae ilo! . . . Pred kratkem še tako naivna, tako nevedna, je govorila zdaj z materjo dan na dan o stvareh, ki za njeno starisd nika kor niso bile prikladne, a katerimi pa se je vsled svojega stanja seznanili morala lu to ni moglo listati brez tpliva tudi na njeno duševno razpoloženje. Iz otroka je bila postala hkratu ženska, ki jc * premini kom razuiotrivals okolnosti, v katerih ae je nahajala in katerim ae izogniti ni mogla Spočetka se ji je zdelo vse, kar je čtila, ne kako neverjetno, nemogoče, /ato materinim bese dam tudi indteoe posebne važnosti ni pripiaovala. (Dalja aladi). Poved o hoden in sO-■ein kovaču. 0. r. dolar: (Nadaljevanje.) "Jo j, jo j, strašno grda imena uii daje, ampak dobila jih je pa le. Ramo do bi kdo ne ališal, ali pa ne izvedel, kako me zmerjajo ta sapramibelaka mati." Čakal je in čakal, da je vae u tihnilo na centi, predno ai je u pal na prag. Pogledal je navzdol po klancu, kjer ae je počasi pomikal in faudo iepala Polinka po robatem kamenju. "Mogoče sem jo pa vseeiio prehudo," je v skrbeh pomislil kovač. "in aedaj ne bo pozabila zlepa, nazadnje ini bo še sitnosti de lala pri Minici." Kakor da je slišala kovačeve misli, se je žena obrnila in zakri čala: "I* zapomni si, kdaj ai me u darilJ Nikoli ti ne dam dekline, in če po golih kolenih prideš nam!" Zagrozila mu je s pestjo in se akrila za ovinkom ' "Zares ne vem, če je bilo dobro, kar aem atoril. Lahko mi napravi kakšne neumnosti, aaj je Minici mati iti huda ženaka je, kakor aem videl. Ampak aamo da bi to moji punčki pomagalo, drugo se bo že kako naredilo." ZamkUjen je bil kovač ter v dvomih, ali je bilo prav ali ne, kar je storil, in tako je stopil v izbo. ("'udil se je nekoliko, da punčka več ne joka, a naglo ae je razveselil, češ, moje zdravilo, ki sem je dal Polinovi materi, je poma galo. V zibki se je smejala Mi niča, in nad njo se je sklanjala kovačica ter prijazno kramljala z otrokom. Ko pa je zaslišala za seboj korak, se je naglo obrnila ter z nejevoljnim očitanjem v gla su izpregovorila: 4 Ali vsi, da ai neumeu trotf Nate ae rea ni nič zanesti in Še otroka ti ne morem samemu puati ti! Ni čudo, da je revica jokala, aaj ni od jutra pa do opoldne ni česar dobila v usteca; zakaj ji pa niai dal mleka, ki aem ga zanjo pripravila V lončku f Ali ti niaero naročila, predno sem odšla?' Kovač je stal okamenel in top, in mi mogel in ni mogel in ni vedel najti besede. Samo toliko ae mn je poavetilo v glavi, da je nekaj itd-ril, kar ni bilo prav ne dobro, in da niti mala, niti velika Minica ne more biti ž njm zadovoljna. "V reanici si pravi oča! Torej aeatradati hočeš otroka, ubožico nebogljeno, ti Boštjan hoštjana ati! Povej mi vendar, kaj si mislil pravzaprav, čemu imaš pa glavo? Komaj sem nasitila revico, polp lonček je izpraznila in še ji ni bilo dosti." "Na to pa zares nisem pomislil, da bi utegnila biti lačna." Kovač je bil odkritosrčen in se je zdaj čudil in atrinel, kako je bilo mogo če pozabiti na to. In hudo, hudo se mu jc zasmilila punčka, ki se je zaradi njega postila vse božje dopoldne. "To je bilo grdo od mena", je tiho dejal in s strahom pomislil ,kaj bo zdaj? "Ali ni bila uročena?" je strmel. "Saj ste dejali, da je uročena." Mati zdaj ni hotela ničesar več slišati o tem in je prav grdo izpod obrvi pogledala sina. "Ti si uročen, ne pa Manica." Seveda, ako ne dobi jesti, mora jokati. Božiča ne zna povedati, ti ai pa kot štor v lesu, ki nišesar ne misli, ampak samo čaka, da suneš vanj. Oh, človek ti ne more reči dobre besede." "Jaz sem pa pretepel tisto mater, ki jo je urekla." 'Katero mater, koga je urekla?' "Polinovo mater sem pretepel, ki je prišla k nam, ko je vrela voda in oglje." Kovač si je hil avest avoje nedolžuosti in avoje krivi-! Vač ea. K tepežu ga je zapeljala m a ti, a do alabega sveta je pripotno gel aam, ker je stradal punčko. "I. koga je pa urekla T" "Saj ste vi dejali, da je Minica uročena in naj pretepeni babo." O. ti koloburnež strupenski! Na, sdaj pa vidim, da ti ni poma obriši pod nosom, ali kjer se hočeš." Strašno huda je bila kovačica, in ue da bi pogledala svojega korenjaka, ki je bil zdaj ves pobit in obupan, je odšla iz izbe. "Kaj bo, kaj bo," je tarnal kovač. "Ojoj, prejoj, kaj aem storil I Na kakšno božjo pot bi se zaobljubil, ako bi vetkel, da bo pomagalo! Ojoj, prejoj!" Žalosten je bil kovač, in polno bolečine je bilo njegovo srce. Glavo je stisnil v peat i in strmel v tla, ves razrovan od ljutega jada. "In Polinkiua Minica je šla rakom žvižgat. Nič več se mi ne bo smejala, nikoli, nikoli več, in midva s punčko pojdeva živa v zem ljo, ojoj! Kdo bi ai mialil, da bom jaz tako nesrečen, da me bo taka hudo udarila šiba božja. Kar po svetu jo odrinem in se skrijem kam, da bom delal pokoro. O, jaz grešnik, o uboga punčka! V Rim bi šel po odvezo k papežu, mogoče mi spregledajo." Takrat pa je zasliial prevesel smeh, ki je žvrgolel in ščebetal v zibki. Pogledal je svojo ftčerko in v trenotku je bila pozabljena vaa žaloat in jeza in neareča. Njena ličeca ao aijala, bleščala in cvetela, vaa jaana in svetla, kakor bi an-gelci sadili po njih bo£je rožice, njene oči so žarele in so utrinja-le, kakor bi angelci lučice prižigali. Kovač ae je aklonil nizko k zibki, in dete, sladko in milo dete, ga je pobožalo po obrazu. "Minica, ali ai huda name?" In Minica se je zaamejala in po božala v drugič svojega očeta, hu dega in silnega kovača. Drugi dan je bil kovač že na vsezgodaj na delu. Toliko je kladivo, razbeljenih lemeži so odaka kovali in pleaali po klubu, ki je trdo donelo in trmoglavo pod8tav-ljalo kovačevim udarcem Avoje čelo. Meh je sopel in škripa) in puhal veter in sapo v žrjavico da se je zazihavala-kovačnica in je odsevalo naokoli, kakor bi hodi la v vas jutranja zarja in bi stika la po kotih s svojimi rožnimi prsti Kovač je bil zopet sam doma in je varoval punčko. A danea je ni izpustil iz spomina in je dobro vedel, kaj mu je storiti, kadar se oglasi njen jok. Že dvaKrat je bprezno pogledaval »kozi mično srčaato okence v durih, in dozdaj se je še vse dobro izteklo. Punčka ja ležala in spala pod rožno odejico, kakor jo je puatila stara kovačica, zato je imel kovač mirno vest in lahko srce, in je bil h aeboj zadovoljen. A ker se le ni zbudila, ga je zaskrbelo, ka. je ž njo? Mogoče je.pa danes v reanici uročena, in lačna je tudi, in zdaj je prealabla, da bi se zdramila iz hudih sanj, ki ae ji motajo po glavici. Prijel ae je kovač za lase in šel vea vznemir jen v izbo, kjer ae je vstopil pred zibko. Punčka se je v spanju smejala gotovo je oila pri njej mati in jo je peatovala na mehkih rokah in kramljala ž njo sladko in ve selo; ali pa sta trgali rože po rajskih gajih, in biserni smehi so ae lovili s sapicami in žametnimi metulji. Zato se je zasmejal tudi kovač, zakrohotal se je iz vsega tako naglas in razosajeno, kapljalo od otrokov, br.d& J Uklo po .linčku, privezanem bila dobra in neutrudljiva, čeor.v ae je tresla, kakor bi ves dan |0 mila kamenje in se je včasi h 1 zmotila ker je nesla v tista u k« so ji bila bližja. Lonček * £ skoro spraznil, a žlica je še zmeraj hodila svojo pot, tja in nazaj v rat-vzklik- »meh je za , .. . Wi , Pot' »J« in dokler n, Minica napravila vsem,, kraj. Zacepetala Je z Božico i„ v trenotku je ležal na tleh valinah lončeni grad. "Na," je zmagoslavno nila, in razposajen žvrgolel po izbi. "Ojoj, punčka, kaj «i storila" je karal kovač. "Spet nisva nckij prav naredila." Razumno in modro sc jepoRo-varjal z otrokom, ki je poskak* val v njegovem naročju ter svet lo gledal okoli. "fte ena Minica bi morala pri-ti k hiši, da bi te pestovala, a sedaj so jezni Polinova mati, ki jo imajo. Tista Minica je vse bolj pridna od naju in se nič ne jok« in ne razsaja. — A zdaj morai spet spaučkati, grem v kovacnico, kjer je puh — puh." (Dalje prihodnjič). srca da sc jc Minica zbudila. Zasijala sta plava cveta njenih oči; na licih ni ugasnila zarja nebeških gajev, in še lepši smehljaj je i^ra na njenih ustnicah. "Ali bodo vstali oni," se je po-kratkočasil kovač in se sklonil nizko do zibke ter pritisnil svojo trdo, bodečo brado k njenemu obrazku. Zn takšen izraz udano-sti in naklonjenosti pa tnala prin cezka ui imela dovolj smeha, zakopala je svoje prstke kovaču v lase in začela orati z nohtki po njegovih licih. "Ojoj, ali tako! Naj vendar malo počakajo, da se vsaj liako-sijo, preden začno vojsko." Kose je smejal, da so mu solze zalile oči, in ni vzdignil glave, šele jezen krik, ki je vrisnil iz malih ust, ga je spravil pokoncu. Izza železnega pokrova, ki je ležal pred pečjo, je prinesel lonček. v katerem se je grelo mleko, |M>sadil je punčko na kolena.' in njegova roka, olovorjena s ei-gati! Torej Polinovo mater grešjnastu, globoko |||eo, je začela ro-pretepat! Kaj ti je vendar padlo mati v lačna usteca. Hudo nero-glavol Namesto, da bi nakre j den je bil kovač pri tem delu, roka sal sam» ga sein'. ki si edini vsega i ae mu je tresla in prelivala belo kriv, ae nad njo izpozabiš! ln zdaj močo, da je prineael po navadi ti bo seveda dala svojo hčer, aaj samo pol žlice do rdečih durie. gotovo komaj čaka, da prideš in ki »o žejno in neatrpno odpirale jo ubiješ! Ti si pokora came in za in čakale, kdaj privetla od nekod otroka • Ae od lakote bo vaju ko- tista črna pest s sladko pijačo, nee, ko mene več ne bo. O, saj Dolgo, dolgo sta zajemala, in ko-tebi ki ae prav godilo, le Minica vač je tudi vsakokrat široko zinil, se mi smili! Za Pelina*« m- pa le kadar je iliea srečno prijadrala POZOR, ROJAKI! Naznajam rojakom, da sein odprl trgovino s mešanim blagom in se priporočam za obilen obisk. — Vsakemu bom hvaležno postregel po ztaerni ceni. ANTON ZORNIK, HERMINIK, PA. Priporočim avojo goatilno t obisk vsem Slovencem in Hrvatom v okolici Youngatown, O. Kadar potujete skozi mesto ali po opravku, se o-glasite pri meni. Imam raznovr-stne dobre pijače, sveže pivo brin* jevec, elivovec, visky, smotke itd. Jošaf Oigole, K. 897 Federal It Youngstown, O. _i__ Tolof. Monro* 4371 P Una SUra 711 Mllwaukat An. TONY KOTEK 284« S. Lawndalo Ave., bliso 28. ulica H Mai tolof. Lawndala 4108 CHICAGO, ILL. Piane prodajamo po tovarniški ceni. Popravljamo, vghsujemo in stare plane zamenjamo. ' * . M. SCHULZ CO. Izdelovaletelji najboljie vrste pian. Imamo tri svoje tovarne. Rleger's Monogram Whiskey Elupro« Plačan 8 polnih kvortov RUf or joto Mono-gram domačo ritko...... 4 polne kvorte Rloforjovo Mono-gram poaobno tf Q fino ritko... PROSTORU poakulnjo, tinto obrobi-Jon kotarer In odpiralnih tomaikov damo a »aakla na rr«11 lom Nad 2»MM ljudi Jo dokaaaln da b to ona nnjbodjUa »tok. Zolo lahko In okuasa akoro Jo nI MJI* M trru. Poiljltc danar t naročilom. Vam jam*" mo aadovjnoat. J. RlEGER ind CO, 1543 Gonoaao Str., Kaaaa« City, Mo. ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N. La Silit St.t Chicui, kije izdelal načrt za gl. urad S. N. P. J. ae priporoča Slovencem za izdelovanje stavbinskih načrtov. Tel. Franklin 6601 TEL. NA DOMU AUSTIN S6003 Dr. LORENZ, ipaeialist moških bolesaL Jaa sem edini krraško fovor*-tl ipoetalist moških bolesnl v Pittsburgh«. Pa. DR. LORENZ. 444 hss Ae. IL - Uradne are: dnevno od t. 4+ poldne do S. are svečer. > r* kih od 9. dopotae do S. popoH»+ Nedeljo od 1Q. dop. ie t-