fc „nanikQ». teil ; , «ad Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ti «pravniški prestari» MIT Sesth LaarcidaU Am Offlee of Publication: 1687 South Lawndale Are. Talephoae, Rockwall .TÏÀRXXXL Cona Hato ja 96.00 Jimiy u. im. U „1 .mn CHICAGO, ILU PETEK, 20. OKTOBRA (OCTOBER 20). 193» SubterlpUon 96.00 Yearly $TK Y.—NUMHKR 206 Aa et OoofTMi ff Hink II lit». __—————————-- Acceptance far wailing at special rate of provided far to aMte litt», Aot of Oat t. 1S1T, aathoctaed em Jw 14. 101». vezniki dobili ke na svoje stran Angleži odbili nemški letalski napad na po-poroko bazo. Nemške čete se približale francoski trdnjavski črti in se pripravile na novo ofenzivo. Pet tisoč nemških vojakov padlo T naskokih na francoske postojanke. Hitler odlikoval poveljnika in člane posadke podpornice, ki je potopila angleško bojno ladjo JN, 19- okt.-—Turčija je ======== ^'-^"Avtna stavka v Kenoshi končana , Anglijo in Francijo. Pakt adrian več tednov uradi ija i Rusijo, ki ae pa niao Nt podlagi tega pakta __ija držala Dardanele od- Aifiežem in Franeosom in bo pri angle&o-fran-kontroli Sredozemskega Pogodba te medsebojne pomoči velja za 15 let. „ N, 19. okt.—Krogi na-rlade ao zelo poparjeni ta-diplomat ičnega poraza aa fronti. Pravijo, da tur-liški pakt pomeni » vojno.—Neuradna veet si, da Hitler zdaj atremi za dosego miru. Odredil je. rike čete ne sinejo preko-francoake meje na zapadni 19. okt. — Angleški iki letalci so se včeraj padli nad Severnim morjem klüini Duncansby Heada, Sini severni škotski pokra j i-Prebivalci te pokrajine so Ji bitko. Ta je sledila iroemu navalu nemških lena Scapa Flow, angleško trsko bazo. Protiletalski ti so pričeli bruhati krogle, kmalu od podile napadalce. rdam, Holandska. 19. - Dvanajst bombnikov, ka-i identiteta še ni bila ugo-jena. je včeraj napadlo z bitni šest bojnih ladij, ki a nahajale v bližini holand-otoka Schiermonnikooga. a bile te ladje nemške ali ■e, ni znano. Misterij je večji, ker ni ne Anglija ft Nemčija naznanila bitke ¡ni holandskega otoka, toiz, 19. okt. — Tu poročajo, »e nemške čete približale ni francoski trdnjavski črti »padni fronti. Nove čete 'Pele na ozemlje, kjer so se Rdi'jih dneh vršile vroče Turčija sklene ' pakt z Anglijo Francoski general . v . ». v Turčiji Istanbul, Turčija. 19. okt.— General Maxime Weygand, vrhovni poveljnik francoske armade v vzhodnem Sredozemlju, je včeraj prišel aem. Njegov obisk smatrajo za potrditev poročil, da bo Turčija kmalu sklenila pakt vzajemne vojaške pomoči z Veliko Britanijo in Francijo. Ta tudi pravijo, da bo Weygand podpisal pakt v imenu francoske vlade. Franz von Papen, bivši kance-lar Nemčije in aedanji poslanik v Turčiji, je prišel v Istanbul iz Ankare, glavnega turškega mesta. Tu se je ustavil na svoji poti v Berlin, kamor ga je pozvala Hitlerjeva vlada. Turčija poleg diplomatičnih aktivnosti vodi tudi utilitaristične. To, pravijo, je rezultat poloma pogajanj s sovjetsko Rusijo. Slednja je zahtevala koncesije od Turčije, katerih ni mogla sprejeti. Zunanji minister Sukru Sara-coglu se vrača domov iz Moskve. On je bil načelnik delegacije, k se je pogajala s sovjetskimi voditelji. > še vedno držijo pas kega ozemlja, ki so ga fadi po naskokih na fran-pozicije. Ta se razteza ♦"i Apach do meje Luksem-t» Največje aktivnosti so m v gozdu, ki leži južno-■too od Saarbruckena, glav-meHta nemškega Postiar-gozd so skušali Nemci »»ti, a «o bili vrženi nazaj, ¡ttconko vojno poročilo se da je bilo pet tisoč nem-*>j*kov ubitih v naskokih nncoake pozicije na ozem-rekama Mozele in Saar. "»» ofenziva je bila ustav-];n» vsej črti, toda zname-«^jo, da bo obnovljena. k v^ike «o bile francoake v bitkah z Nemci, ni Unija in kompanija sklenili dogovor Kenosha, Wis., 19. okt. — Po konferenci, ki je trajala enajst ur, je bil dosežen sporazum med avtno unijo CIO in Nash Motor Co., ki je končal sedemnajst dni trajajočo stavko v tovarnah te kompanije v Kenoshi in Mil-waukeeju. Čez 6000 delavcev se bo vrnilo v pondeljek na delo. Dogovor sta v imenu unije podpisala Ed Hali, pokrajinski direktor CIO v Detroitu, in William Cody, pokrajinski direktor v Mil waukeeju, v imenu kompanije pa podpredsednik W. F. Armstrong. Ta bo jûtri predložen avtnim delavcem, da ga potrdijo. Pogajanja glede končanja stavke so bila pretrgana zadnji pondeljek, včeraj pa so bila obnovljena. Skupna izjava unije in kompanije, objavljena po zakl j učenju konference, se glasi: Uprava Nash Motor Co. in eksekutivni odbor krajevne av tne unije naznanjata dosego sporazuma. Vzroki, ki so ovirali končanje spora, so bili od pravljeni. Pogoji dogovora bodo predloženi članom unije v odobritev. Pričakujemo, da bodo člani odobrili dogovor in s tem omogočili obnovo obrata v I New York. - Zakon, ki daje tovarnah prihodnji pondeljek." delavcem pmkodo org»«- 1 ranja, jim prav tako daje pravico odločitve, ali hočejo postati člani unije ali ne. Tako se glasi razsodba, ki jo je poda državni delavski odbor. Odlok se tiče volitev med 660 uslužbenci hotela St. George Brooklynu. Odbor je odred volitve, da delavci odločijo, a naj jih neodviana unija Hote ft Residence Club Workers a" London, 19. okt.—Poročilo, dal unij« Ameriške delavske fede-ie Rusiia Doelala sedemnajst in racije reprezentira pri kolektiv-pol tone zlata v Nemčijo, je bilo „ih pogajanjih. Uprava hotela včeraj podprto z izjavo predstav- je zahtevala, da uslužbenci lah-nika angleške vlade v parlamen- ko pri volitvah povedo, če od-tu Sir Alfred Knox, konserva- klanjajo obe uniji, In odbor jI je tivec, je vprašal, ali vlada ve, da ugodll.^MI e Nemčija dobila rusko zlato, in «Do£|m daje zakon popolno odgovor je bil potrditev. Poela- Lvobodo delavcem odločitve gle-no zlato predstavlja vrednost de organlziranja In izbere pred |17,024,000. stavnikov pri kolektivnem po- Londonski časopisi pišejo, 4» gajanju. jim daje tudi pravico Nemčija dobiva rusko zlato na da so izrečejo, ali hočejo posta-podlagi nedavno sklenjene kup- ti «lani unije," se glasi odlok, čije . sovjetsko vlado, kateri je »Zakon ščiti to previco ne a* sledila nacijska odredba glede iz- Uiga pa obveznosti. Nihče ne selitve Nemcev iz baltiških drža-| more siliti delavcev v unije, če vlc. 'ord izgnal uske inženirje Skušali ao podkupiti uradnike * Detroit, Michn 19 okt. — U- prava Ford Motor Co. je izgna-a iz svoje tovarne v River Rougu 40 ruskih inženirjev in enajst tolmačev, ker so skušali podkupiti njene uradnike, da dobe informcaije o inženirskem razvoju. Norval W. Marlett, glavni preiakovalec uslužben-skega oddelka, jo dejal, da so mell inženirji tudi zveze s komunistično stranko in da so zl& rabi j ali svoje privilegije. Ruski inženirji'so študirali produkcijske metode v Fordovi »varni več let Kompanija jim e dovolila proučevanje proiz vodnih proceeov kot gostom. Marlett je dejal, da so v maju 1937 sodelovali v izgredih pred Fordovo tovarno, toda companija jo to prezrla. Nastopila je proti njim šele zdaj, ko je bila informirana, da so skušali podkupiti uradnike. Nečemu uradniku so ponudili $1200 na meseo, če jim bo dal zahtevane informacije. Družba trdi, da Rusi nlao bili na njeni plačilni listi. Državnfodbor pojasnil zakon Nihče ne more siliti delavcev v unije Moskva pošilja zlato v Berlin London govori o novi kupčiji Kanada išče vojna posojila Vežbanj* X vojaških letalcev da je angleško ¡rt". 10. okt. — Stotnik •thn Prien je povedal, ka- * podmornica, kateri je on prodrla v angleško bazo Scapa Flow in 'a ter potopila angle-gjno ladjo Royal Oak. On Ponovil trditev, £ poškodovalaH ¿-"I"' He pulse. Je navdušeno potdra-»n člane posadke pod-C* Hitler je podelil Prie-vojaško odlikovanje, •etnlkrfi. Vsi člani po-*'»li odlikovani v cere kadrih se je udaloftt. _ ,zr^il jim je tudi $4000 « priznanja njih junaštva. ^ " je obnovil napa- * A"rlete. LUt Angriff * i-remiar Chamberlain inu »n 'Hlurru oseba. je večina proti." Protekcija Panamskega prekopa Balboa, C. Z., 19. okt.-Gene-ral David L. Stone je naznanil Večina Američanov «i vrnila domov Washington, D. C., 19. okt.— Državni department je nazna- Ottawa, Kanada, 19. ok. Finančni minister L. Ralston je naznanil, da bo vlada iskala takojšnjo vojno poéejllo v vsoti $200,000,000 pri kanadskih bankah. Temu bodo sledila nadaljnja. Za posojila bo izdala note, ki bodo nooile dva odstotka o-bresti. Vladni krogi so naznanili, da bodo kooperirali z Veliko BrU Unijo pri vešbanju vojaških letalcev. Kanada bo postala središče letalskega vežbanja. Sem bodo prihajali letalci Iz Avstra-lije in Nove Zelandijo, da te izurijo, nakar bodo odpotovali v Evropo. Vlada sodi, da bo lahko izvežbala do 20,000 letalcev letno. Montreal. Que., 19. okt. — Vprašanje konskripcije je po-stalo glavno v volilni kampanji v tej provinci. Paul Gouty, vodja L'Action Liberals Nationale, jo Izjavil, da oo bo njegova atranka borila proti kon-skripcijl, čeprav on ni separatist. Raje iivi v ameriiki ječi nego v Ruši ji Waahington, D. C„ 19. okt.— Pred Erwin Beal, kl je I. 1929 pobegnil v Rusijo, da se izogne zaporu v Ameriki, ko Je bil obsojen na dvajset let ječe na obtožbo zarote in umora v zvezi s stavko tekstilnih delavcev v Severni Karolinl, je dejal pred Die-aovim odsekom, ds živi raje v Je-čl v Ameriki nego v svobodi v Rusiji. On je bil navdušen komunist In zagovornik sovjetake vlade, toda v Rusiji je videl stva-ri, ki so mu ubile vero v komunizem. sovjetske Čete vkorakale |v estonijo Baltiške driavice pod ruskim protek■ toratom POJASNILO ESTON-I SKE VLADE Moskva, 19. okt. — Ruske čete so včeraj vkorakale v Betoni jo, da prevzamejo kontrolo nad pomorskimi in letalskimi bazami, katere je Ettonija od-ttopila Ruti j i po aklenitvi pogodbe vzajemne vojaške pomoči. Caaopiti poročajo, da to čete prinetle t teboj knjige, filme in celo titkartke atroje. Sovjetski krogi naglašajo, da bodo rešpektirall neodvisnost Estonije, Letvijo ln Litvlnako, državic, ki so spadale pod Rusijo pred svetovno vojno, kar pa je dvomljivo. Vsa tnsmenja kašejo, da to te baltiške dršavl-ce že aktualno pod tovjettkim protek toratom. Taas, uradna sovjetska časopisna agentura, poroča, da te bo nemška mitlja, ki je v torek prišla v Motkvo, pogajala s rusko vlado glede Ittelltve Nemcev it zapadne Ukrajine in Be-loruslje, bivših poljskih pokrajin, katere je zasedla ruska armada. Tass Je tudi naznanila sklenitev dogovora s Latvljo, čigar cilj je povečanje trgovino med državama. TaUinn, Eatoaija, 19, okt. — Vlada je izjavila, da jo morala skleniti pakt o sovjetsko Rusijo zaradi vojne v Evropi, sestavlja načrte glede pouača nja državne kontrole nad In-dustrijami. Profesor Juro U-luota, novi estonski premier, jo priznal, da je vlada prišola u-vajati državni socializem. ' Dalje je rekel, da nova situacij s zahteva revizijo gospodarstva, ojačanje armade in policijske sile. Domače Novice to Calumets Calumet, Mich. — Jos. Žalec iz Osceole je bil težko pobit pri delu v rudniku v Ahmeeku in nahaja se v bolnišnici. — Dne 13. oktobra je tukaj zapade) prvi aneg. <-■ Udarec je bil sdravllo Milwaukee. — Frank Chan-dek, mlad tlovenski fant, je bil deloma gluh na desno uho že od svojih otroških 1st. Pred de-setiml dnevi je igral football in dobil krepek sunek v gluho uho, od tedaj pa dobro sliši. Veetl it Pennsylvanije Moon Run, Pa. — Tu je naglo umrl Frank Močnik, star ftö let in doma od Kolovrata pri Litiji. Bil jo član in večletni tajnik društva 88 SNPJ. Tu zapušča ženo in osem otrok. — Pred dnevi je bil v Syganu, Pa., od avta ubit Fr. Klumenčlč, star A3 let in rojen na Zlrovskem vrhu pri Kranju. Tu tapušča tri odrasle hčere. Bil je član 88PZ. — V TIre Hillu, Pa., Je I umrla Pavlina Puntar, astra KO let In doma It Kajhenberga. Za pušča moža in otroke. Nov grob v Wsat Vlrglnljl Thomas, W. Va. — Dne 1«. t. m. Je tu umrla Mary Vertlnek, stara 64 let In rojena v Smart-nem ob Pak I v Savinjski dolin na dtajerskem. Podlegla je vodenici. V Ameriki Je bila 37 let ln tu tapušča moža ln tri od ratle sinove ter tri hčere. Clevelandlike voatl Cleveland. — Dne 17. oktobra je umrla Katarina Rihar, Jtara 61 let In rojena v Polenah pri Konjicah na Stajortkem. V Ameriki je bila 26 lat ia tu ta-pušča mola in dva tlnova. — Daljo je umrl Frank Bricol, t ter 28 let in rojen tu. Ztpušča 'ttarše in tettro. — Frtnk Savel, o čigar tmrtl tmo še poročali, jo bil star 64 let ln doma iz Rudnika pri Kamniku. Tu zapušča sodem otrok In brata. Copenhagen. Danska. 19. okt. —. Normalna telefonska zveza med Copenhagenom in Talli-nom, glavnim mestom Estonije, Je bila sinoči pretrgana,^ To se je zgodilo, ko so rusko četo prekoračile mejo In vkorakale v Estonijo. Sem je dospela vest, da jo bil general Johan Laidoner, vrhovni poveljnik estonske armade, imenovan za začasnega direktorja komunikacij. On bo nadziral radiopostaje, telegrafske (n telefonske urade. Tujci morajo dobiti posebna •dovoljenja od avtoritet glede nadaljnjega bivanja v Taillnnu In drugih estonskih distrlktih, kjer oo na-hajsjo ruske Čete. Nad ji pritiskajo na Stalina Polil ja naj surovine Nemčiji Parit. 19. okt.—NacIJI to pri čtll pritiskati na sovjetsko vlado, naj prične pošiljati surov mate-rlal v Nemčijo v smitlu pogodbe, ki sta Jo Hitler (n Htalln sklenila pred nekaj tedni. Poleg surovin bi Nemčija rada dobila od Ru sije bojna letale, katera bo potrebovala v prihajajoči ofenzivi na zapadni fronti. Hitler Je namignil, da škandlnavsks države apadajo v cono nemškega Unija obtoiena krbenja prot it rastnega zakona Washington, D. C. — Kra-mednarodne bra- temeljito reorganiziran Je upravei večina ameriških Panamskega prekopa v Intert- * lutere je tajela jevna unija med. su «ščite P1^0^^^^^^! vojna v Evropi, vrnila domav. obtožena zarote In kršenja 8her utrdb ob prekopu. I JLl'iz Cobha. Irska, proti A mer|ki, vzel na svoj krov ssmo O , _. r. 1520 potnikov, dasi Ima protUira Ruska vojaška ^ ^tnlkov. DrugI parni mieija na Kitajskem kj ¿^jo na potnike v angle Zveza trgovcev za preklic , Wagnerjevega zakona Detroit, Mlch. — Zveza ni» lih trgovcev je na svoji konvenciji zahtevala preklic Wagner-jevega zakona. Resolucija, sprejeta na konvenciji, pravi, da Je kongres sprejel U sakon, da zmanjša število sporov med delavci In delodajalci, kar pa se ni zgodilo, fttevilo se ni smanj šalo, temveč povečalo. V drugi resoluciji Je konvencija pohva lila delo Dieeovega odaeka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, in urgirala akcijo proti prevrsU nim elementom. ne , vpliva, v upanju, da bo Rualja napadla Finsko, ker ve, da bo Švedska In morda druge škandi-navske države pomagale Fincem. , Ako se bo aovjetaka Rusija zapletla v vojno na severu, bo nacljsks Nemčija akušala raztegniti tvoj vpliv v centrtlnl Evropi in na Balkanu. Kljub aklenitvi prljateljsksgs pekta med Nemčijo In Rusijo, je Jasno, da Hitler ln Htalln ne saupeta drug drugemu. Možnoet Jt, da bo Htalln olajšal zahteve napram Finski In s tem povzročil konfu-zijo v igri, kstere cilj Je rszšlr-jenje sovjeUkags vplivu v vojni med Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo. manovega protitrustnega zeko-Obtožnlca jI očtta, da je s na. stavkami, bojkot/mi In grožnjami ovirala gradnjo federalnih poslopij v Washingtons Poleg unije so bili obtoženi Thomaa bratov- ------------ii»-^ Líu iMW.h kar unije so bi obtoženi T Cungking, Kitajska, 19 okt. ških in Jf^JÛ Än. rn—ntant t -*em je dospH. ruska ^^M^^jSo ^ J^jo ščine, H tua rt M. IUy-r. Pfd-misija iz Moskve v petih let^ držsvlj.ni pHHko, unije, L A. = Ta uključuje dva generala domov, če hočejo, fam.a., riST— ..un u^ieik ,,,„. -KI lih. Ta uključuje dva |ISI„ doipeli iz Traiham, UJnlk-Magajnlk um in več vojaških ^^^ ^ I " ^ je namen obiska, še ni bilo po- v^ ||wv# | .lovni e^at jasnjeno. 1 l'm Brazilija kupuje ameriško zlato Rio de Janelro, 19. okt nančni minister Arthur »ouzs Gosta Je potrdil poročilo is Washingtona, da je Brazilija kupila ameriško zlato v vrednoeti $3,000,000. Kupčije je bila sklenjena na podlagi dogovore, ki sta ga Brazilija In Amerika podpisali v Juliju preteklega lata. Načrt proti stavkam pred kongresom Washington, D. C. — Kon-graanik Clare Hoffman, republikanec Iz Mlchigana, Je predložil načrt, ki določa za|*»rno ks z«n petih kt in pla/IUv $6000 im vsako osebo, ki lil bils spoznana za krivo podžiganja stavk In vsake d ruge akcije, k bi ovirala Industrijsko produk cijo In transportarljo. V smislu tega načrta bi bila stavka pro- demonstracija solidarnosti severnih držav Amerika obljubila moralno pomoč *■ ' A DISKUZIJA O NEVTRALNOSTI Stockholm, Švedska, 19. okt. — Okrog 100,000 ljudi se Je včeraj tbralo pred palačo švedskega kralja In na cettah v bil-vrtini ter demonstriralo tolldar-nott Skandinavskih držav. Do-monatrantjo to potdravljali kra- ^ Ije Danske, Norveške ln Švedske ter predsednika finske republike, ko so se pokatali na balkonu palače. Vladarji teh držav to te tbra-II na konferenci v Stockholmu, da ratpravljajo o ohranitvi no-vtralnostl v evropski vojni In vzdršltvl normalnih trgovlnaklh odnošajov v momentu, ko se je pojavila nevarnost ruske Invazije Finske, ker se upira Stalinovim zahtevam. Kyootl Kalilo, predsednik finske republike, je bil deležen viharnih ovacij. Vzkliki: "Kalilo 1 Kalilo tH to te razlegali po trgu. Po otvoritvi konference predttavnlkov škandinavtkih držav ao švedski listi objavili apel naj te države otvorljo gibanje, ki naj bi prineslo mir v Evrope lletaingfora, Flnaka. 19. okt. — Na tisoče ljudi te jo udeležilo demonstracij v tem mottu, da tako naglatljo tolldarnoot škandinavtkih drtav. Množica ja «prepevala patriotlčne potmi ob Igranju godb In korakala po uliah. Iz Helolngforta to jo na odredbo vlade umaknilo več tlooč ljudi, ko te jo napetost med Finsko in Rusijo povečala. Finska je že namignila, da ne bo pristala na ruske zahteve in da se zanaša na pomoč Skandinavskih držav, če jo bo Rusija na-padla. Waahington, D. C., 19. okt.— Prodaednlk Roosevelt jo včeraj pozdravil konferenco predstavnikov Švedske, Norveško, Dan-tke In Fintkt In jim obljubil mortino pomoč v naporih m ohrtno njih nevtralnottl. Po-alal Je posebno »»slanico Šved-tkemu kralju Guttavu, v kateri med drugim pravi, "da ameriška vlada In IJudttvo t zanimanjem opazuje potek konference. Amerika ln druge republike na ameriškem kontinentu bodo moralno podpirale borbo za obrano nevtralnosti Skandinavskih držav." Roosevelt Je včeraj s posebno proklamacijo zaprl pristanišča in ameriško teritorijalno vodovje podmornicam zavojeva-nlh držav. Hamo one, ki so poškodovane, lahko pridejo v lu-ka, toda ostati smejo v njih le 24 ur. Izjema velja le za sluča-e, ako viharji onemogočijo odtod na odprto morje. Proklamaclja Je rezultat poročil, katere administracijo doliva od obratnih straž In mor-naričnlh avtoritet, da se pojav-[jejo tuje |*>dmornlce v ameriških vodah. Proklamaclja ne uključuje oboroženih trgovskih ladij In se ne tiče Panamskega prekopa, kjer so bile ž« prej u-veljevljene posebne regulacije o plovbi. Na podlagi mednarodnega prava s« terltorljelne voda rs/, teze Jo tri milje od obrnžjs. Kot zsvojevene države so v proklamaclji omenjene Velika Britanija, Francija, Nem/ije, Indija, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Južnoafriška unija In Poljska. gUšena za nelegalno. Hoffman jt znan kot aovražnlk delavskih unij. PROSVETA TIB BNUGHTBNMBfT " OUHLO Of .LASTNINA SUVTSNSU N, roorosNB jkdnots |Wm4 iiSS lil kr *• Stowaa ni Namftalaa m tdnltM M«» (ima Chleaaa) to UN m lato. MM m pol M«, HM «•«* UU; w Chiaaa» la Otoam 91.M m aato lato. I» 71 m M Maj m mM ■ ■■toartUtoa rataai far Sm U.1U4 Stol« (i aa4 CaaaSa HA« prr r<*>. Cktoaaa aa4 Otoa*» 91M pm jmt. tenisa aaaatrMa M M h> _ U .-S«A<*UI In «laako* m a« »raiato- SokopUi lluranw wMm («rttoa. po-mM« 4ra~. r—' MS ) m *r».j. aoéUJatolj». to « atotoju. * to »nloiil poétolao. A4*«-rti»m* ralaa «m MW»a« -H—ai •■■■«al-m4 VMoltoltoS anécla. »III «wt Im raton»*. OUmv pUn. poom* M».. wUl kr Kwto u «m. k«> i« >uk i PROSVETA mit4i Sa. LawaSato Am. CMcaaa. or nu ruossATS® « «Stopaj« aa »nmrr (Ortaèar 91. 1999). t aaatovu pomvni, 4a va» to • «-ai Satoa»« Paaavlto to pravotoaao. 4* m >ia IM u Imperialistični migljaji Amčriiki burbonci, katerih glasila so čika-ška Tribune in Hcarstovi listi, gledajo na evropsko vojno zelo sumljivo In vsak čas vpre-žejo zgodovino, da pojasnijo, kako sto imperija Anglije in Francije nastala z vojnami in aneksijami. Kakor da je katera velesila na svetu, ki se ni rodila iz vojne in razširila s pomočjo vojne i In kakor da so Združene drŽave izjema! Burbonci pa nič ne kažejo, da bi s svojo moralno pridigo objektivno obsojali današnjo in bodoče vojne z imperialističnimi nameni. Ne, nJim ni do tega, kajti oni vidijo imperializem samo v Evropi in Aziji — v Ameriki ga nI in če je, se tako ne sme imenovati. Na primer Tribune je v povojnih letih že večkrat namignila, da bi bilo najbolje, če se Združene drŽave naplačajo za vojna posojila Angliji in Franciji z aneksijo angleških in francoskih otokov, ki se nahajajo pred nosom Amerike. Ti otoki (Bermuda, Bahamu, Jamajka, Trinidad, Martinique itd.) bi že davno morali spadati Združenim državam, ker so strategična mornariČna oporišča, Je že večkrat pisala Tribune. 7 t....... Če to piše Tribune, se ni toliko čuditi, ostrmeli pa smo, ko je to vprašanje sprožil senator Ernest Lundeen pred nekaj anevl v senatni zbornici. Lundeen je farmer-laborit iz Min-nesote in že leta poznan kot progresivec ln radikalec. Kot tak Je strogo proti vojni, aH to njegovo pacifistično stališče ga ni prav nič motilo, da ne bi bil sredi svojega govora za embargo in proti vsakemu izvažanju ameriškega orožja in streliva v Evropo nastopil za — aneksijo angleške In francoske Zapadne Indije (kakor nazivajo ta otočja) po Združenih državah 1 Lundeen Je priporočal, naj vlada Združenih drŽav takoj začne akcijo za pridobitev omenjenih otokov kot neplačilo za vojne dolgove. Lundeen Je najbrže uverjen — kakor so prej omenjeni burbonci — da je zdaj ugodna prilika za takšno akcijo; Angleži in Francozi so z obema rokama zaposleni s Hitlerjevo vojno ln ameriške bojne ladji bi lahko kar marširale od otoka do otoka brez odpora. Anglija in Francija bi vsekakor protestirali, toda kdo ae danea zmeni za proteate? Res bi bilo lahko delo — če bi Amerika zdaj izkoristila priložnost in enostavno vzela otoke za tiste milijarde dolarjev, ki jih Anglija in Francija najhrfle ne bosta nikdar plačali. Henator Lundeen pu ni edini rndikaloc, ki to priporoča. Naš prijatelj Oscar Ameringer, star socialist, je tudi namignil nekaj takšnega, ko piše v svojem American Guardianu, da Ima Nemčija pravico napasti Kanado, katera jI je napovedala vojno In Združene države nimajo pravice, da bi branile Kanado, če bi jo Hitler napadel, kajti Kanada ni vprašala Združenih držav, če lahko napove vojno Hitlerju. Američani sevoda ne bi tr|wli Hitlerjevega napada na Kanado — in edina pot, da se Združene države izognejo tej uepriliki, jo, da anektirajo Kanado! Amoringor je seveda prepričan, da Anglija in Francija danes vodita imperialistično vojno, ampak ameriška vojna za aneksijo Kanade — katera bi se vsekakor branila —- ne bi bila imperialistična! In Lundcenova sugestija seveda ne diši prav nič po imperializmu! Kaj pa je imperializem? Mar ni nasilno osvajanje tujih teritorijev? « . Čudovita je ta logika! Anglijo in Francijo obsojamo, ker sta imperialistični, ker sta si prilastili na lep ali grd način prostrane kolonije In imperija, toda Združene države si lahko prilastijo Kanado in zapadnoindijtke otoke na lep sli grd način iu ne bodo zaradi tega imperialistične! Evropa se je zgražala nad Imperializmom Strica Sama, ko si je pred 40 leti prisvojil Filipinske in Havajske otoke ter Por-toriko s silo, torej na grd način, ampak ml to lahko pozabimo in imvejmo Angliji, da si je na nereden nafin nekoč prisvojila Kanado in za-padnoindijske otoke, ki bi ae bolj prilegli nam kot njej? Kanada in vsi tuji otoki okrog Amerike se Ishko pridružijo Ameriki na demokratičen način — če se večina prebival« e v tamkaj izreče a plebiscitom, da je zadovoljna s prestopom v novo auverenstvo. Niti Lundeen niti Ameringer nista svetovala tega demokratičnega načina. Glasovi iz naselbin Kako je v Oglesbvju Oglesby, lil—Ker se nihče ne oglasi iz naše naselbine s kakšnim dopisom v Prosveti, bom pa jaz napisala nekaj vrstic za kratek čas tistim, ki rsdi berejo, a se lahko ne odločijo za pisanje. Dela se tukaj bolj slabo. Delajo večinoma stroji, možje in fantje pa večkrat ostanejo po več tednov doma pri svoji družini. Z drugo besedo rečemo: nje naši cementni mlini meljejo počasi. Tukajšnje članstvo SNPJ z mladino vred se je začelo zanimati, da bi kupili neko poslopje na glavni ceeti, ker je pocenj in bi iz njega napravili slovenski dom. To je dobra ideja in če bo sloga, kar upamo, bo lahko vse doseženo. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Počasi bi se izplačevalo s priredbami, kakor se drugod. V De Pueju je majhna slovenska naselbina, toda imajo svoj Slovenski dom, lastm» pokopališče, prostore za otroke v parku itd. Oni delajo z združenimi močmi. Tudi LasaH-čani bi nam pomagali, saj radi pridejo v Oglesby k vsaki priredbi. Čast Lasallčanom in Jam-rovčanom, ker oni se pokažejo kot prave slovenske korenine. Pa tudi v Oglesbyju nismo tako majčkeni, saj tudi mi radi vrnemo. Dne 7. oktobra sem bila po poslih v Chicagu. Ogledala sem si marsikaj, kar prej še nisem videla. Ogledala sem si "farmar-sko" gledališče, kjer se vršijo "bam danci", kakor tudi druga gledališče in zanimivosti v "loo-pu" Jn parke. Pri Bergerjevlh poleg urada SNPJ sem bila prijazno sprejeta. Poslušala sem rekordirano petje trboveljskih in jeseniških fantov na ploščah, ki so bile prinesene iz starega kraja. Po naključju sem se spoznala z g. Vincentom Cainkar-jem, glavnim predsednikom SNPJ, ki me je povabil, da si ogledamo dvorano, kjer je imela mladina prvi ples v sezoni. Bilo je v resnici , imenitno in zelo zabavno. Srečala sem prijatelje iz La Sallu in Oglesbyja in že sem mislila reči: "Hello, Oglesby!" Dne 9. okt. sem si ogledala uredništvo in imela čast ¡»ozdraviti ln spoznati uradnike, katere mi je g. Cginkar galantno predstavil. Vsi so zelo prijazni in tudi g. Molek mi je s prijaznim nasmehom podal roko. V srce se mi je smilil naš nekdanji Lasall-čan g. John Vogrich, ki ga je prijela bolezen v nogah in le s težavo hodi. V tajniškem uradu delajo največ mlpde gospodične, ki so ena čez drugo bolj lepe, v resnici krasotice. Ogledala sem si tudi tiskarno, konferenčno sobo in nazadnje prostor, kjer hranijo imenik vseh članov. Pokazal mi ga Je g. Cainkar, ki je rekel: Vidiš, tukaj so imena vseh članov jednote, imena živih, na tej strani pa imena mrtvih. Vprašala sem ga, ali je med njimi tudi ime mojega pokojnega moža, kar Je potrdil. Beseda mi je za-| stala in postala sem grozno žalostna. S toni je bilo konec ogledovanja 4epega poslopja Slovenske narodne podporne jednote, na| katero jc lahko vsak član ponosen. Kdor si želi ogledati |>oslop-je kakor sem ga jaz. naj se obrne na g. Vincenta Cainkarja. On je irikrajno prijazen, ljubezniv, idealeb, mirnodušen in značajen mol. Meni bo ostal v trajnem spominu. Vsem prijateljicam in prijateljem v Chicagu najlepša hvala za naklonjenost, katero ste mi izkazali. Sedaj sem zopet v Oglesbyju, a srce je ostaJo pri vas. Thereaa Dušak. Prešernov koncert Chicago.—Naj mi bo dovoljeno poročati, da se pevski zbor France Prešeren pridno pripravlja za svoj letni jesenski koncert, katerega priredi v nedeljo, 12. novembra, pričetek ob 2:30 pop. v dvorani SNPJ na 2667 S. Lavvndale ave. Prešeren vztrajno in požrtvovalno goji našo slovensko - pesem že nad 10 let. Ves ta čas deluje na tem, da zadovolji popet-nike svojih koncertov. Na prihodnjem koncertu bo pa še nekaj posebnega, ko bo zapel nekaj pesmi, ki so bile prinešene iz Jugoslavije. Kdor jih bo sliŠalL bo gotovo ginjen. Delo naših pevskih zborov je težavno, a vendar velikega pomena za slovensko javnost Gojitev slovenske pesmi pomeni prikazati občinstvu nekaj duševne lepote. Slovenska pesem nas spominja daleč v preteklost in nam daje upanje v mogočno bodočnost. Dolžnost našega naroda je, da pevcem damo priznanje in zaupnost. To storimo, le, če napolnimo dvorane ob njihovih koncertih. Velike udeležbe na koncertih navdušijo pevca in jim dajo pogum za nadaljnjo gojitev slovenske glasbe v naši tuji deželi. Torej na svidenje 12. novembra popoldne v dvorani Slovenske narodne podporne jednote. Vse drugo, kar se tiče programa, bo priobčeno pozneje. Uvezjieni smo, da bo program zadovoljil vse posetnike, Kotw preteklosti. Vabimo vse občinstvo od blizu in daleč na ta koncert pevskega zbora Franceta Prešerna. — Za publicijski odbor, Victor Zupančič. Razno iz metropole "fj Cleveland.—Laž in obrekovanje imata kratke noge. To velja uredniku in možakarjem ofcoli lista Naprej. Od kar izhaja ta listič, Je bil do 24. avgusta t. 1. -protifašističen. Vsaj tako je zatrjeval in se tudi na tej ¡kx}-lagi širil. Sploh se je progit\$al za vodilni in skoraj "edini protifašistični" slovenski list v Ameriki. Bil je tako "antifašističen", da so na njegovo pobudo njegovi generali po naselbinah pričeli krožiti laž, da sta Prosveta in Proletarec na strani—fašizma! Gotovo pa urednika Molek in Garden. Od 24. avgusta, ko je bila sklenjena prijateljska pogodba med Hitlerjem in Stalinom, pa je Naprej samo—"list naprednih delavcev." Kaj se je zgodilo? Ali ni več fašizma? Pravkar sem Čital v tem za-vajalnem lističu naznanilo svojim naročnikom, da je moral list zadnji teden izostati radi velikih finančnih težkoč. Dotična tiskarna (stalinističnega Hrvatskega Radnika) ni baje hotela tiskati brez plačila, brez copakov. ( >be-nem pravi list, da ne ve, če bo izšel prihodnji teden in da je možno, da bo izšel dvakrat na mesec. In končno ravno v istem članku na prvi strani z debelimi ¿rjesmi strašno apelira na vse zastopnike, na vse prijatelje Na-preja, na vse zaostale naročnike. Prvi dvoji naj gredo z vso silo, z vso energijo na agitacijo za nove In stare naročnike. Na zadnje pa apelira, naj poravnajo zaostalo naročnino. Ravnp tam či-tam. da je takih naročnikov, ki dolgujejo tri do šest mesecev nad 600. (In'ako se šteje še one, ki dolgujejo od šest mesecev do e-nega leta ali več, potem menda dolgujejo vsi, tudi zastopniki.) Ako se ne motim, ta list izhaja približno tri leta. Koliko laži je že prinesel ta listič v javnost, koliko natolcevanja, koliko obrekovanja In zavijanja proti Prosveti, jednoti in njenim glavnim uradnikom, v prvi vrsti proti u-redniku Molku. Koliko obrekovanja in škodoželjnosti proti Pro-letarcu, češ da je vse zadolženo, da vedno fehta, da ga vzdržuje SNPJ. Kar pa nI pisal listič Naprej, so lagali, blatili in obreko-vali pa njegovi generali m ge-neralčki. Najbolj hudi so bili v našem Collinwoodu, pa tudi v Detroitu. Tudi. tam iz Windsor-ja, Kanada, je letelo blato, toda tisto blato je odletelo nazaj v njihove od laži spačene obraze. Ravno pred par meseci me je nahrulii eden teh generalov, čemu da agitiram za taka lista kot sta Prosveta in Proletarec, ki *ta diktatorska in proti delavstvu. Posebno Proletarec, ki je ves v dolgovih, čeprav vedno fehtamo zanj in čeprav podpira jednota list in urednika. Tistemu nesramnemu generalu sem rekel, da laže. 2e veliko sem jih slišal od teh izobraženih generalov, pa sem vse ignoriral. Am-oak vsake stvari mora biti enkrat konec. Niso v«4 taki, toda lih je Še precej, ki so popolnoma napeljani in zaslepljeni. In kako so zagrizeni! Jaz dobro vem, da nobenemu delavskemu listu ne gre jiredo-bro. Ako je ta ali drug list dolžan na svojih obveznostih, ni nič čudno in tudi nič grdo. Glavno ie, da je pošten in obziren. Se nekaj: Pred nekaj meseci je meni- in mojemu prijatelju A. S. neki drugi njih pijan general zabrusil v 9braz, da smo vsi eo-•ialisti zabiti, ker še tega ne vemo, kdo je pravi urednik Napre-ja. tyoj prijatelj je rekel: Jure, ali ne? Možakar se je še bolj razburil in še bolj zmerjal, končno pa je dejal, da je tisti tajni urednik Naprej a bolj izobražen kot vsi socialisti, da ima več v peti kot socialpptriotje v glavi, uključivši pokojnega E}ugtna Victorja Debsa ln Kristana. Možakar je nato Še enega stisnil. Jaz, moj prijatelj tn še par rojakov, ki so tudi to slišali, smo se s studom obrnili od tega Človeka. .... Ne bi še sedaj tega pisal, ker sem zelo potrpežljiv človek, včasih "sploh preveč potrpežljiv. Ampak ravno sem či^al v. nekem listu, da se je tisti tajinstveni in zelo izobraženi urednik Napreja obesil, in to v uradu, kjer se lifet urejuje. In tisti učeni urednik Napreja da se je pisal Pnvel Sif« rar, ako je sploh bilo to njegovo pravo ime. In da nihče ne ve, kdo je in kje je stanoval. Menda nočejo vedeti. Tudi George Witko-vich, ki se je štel za urednika Napreja, ne ve ničesar ali nbče nič vedeti. Jaz, kot "zabit socialist," tudi nič ne vem o tem. Mož je vsekakor imel nekaj težkega na vesti. Možno je, da so možje postave kaj slutili in čiovek se je zbal. Jaz se nisem še nikdar veselil nad smrtjo ali samomorom, bodisi tega ali drugega človeka, niti sovražnika ne. Čutim, tudi z vsakim samomorilcem. Vem, da je bil vsak tak človek revež. In predno zdrav človek stori samomor, se mdra težko boriti sam s seboj predno se ta kaj takega odloči. Ampak zgražam se nad tistimi njegovimi pajdaši, ki nekaj skrivajo, ki žalijo ljudi in lažejo ter blatijo druge, dasi sami vedo, da govore neresnico. Hujskajo še deloma poštene ljudi, svoje grehe pa drugim očitajo. No, bomo videli kaj bo, je rekel oni slepi. Tukaj pravijo in pišejo, da je začelo veliko bolje delati. Ne rečem, nekoliko se je res izboljšalo, ker Čutijo vojno. Ni pa dosti bolje in tudi ne more biti, dokler je na desettisoče brezposelnih samo. v Clevelandu in približno toliko jih dela po nekaj dni na teden pri WPA za borih $62 do $57 na mesec. V našem CJevelamJu so pretekli teden pričeli s stiskanjem grozdja. In grozdje je letos zelo poceni, $30 do $36 tona, ali $12 do $14 sod grozdnega soka. Torej je tako poceni, da je skoraj smrten greh biti brez dobre kapljice. Vendar ni še od daleč tiste zahteve zanj kot je bila prejšnja leta, ko je bilo grozdje po $80 tona. Ljudje so se vina odvadili. Vinorejcem-farmarjem se več ne izplača pridelovati grozdja in ga nabirati po tako nizki ceni. Pri Slovenskem delavskem domu se keglja, da je veselje, posebno zvečer, ko nastopijo razni teanii. Edina izjema je sobota. Ob nedeljah pa pričnejo takoj popoldne. Kujejo pa se nekateri balincarji, ker je treba plačati vsakikrat pet centov od bole. Mogoče, da imajo nekaj prav. Ampak so tudi ljudje, ki niso in ne bodo nikdar zadovoljni, vedno jim je vse črno in druge hujskajo. Ne pomislijo, da so ogromni stroški in da mora direktorij dobro gospodariti in gledati, da se bo izplačevalo. Anton Jankovich, 147. Nekaj za lovce Cheswick, Pa__le precej časa se nisem oglasi], ker le čitam dopise drugih. Nekateri so jako zanimivi in tudi podUčni, nekaj po jih je precej škodljivih. Ne vem, zakaj so delavci tako drug proti drugemu posebno tukaj pri nas. Kar se tiče delavskih razmer, so sedaj še precej dobre. Bliža se lovska sezona. Upam, da bo mpj rogomet okey. Sedaj smo pripravljeni, tudi če je treba nad Hitlerja. Čital sem dopis Iz Shacona, da imajo tam dobre lovce. Jaz pa pohvalim naše iz Cheswicka; vem, da so vsi dobri strelci, če zajec priteče. Cital sem tudi tisti Valentinčičev dopis, v katerem pravi, da se boji medveda Jaz se pa bojim* da bi ga ne videl. Če ga bom videl, potem veš, kaj bo. Tudi Pete Grom piše, da smo iajn lovci— Porone, Klemenčič ln Božič. Smo res, samo zajci preveč bežijo, toda Če si dober, ga pihneš, posebno če bi imel kanon. Če pjride Zidanšek letos na okrog, bo dobil medvedjih klobas. Mislim, .da bodo okusne. Eden naših dobrih lovcev, Martin Poušek, je pa v bolnišnici. Priporočam ga vsem lovcem in tudi prijateljem, da ga obiščejo. Nahaja se v Trenon Hospi-tttlu. Želim mu hitrega zdravja. Martin je fin lovec, še posebno takrat, ako d"bi zajca za grmom. Naj o lovcih ln lovu za sedaj zadostuje, pa še prihodnjič kaj več. Kar se tiče društvenih razmer, so še precej dobre. Članom našega društva 686 SNPJ naznanjam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da plača vsak član &0c v društveno blagajno prihodnji mesec. Samo bolniki so oproščeni. Anton Klemenčič, predsednik. O potovanju v staro domovino in nazaj Barberton, O.—Ni moja navada, da bi ae spuščala v Javnost in nisem še nadlegovala urednika s kakšnim dopisom. Zato upam, da te moje vrstice pridejo v naš priljubljeni delavski list Prosveta Moj namen je, da nekoliko opišem moje potovanje v staro domovino in moj povratek v Ameriko. Po dolgih 30 letih me je premagala šelja, da obiščem deželo svojega rojatva, moje še živeče »Urit, prijatelje in znance. Tako sem se odločila aa odhod in odpotovala 11. julija V družbi moje stare prijateljice m rs. J. Ozbok. Prav fleteo sva se imeli vso pot do Ljubljane, paj je nama mr. Kolander tako uredil potovanje, da Je alo vse kot (Dalja aa H »trani.) < po Meglenica v Andromedi Kdor ob tem času v jasni noM « . nebu bo kmalu opazil,T^vi ^ temveč da se njegovemu po*!«, „ , * di nekateri mlečno svSli S med teh tvorb Je tisto ki io iL HJV* sko cesto, p«,¿g T^vrzr že s prostim očesom v ozvezdju an^ 01 Herkula dve majhni, sveti,^ točki biti pravi zvezdi, ker sta Ab ^ kor nam pokaže pogled skozi rZT j gled, sto obe točki različne narav?Vj na pega v tterkulu se spremen, nun J v gnečo sonc ki je od nas sicer neskončl ( Ijena, vendar pa pripada še vedno našem stavu Rimske ceste. m Drugače pa je z nenavadno, ovalno m nico v Andromedi. Močni daljnogledi h v njej razločno spiralno strukturo V šel nejših daljnogledih opazimo, da ta me* ni iz enakomerne mase, temveč sestoji iz jonov in milijonov stolnic. Ta Androm— meglenica je "svetovni otok", sestav pod Rimski cesti, ki je tej nebesni tvorbi I bržj?da tudi na6e 080nčje' izmed V8eh Ze razdalje v notranjosti našegu svetov sostova Rimske ceste so za človeško parne pojmljive. A vse to izgine v primeri z ( ljenostjo Andromedine meglenice. Sve rabi namreč od tom, da pride do nas, ok milijon let, tako da vidimo v resnici ko«» stva, kakršen je bil pred milijonletjem, ob času, ko človeka v današnji podobi »p ni bilo na zemlji, Poedini zvezdni orja bleščijo iz AHdromedine meglenice, ki dot jo nekateri med njimi 300,000 kratko svr noat našega sonca. V svetovni prostornimi je še sto tisoče šnih meglenic, ki Jih je opaziti le z naj nejšimi teleskopi. Da-li se ti svetovni širijo v brezmejni prostor, ali pa je yeso omejeno, to je vprašanje, ki danes še polnoma razčiščeno. ' Razen meglenic, ki sestoje iz velikan števila stolnic, poznamo se druge ogr< tvorbe, ki sestoje iz izredno redkih plino oblakov prahu. Najlepša teh meglenic ozvezdju Oriona, ki ga je tako lepo vid zimskih nočeh. V nasprotju s temi žar plinastimi meglenicami so tako zvane t ali črne meglenice, ki jih je lahko opazoy poletnih nočeh in ki delajo v sostavu Ri ceste vtis, da je nebo na teh praznih r luknja. Sestoje iz silno drobnega prahu vzemajo tako velikanske prostornine, da * vajo zvezde, ki so za njimi in ki bi jih dri lahko videli. Ker pa spadajo te nevidne n v Rimsko cesto, so nam razmeroma bli» so tudi le neznatne pritlikavke, v prime prej omenjenimi, samostojnimi meglenica; Glasba kot zdravilo Ameriški psihiater dr. Robert H Schauffler se je že leta bavil s proučeval glasbe kot zdravila. Ze prej so drugi zd niki skušali vplivati s pomočjo glasbe bla na duševne bolezni, a dr. Schauffler je prav posebne uspehe. Sestavil si je seznam določenih melod katerih pravi, da vplivajo na določene dus bolezni, in jih sedaj naravnost predpii Njegovi recepti priporočajo n. pr. za man depresije Schubertovega "Vilinskega kra za lažja melanholična stanja Beethovnovo4 sem veselju", za nervozne pojave Grie "Pomlad" ali Smetanovo "Vltavo", za m valno manijo Chopinovo Etudo v g-duru, thovnovo Patetično simfonijo ali Dvori Koncert za čelo v h-molu. Celo bolno »top vane strasti zdravi dr. Schauffler z glasbo, sicer zapisuje za ljubosumnost overtur "Mojstrom pevcem", za napade besnosh zbor romarjev iz "Tannhaueserja". ^^ J etika nazadujey rak pa narašča H Zc mnogi zdravniki šo trdili, da je jetilu davno izgubila svojo nekdanjo strahoto.^ cialist za pljučne bolezni, ameriški zdrav ■ učenjak dr. Edgar Mayer pa pravi, da j bolezen, ki bo v nekoliko letih nemara pol* ma izginila. p- Dr. Mayer, ki se mudi trenutno v »sn pravi, da je zlasti razvoj roentgensk.h c ločilno vplival na nazadovanje te nevarn lezni. Se pred 16 leti je bila tuber^ Zedinjenih državah, kakor v mnog h dru| deželah, na prvem mestu med boleznimi pa se je pomaknila na sedmo mesto, iu— je v Ameriki izmed 100,000 oseb umr* g tuberkulozo, lansko leto pa eaino še «j • p drugod pa je opažati, d. «evilo bo^ ^ tičniml pljuči nazaduje, nasprotno pa jo primeri rakastih pljuč. Predi dvajsetimi W n i k (Iz Proevete, 20. oktobrs \9M | Domače vesti. V Barberton u. O** * čelo gibanje za slovenski delavski dem. ^ Delavske vesti. « ske stavke, ^vksrj, ^ ^' ^,^ kuhinje in živežne prodajalne Iz iaoMmatva. Med lUlU-J^; se začela direktna pogajsnjs zarad» morske meje. . H~J.Uk. B-iJ«. • protio(«n*ivi M v*b ru.k.b fr»«» ovice ' starega kraja lorja ratbe so se ,ali v smrt -j,** Bistrica, 18. aept. Bohinju je bU danes skraj-Een dan. Obe dolini ata \¡m strašne nesreče, ki oripetila v minuli noči in , «Mevala štiri človeška L O tragediji, kakršne (pomni Bohinj, smo prejeli ¿je podrobnosti: »gori Fužini se je poročila f| popoldne Francka Rav-[g Jesenic, ki je vzela po-lVega sina Matijo Str-„ Poroka je bila ob 16. v ¡ cerkvi v Bohinjski Bistri-koder so se svatje takoj o» nevestin dom v vas Tim so našli avtoizvoščka ' Skantarja iz Ribičevega 7m Bohinjskem jezeru. Do-f« je bilo medtem poročno katerega so se udeležili ii obeh družin, ožji so-in znanci neveste. Bila ,v prijetna in vesela druž-j ji ji le prehitro minil čas, i d» «o Ravnikovi z Jesenic Bi osebn^vkk, ki odhaja ■ okrog 19. Ob 21.48 Ü na avtomobil, da jih preña postajo Bohinjsko Bis- i in da bi se z večernim brzo-odpeljaJi na Jesenice. V ilu so bili žičar Janez ■ z Jesenic, njegova žena , njuna sina 11 letni Janko etni Janezek, Ravnikov Viktor in njegovo dekle Grmova iz Mokuča pri ei. Družina Janeza Ravni-sedla zadaj v voz, Viktor ička pa spredaj k šoferju, er je vozil po ozki cest) vsls na brodski most. Tik mostom je sicer vozil po-eje, ker zavije tam cesta v ij oster ovinek, ki mu je ej dobro znan, a kljub je imel avtomobil ée ved-Itoliko brzine, da ga je zaneslo ice so bile usodne. Avti se je nagnil na desno ograjo, ki se je zlomila ae je skotalil v Savo Bo-o, ki je od zadnjega dežja ij narasla in je viaoka sko-m. Avtomobil se je preña streho, da so kolesa kvišku. Pri nenadnem je Janeza Ravnika vi»k> v reko. Voda je na tem lilno deroča. A z nadčlo-naporom se je je Janes rešil. Komaj je bil na ¡n videč, da se ostali bo-«»alovi in da so nekateri članove družine ée v avtomo-i« «pet planil v vodo. Naj-»« potegnil z vode šoferja, prepričan, da je to njegov Takoj nato pa je spet pla-vodo, da reši še ostale, Vik-vo dekle Tončka se je sama 0 izmotala; iz avtomobila Mla na avtu, medtem ko J»a>vo ¿«no avtomobil za- 1 ** nogo, da ae ni mogla ; "«Ule tri je deroča voda P* k seboj. M» ho je bila medtem Halj} neiwjasnjen način rešila Ko je Janez videl, da * mor«- žene in ostalih re- * pustil šoferja na kraju P1 l»a je planil proti Pokliče pomoč. Bil pa J*® zbegan, da je namesto v JJW v Bistrico. Spotoma je g ¡*k*ga voznika, ki mu je da »,,••(. napačno. Janez «« nemudno pohitel v vaa Fv»l vaščane, ki ao bili ae-■ voljni pomagati in P»«* na kraj nesreče. ?** dve uri se jim rešiti nesrečno ženo ¡J™ valov. Bila je že mr-^ Viktorja terobaain-J, i'"4* Vnesla naprej proti ,r ' '"''"tu, kjer so šele JJ ; (""««deljek zjutraj po- iSf*:1**» Prenesli 'i"m na Brdo št. 21. Zhh kotili na klopi. Pre-JN¿". ' ko ao polagali RíEkrtJ ** n*n,h »Viktl( kov ,n Presrečen«-vPričo njegovih ro- knik L kjer je kmalu nato zahteval sv<Č ttano se joč«, zakaj ve, da JI bo to.lefe> zopet umrl otrok in zopet bo moralazaslužiti za pogrebne stroške. Kriatua, koliko Čfottfck trpi, preden spravi skupaj denar za pogreb Ukšnega črvička! — Štiri sto, pet sto dinarjev.—In gospod pri fari reko: "Ce ne moreš dati vsega enkrat, princsi dvakrat." Po gosposkih vlnlčarijah se oglaša muzika. Gramofoni igrajo polke, radijaki aparati govorijo v vseh mogočih Jezikih, v goricah zori grozdje, med domovi haloških vinogradnikov pa so začeli hoditi mašeUrji. TI mešaUrJi ao ljudstvo zaae. Nikogar Halolani ne črtijo bolj, nikogar pa se tudi ne bojijo huja od njih. To so hlapci kralja na Betajnovi, ki ae Igra z življenjem nekaj stotin Haložanov. Mnogi ga niti ne poznajo, le čujejo govoriti, da je v bližnjem 1 Glasovi iz liaselbinl (Nadaljevanje s ». strani) prišli v Mavre, potem pa na par-nike in bodo rešeni. Toda, žal. ni bilo Uko. Vlaki polni vojaš-tva, na postajah se j« vsa trlo oboroženega vojaštva in konj, ki ao šli na mejo. Gnječa vsak dan "inorei." Čakal je naju tudi na | večja in smo s veliko težavo pri-kolodvoru v Ljubljani in odpeljal v hotel, kjer naju Je čakalo okusno koailo. Ko smo se okrepčali, je naju sprsmil tudi na na- šli v Havre. Potem pa ne naprej, ne naaaj. Ta strašna muka je trajala 20 dni. Bili smo utrujeni od naporne Kolander je j votnje, slabe hrane, neprespanih vse tako uredil kakor je ob^ubil. noči in zraven še grozna akrb, jine domova. "T zato mu izrekam javno zahvalo in ga toplo priporočam vsem. ki ao namenjeni v stari kraj. Ha morem popiaati občutkov, ki so me obdajali, ko sem po tolikih letih zagledala svojo rojstno vas Velike Bloke. Od pkev«. likega veselja bi skoraj padla nezavestna v naročje mojim dragim staršem (oba sU stara že nad 80 lat, toda že pri moči). Mati me seveda kar nI mogla pu-stiti is objema ta sem se ž« bala, da bi Js n« zadel mrtvoud. Bila sU izredno vesela, ker po tolikih letih ae je končno vendar posrečilo enemu izmed otrok, da jt prišel zopet v njih objem. Vzgojila aU Šeat otrok in vai smo tukaj v Ameriki, ona dva pa sama v stari domovini. Nič manj vs> aeli so bili tudi drugI vaščani, ki so me dnevno obiskovali in ao slehernemu prišle solze v oči, ko smo ae seAli. Vpraševali so me o Ameriki, o avojcih itd. Tako aem tudi Jas hotela izvedeti o tem in onem, ker v 30 Istih a« je toliko apremenilo, da akoro nisem mogla razumeti. Tako so mi dnevi potekali zelo hitro in akoro je bilo treba misliti na odhod nissj v Ameriko. Tedaj pa so ae začele težave, ker kar čez noč je bila v .Jugoslaviji napovedana splošna mobilizacija radi nemško-poljske vojne. Prišlo je vse tako naglo in po vsej deželi je nasUls velika zmešnjava; vae je mililo, da tudi Jugoslavija napoveduje vojno, ali pa da je napadena. Kar je bilo Amerikancev, ao hoUli vsi hitro n*s«j' Jaz sem odpotovala is Ljubljane 9, septembra Naši agent je so nas kar hitro pehaM, čel bodo Že kako dolžnika do dolžnika hodijo in izUrjujejo dolg. Halotan nims denarja, nima za božjo voljo, Ima pa par grablc gorice. Toliko, da bi se pošUno preživel, ko bi Imelo vino pri-merno ceno. "Pa prodaj grozdje, prodaj mošt, sicer U bo naš gospod tožil in reč ti bo šla!" Haloianu ae orose oči. Ne more k klešč. Ve, da gs bodo ogoljufali, aramotno ogoljufali, ali ni postave, na katero bi ae oprl, pa se rasjote. "Koliko dsU za pol gorice 7— Tri polovnjske zraaU na polovici." MešeUrji mislijo, ai nekaj šepetajo, poUm pa pravi "prvi": "Tisoč sto in niti dinarja vsč. Ce pa prodaš mošt, dobiš za UUr dinar trideset. Letos plačamo isjemoma tako dobro." "Kriatua, aaj sU kriatjani, ljudje I—'To Je goljufija!—N* morem I" ae brani Haložan. Cfai ae obrnejo kakor da bi hoUli oditi. "Grunt ti rte bo dovolj za sodne stroške, "mu pretijo." 2rU bi, žrli, hudiči, trpi za vsa pa naj naš gospod.—iFrato ti bo vzela sodnija, potem pa pojdeš po svatu s trebuhom za kruhom." In siromak se uda, kakor se Je udal lani, predlanskim, zakaj ve, mestu zakopan v zlatu in zeva-1 da ni pomoči. Podpiše pogodbo, rovan * železnimi zapahi. Sami v kaUri stoji, da proda kralju na " BeUjnovi tri polovojak« mošta za 1170.— dinarjev. Od Uga izkupička se od računa 1110,— dinarjev za dolg na kruhu in mo-20.— dinarjev ta obresti, dinarjev pa dobi vinograd •o si napravili o njam sliko. Debel je, mislijo. Trebuh mu visi čel kolena, zlaU verižica se vleče čezenj. Nog skoraj nima. le nekje nizko iz trebuha mu štrli dvo- ki, je stopal, ki Jih končujejo tolatl 40. orsti Tudi rok akoraj nima, le nik za polovico pridelka, ki mu toliko mu jih gleda iz tolšče, da Je sraael v gorici in sa katerega je garal on Ur družina ve« leto. MešeUrji ai mane jo rok« in gredo k drugemu dolžniku, kjer V s« Haloze so iztisne z njimi iz ž«pa Haloiana, kolikor j« v nj«m. Vrat mu J« vgreznjen v ramena in glava mu kam zdaj: ali v valove ali v smrtonosni plin. Domačini so sicer imeli plinske maske, toda na nas Amerikance se ni nihče spomnil, drugače ne kot daj dolar, plačaj tu, plačaj Um. Kamor ai ae obrnil ali prosil pomoči, povsod j« bil odgovor: plačaj dolar! In bili amo vai izčrpani do koat). Veliko jih je tudi zbolelo. Končno ao nam v«ndar preakr-beli nek sUr parnik. Bali amo se vkrcati, toda raje v valov« kot da bi š« naprej čakali v bresup-nostl. Vožnja po morju j« bila zelo dolgS> Vozili smo se sicor devet dni. toda ti dnevi so se mi zdeli leta. oela vočnost. Bili smo vedno v strahu, kdaj zad«n«mo v mino. Mogočni valovi ao a« poigravali z našim parnikom ter ga meUli aem in tja kakor igračko. Večina nas potnikov Je sbo-lela na morski bolezni radi močnega guganja. Tudi sam« aem že izgubila vae upanje, da š« kdsj vidim avojo družino. V«ndar j« priš«l srečni dsn 6. oktobra, ko snv> zagledali New York. Potniki smo skoro besneli od veaelja, ko amo zagledali svobodno samljo. O blažen« Amerika! s«m vzkliknila. Ko s«m stopila na ameriška tla, a«m a« počutila kot doma v svoji hiši. Hitro brzojavim svojemu možu in otrokom, ki so ml prišli naproti v Cl«v«land. S solznimi očmi smo s« plsdravlll, k«r mislili smo, d« se ne vidimo v«č. N« poetaji bi bila skoro na glas zajokal«, ko sam ««gledala avoj« otrok«, mož« in aorodnike. Sedaj aem zopet doma pri avoji družini in aa pogovarjamo o starem kraju. Kako reven j« U kraj in koliko Um trpi ubogi narod. Povem vaem v Ameriki, da vaakdo naj bo z«dovolj«n, k«r j« tukaj. Tam skoraj ni za živeti: Tiatl, ki ImaU svojce Um, pomaga JU Jim, ker «o v resnici pomo*i potrebni. 2lv«l« Amerika in posdravljani naročniki Pro-sv«U! Fr«nc«« Poje. Vatikan apustil mirovne napore Sovražniki Bog* ograiajo Evropo Rim, 19. okf.—Vatikan ne bo inlciatira! nobenega gibanja za vzpoatavitev miru v Evropi, sodeloval pa bo z va«mi, ki bodo skušali ustaviti sovrsžnoflti. Tako j« namignil včeraj p«p«Ž PIJ XII. Istočasno j« p«pež opozoril n« delo sovražnikov Bog«, ki ogr«UJo Evropo. To stv«r J« papež omenil, ko Je sprejel noveg« litvlnskeg« poslanik« v Vatikanu, ki mu je predložil svojo poverilnico. Opomba o sovražnikih Boga se ji nanašala na Nemca in Ruse, ki so lnv«dir«ll Poljsko k«toliško državo in al jo razdelili m«d a«-boj. ftlapemhi flarožim flnhportm IfžtmUi ■T^ Chicago, llltaels »657-5» So. U«nd*le Ave. Mornarji na nmmlkam parnihu — uprli Bogota. CoJombiJ«, 19. okt — Člani posadke na nemškem par-nlku HellgoUndu, ki U nahaja v tukajšnji iuki, «o s« uprli, ko j« mornarkni minister ukazal, da a« mora p«rnik vrniti domov. Mornarji a« bojijo, d« bodo parnik potopile angleške ali p« francoske bojo« l«dj«. KaplUn par-nika J« apeliral n« kolombijsk« «vtoriUte, naj mu pom«g«Jo pri z«tir«nju upor«. i« kakor pučelek. v kakršnih so, napravijo lato. nekoč HaloUnl vozili v meato poa«J«oe a Ukšnimi dolžniki. ______ žganjico. OJi v nj^vi glavl ao Kralj na£ ? l^iS «"venska NaTODNA POD* ostudne, hladne in knoločn« k«- v avoJ«» Wtsem ^Ulju in jEnfS«ra ..... ifnyrt/uiiu i/1 »*iiif ~ j-. kor W bile J«strebove/ Takšne-; računa, koliko bo zaslužil, č« bo de na avoj« hribe avtomobilske uj nov i otroci In njih očetje ceaU, ko imajo časa dovolj, ne pa tudi vedo, d« ta kralj ne žna Takšna j« slika Haloz sUrej*ih;govoriti slovenski, dasrodira času ULAVNl ODBOR . uvaUvAi.Ni ooaaat VlMMt < «Ukar: »v«SmSiiUi j......................iMf a k*%» CMm««. IIUmU p. a. VHt. «I. uimik....... ......... ..... mit S. I.«»náal* A*«.. ( »,««•. IUImU UwraM* letakiS. H«O Ui.................. HIT S U»MUU A«».. «»•»«•»•. 11 UM*« Ukm V«flH,k. ti MM«i»tk....................... IMf S UwnSaW A»»., ( h^.f UHm* rili» UMNM. M»r««H«|J iIMIU ................... IMT S. I «»nSal» A»«.. < kl,„. IIIU*U J*Sn M»UA. «rttaSt BIMIU........... ........... Nil S. U»n4aU A«*.. CUM|^ 11 Unate e«»üraKimai)Niaii A Ml raj v M rta*, »r.t MS«raSMMlnMi rr»a Mkt. M,riéiitelt......... fSSUy. J*., »ral Oteirikmi |MS»raSMSMth (•Milna Sam Irá «raai ételH4 mi |M4lir«la^iilk J«Sm Klanaak. InOI tfuirthtm MS»r«SaaSM» ., as»ar4 T.«alc «««ril Stetrlklal M4»rwka4«ll> , ...«M Ka,aa« A««.. Jahftata««. Pa. ..ata i» iiih si.. Miu»«tw. wu ............ Saa Sil. eiritoM. Pa. III? W. «lih at. ( lataUftS. (Mit* .....III I'fMtMi Ii. Oateakr lil. M«> 111. WkWalart, (aW. Mailt l*alra«lcS. miillSI. t. A. ViSa» ,7,',..... j«lm vmrmi............. jas,« on» ;................ J*MS IIH« .............. John Uarlah »n*k ItarM« . tlUk Vraurteh J.h.« TrialJ .. morejo videti zlasti | žensk. Ko pridejo oni v gorice. J« najboljše, da se haloške ma- II a loža ne že štirideset let. ir „..«UM** «. -___________- , «pomladi, ko skopni Halois- Ure zspro v'hrame. In katera le|nom kruh s« zaUko po pomoč h more. se pred gos,ki. ki ji je sk^ kralju. Da Jim ** venska govorics odvrstns kskor kruhs, da »«Jjd« haloška žena. ne pokal«. I Urja pl^ils takoj. N« eesUh «o se prikazali še približa trgatev, l-^ -voje tudi drugi ljudje, o v«liko, od hUpce-mešeUrj« v H«leze. Od j« «lika Haloz v Um ko •« drugod pripravljajo z veseljem na trg«Uv. Dobro bi bilo, d« bi obla«t obrnil« avo» Je oko nekoliko tudi proti Helo-sam Ur »pisala besedo, • katero aa kralj* n« BeUjnovi zebra-«juj« sramotno izkoriščanj« haloških vinogradnikov, Ignac Koprivec v Jutru« 1'OKNA J KI)NOTA ■ «vej« pebMksciJe lm A« m Proev«U z« ker isti, društev to č kast v« la as props evoJNi idej. Nikakor p« rnak Salu. unAmSnS. PraS Malaai ........... Mita« MaStaaSal ..... «.»«rouAaaKi ouaaai ........ ...........TTT. IM a. 111*1 at. ru«a(aas. Okla ....................IMf S ta» a Sala A»a.. (Steaa*. Illiaate ...................IMT «. UvaSala A »a., (titea«., US»ate .........v....... MIT S UaaSala A »a.. OilaM«. Illlaate .................111 S Praa»aai A»«., lia ra* éaw Milla. tU. ...................«....IMT «. Tramball A »a., tHlaa«a. III. ........................MM «. UmMN A »a., «arwra. Ill roaoTNi oitaaai .............................«M W. Ma, at. S»rli»«(MS. Ul. ......................IMII Maak«k. A »a.. OaaaUaS. OSI« ................................... aa» ST. Arm. Kaa*a> ...........................i.....Ill Taaat St. I.aaarna. Pa. ................;................. Saa MT. SiraSaaa. Pa. NAuaoaNi ouaaai ................. till a U»MUIa A »a,. I hira««. Mínala ......................... M Waatrlat Ara.. Par«. IIUtMla .......................I MM Ar«««« A»«.. (laralaaS. OSte All sU I« naročili Pn»v«to In MladUudil llat avojemu prijatelja aH «orodnlku v domovino? To Jo «dial dar traja« mdaastl ki ga sa Mal denar lahko pošljete «ToJeoBi v barij. Vsaka ar* toa ablšaja« ovoje Ter« J «gt laterita! Nova VEL L KA kuharica! .. r Po 'dolgoletnih izkušnjah in preizkulnjah )• Folicita Kalinlek tvojo veliko Kuharic^ vnovič apopolnila in predelala. T* izdaja je sedaj otma, ker pomeni za alovenske razmere več kakor le tako gostobesedna reklama. NA kulise tOf S^HIUA idlilMi bi pviflittMl ^iifii^ THI rtM^S it lllllll®Jiks «Malaaa «ai TN pregledno, Ubira vsftplev Je Islrpae. TO m NAiPOPOlJVKJftR DRU), KI