Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
........ »
Zamenjava
anode
v
vročem
uspela
Po predhodnih pripravah (ano-dni komplet, tokovodniki, varnostni ukrepi in podobno), so v proizvodnji aluminija zamenjali zadnijo poskusno peč 812 brez prekinitve procesa.
Program za zamenjavo so pri-praviji skupaj z delavci tozda Vzdrževanje, iki je do potankosti vseboval vrstni red opravil. Upoštevali so vse izkušnje, ki so jih dobili pri zamenjavi na peči 811, ki so jo opravili letos v januarju.
Štirinajstega maja ob 6. uri zjutraj so po predvidenem programu pripravili peč — prebijanje, črpanje kovine do .določene višine, dostava novih änod, priprava stikaMorodij in podobno. Ta dela so se nadaljevala do desete ure, ko so pripeljali novi anodni komplet, pripravili žerjave, uredili radijsko zvezo z žer-javovodji in druge podrobnosti. Sledil je izklop peči, elektromotorjev ter razviijačenje vertikal. Okrog 11. ure so odstranili staro Söderbergovo anodo na vnaprej določeno mesto, nakar so .se začela najpomembnejša ’ dela — vstavitev novega kompleta, ponovna pritrditev vertikal, nastavitev predpečenih vročih anod ter dokončno ponovni zagon peči.
Tudi tokrat je potrebno, poleg delavcev proizvodnje, omeniti delavce vzdrževanja, iki so svoje delo opravili brez napak, elektrolf-zerji pa so pravočasno In skrbr no očistili kriolit iz peči, tako da je celotni postopek potekal hitro in varno.
S tem poskusom so ponovno dokazali, da je zamenjavo anode v vročem možno opraviti brez težav, če so stvari dodelane že v predpripravah in če sodeluje 'uigrana ekipa. Tokrat je bilo delo veliko bolj sproščeno kot prvič, ugotovili pa so, da bi nekatere varnostne ukrepe lahko še izboljšali.
Pot do zamenjave na ostalih pečeh v hali B je tako odprta.
Zamenjava anode v vročem
Odstranjevanje grud
Pred dvigom anode
Montaža nosilca za predpečene bloke
čiščenje
Namestitev toplega anodnega bloka
Montaža
aluminij 2
MPPAI - začeli smo z gradbenimi deli
Prvega junija smo uradno začeli z gradbenimi deli za novo elektrolizo. Pogodbe smo sklenili z Gradisom in Konstruktorjem. Dela morajo biti opravljena do konca februarja prihodnjega leta.
O poteku pripravljalnih del smo večkrat pisali, ne bo pa odveč, če še enkrat osvežimo spomin in objavimo povzetek informacije, ki jo je predsednik kolegija pripravil za širšo slovensko javnost.
Čas od pridobitve gradbenega dovoljenja je bil namenje izvajanju številnih aktivnosti, ki jih je nujno opraviti ipred samim pričetkom fizičnih del. Nekatere med njimi so bile pričete že pred izdajo gradbenega dovoljenja, saj bi zaradi svoje obsežnosti in dolgotrajnosti postopka lahko vplivale na pričetek fizičnega izvajanja del.
a)	Izbor dobavitljev uvozne opreme g- razpis, ki je bil skladno z zakonodajo objavljen v Uradnem listu 15. 8. 1985, je potekel 15. 10. 1985. V naslednjih mesecih je bil opravljen izbor dobaviteljev najvažnejših delov opreme. Z večino dobaviteljev so pogodbe že podpisane. Pri vrednotenju ponudb so sodelovali tudi delavci LB-Združene banke, KBM in GZS.
b)	Projektiranje S na osnovi dotoka informacij od prodajalca tehnologije (Pechiney) so bili izdelani gradbeni projekti za elektrolizo G in spremljajoče objekte. Projekti za tovarno anodnih blokov bodo končani do konca maja 1987.
cj Izvedba pripravljalnih del — zaradi pospešitve del ter v skladu z možnostmi, ki jih dopušča pozitivna zakonodaja, so bila pripravljalna dela pripravljena kot samostojen projekt ter izvedena do konca meseca maja, tako da je gradbišče z vsemi potrebnimi objekti že predano izvajalcu gradbenih del,
d)	Izbor izvajalca gradbenih del — ob vestranskem ocenjevanju ponudb potencialnih izvajalcev gradbenih del (tehnične rešitve, rok, kreditiranje) je bil za objekte elektrolize C s spremljajočimi objekti izbran GRADIS v sodelovanju s Konstruktorjem.
e)	Zaključevanje finančne konstrukcije — je proces, ki povzroča največ težav, hkrati pa ni zaradi številnih finančnih virov nikoli dokončno definiran. Sredstva na osnovi SaS o sovlaganju, podpisanega pred dvemi leti z več kot 130 kupci, nemoteno pritekajo, izdana pa je že tudi večina garancij na bodoče prilive. Sredstva bank LB-ZB bi naj bila angažirana šele v letih 1987-1988, tako da pri zaključevanju finančne konstrukcije za obdobje junij 1986- junij 1987 na njih ne moremo računati. Izjema je le KBM. Lastna sredstva (TGA in Impol) izločamo v skladu z zahtevami projekta ter možnostmi, ustvarjenimi s tekočim poslovanjem.
Za financiranje uvoza opreme je bila že v letu 1986 najeta francoska kreditna linija, končani pa so tudi pogovori z IFC Washing-
ton (del World Bank), ki se je na osnovi temeljitega preverjanja projekta in celotnega poslovanja TGA odločila sodelovati pri kreditiranju projekta v višini 32 mio USI.
Seveda vse te in druge aktivnosti na projektu MPPAI vplivajo na spremembe poslovne politike TGA praktično na vseh področ: jih: nabavnem, prodajnem, finančnem, kadrovskem, . . .
V povezavi z že omenjeno širino preverjanja investicije MPPAI ter njenim izvajanjem v skladu z dinamiko, predvideno v investicijskem programu, so nekatere ponavljajoče se »dobronamerne« pripombe in vprašanja popolnoma nerazumljive, hkrati pa pomenijo nenehno motnjo v vsakodnevnem, zahtevnem delu pri realizaciji projekta. Odgovorni za realizacijo projekta se ne spuščamo v polemiziranje s samozvanimi strokovnjaki, saj nam tega ne dopuščata niti razpoložljiv čas, niti spoznanje o nekoristnosti prepričevanja tistih, ki bi želeli odločati brez upoštevanja odločitev delavcev v združenem delu In brez želje in možnosti za prevzemanje konkretne odgovornosti za takšne odločitve.
TGA je v času priprave in preverjanja koncepta modernizacije poiskala sprejemljive rešitve na sledeče osnovne zahteve:
—modernizacija je upravičena le, če se zanjo odloči združeno delo — predvsem pa celotna re-proveriga na področju primarnega Al in polizdelkov (kupci TGA in Impola). Princip združevanja šredstev mora biti zagotovljen za oba kroga partnerjev.
—I modernizacija je upravičena, če je usklajena na jugoslovanskem nivoju.
—	modernizacija1 je zaradi pričakovanih skromnih družbenih investicijskih virov možna le s faznim pristopom, pri čemer mora biti zajamčena ekonomska učinkovitost in celovitost faz
—	modernizacija mora iti skozi razpravo o planskih dokumentih v skupščinski sistem
—	modernizacija .sme biti 'izvedena le ob uporabi najsodobnejše tehnologije, ki maksimalno rešuje tudi ekološka vprašanja
—	modernizacija je možna le, če bo dokazana odplačilna sposobnost sistema SOZD Unial in zagotovljen družbeno sprejemljiv delež lastnih sredstev, krediti domačih bank pa se naj organizirajo v okviru konzorcija po interesnem principu
—	ža pridobitev potrebe energije je potrebno doseči uskladitve z elektro gospodarstvom oziroma planom in bilancami ISE.,
Sprejete rešitve hkrati pomenijo odgovore na vprašanja:
1.	Zakaj modernizacija proizvodnje primarnega aluminija s ciljem 70.000 ton?
2.	Zakaj potreba po dodatni količini eletrične energije in odnosi z EGS?
3.	Finančna konstrukcija.
4.	Ekologija.
1. 70.000 ton je optimaliziran cilj, ki predstavlja kompromis: med razvojnimi zahtevami porabnikov, obstoječo infrastrukturo (ki je po oceni vredna 300 mio US$), možnimi viri surovin in energije, minimalnim obsegom za zagotovitev rentabilnega poslovanja oziroma proizvodnjo po konkurenčnih stroških. Razpoložljivih količin Al na jugoslovanskem trgu dolgoročno ni, o tem pričajo Impolovi neuspešni poskusi sovlaganja v Šibenik in Mostar, še bolj pa soglasen pismeni pristanek vseh proizvajalcev Al v Jugoslaviji za nakup tehnologije Pechiney.In izvedbo projekta z razširitvijo za 25.000 ton v TGA.
Pri razglabljanjih o možnih domačih virih je obvezno treba upoštevati usmerjenost Mostarja, Šibenika in Titograda v predelave 'in finalizacijo ter dejstvo, da se zadnja dva že bližata fazi obvezne modernizacije primarnih kapacitet.
Modernizacija TGA na 70.000 ton je podprta z združevanjem sredstev 130 sovlagateljev, pri čemer je namen sovlaganja opravičen s pokrivanjem njihovih razvojnih interesov po aluminiju in polizdelkih iz sistema SOZD Unial.
Glede nekaterih načelnih pomislekov ali ne ibi kazalo uvažati aluminija za predelavo in finalizacijo v Sloveniji, želimo pojasniti sledeče:
—	aluminijska industrija Slovenije kupuje letno 10-15.000 ton Al in sama najbolje ve, kakšne težave spremljajo take nakupe. Za prestruktuirano predelavo oziroma finajizacio namreč niso bistvene količine, temveč sukcesivna zanesljiva dobava s sposob-nosto predvsem skupnih rizikov ih tehnično tehnološkega prilagajanja oziroma zagotavljanja konstantne kvalitete. Taki pogoji se dosegajo edino v integriranih proizvodnih grupacijah, kar je generalna značilnost svetovne aluminijske industrije in tudi naša strategija.
—	groba poenostavljena bilanca eventualnega uvažanja, ki je iz omenjenih in drugih razlogov le hipotetična, pokaže sledeča devizna razmerja:
a)	20 let uvoza x 70.000 ton x 1.400 US$ (ocena World bank v const. $U) = 1,960 milijarde Ul,
b)	20 let proizvodnje x 70.000 ton X devizna cena 350 USI (delež, ki ga dosedamo pri pogoju proizvajanja po svetovnih konkurenčnih stroških) = 0,490 milijarde U|.
Razlika 1,470 milijarde USI ali letno 73 mio USI veliko? ali malo? Za primerjalni velikostni red: dolarska vrednost celotnega projekta modernizacije TGA je v const, dolarjih 10 mio od tega dejansko dolarsko 30 mio USI!
Razglabljanja o količinah običajno spregledajo bistvo na katerega opozarjamo: cilj MPPAI ni proizvajanje liri prodajanje Al v ingotu, temveč dolgoročno usklajeno delovanje celotne reproveri-ge z zagotovljeno tehnično tehnološko kvaliteto ip svetovno konkurenčnimi stroški na vhodu
proizvodnje, ki končuje v finalizaciji ISKRE, TAM, LTH, Gorenja, Plutala, Saturnusa, TUBE, MLM itd. Reproveriga se je odločila za tak način dolgoročne oskrbe, ker boljšega nima.
2.	Potrebna dodatna energija je 188 GWh in priključna moč 24 MW. to je red velikosti cca 2 % v obstoječih količinah in 1 % v obstoječih kapacitetah Elektrogospodarstva Slovenije. Za zagotovitev gornjega je TGA združila vsa potrebna sredstva po veljavnih družbenih kriterijih in sporazumih v obdobju 1976— 1985 in združuje še naprej. Na osnovi ocene, da namensko združena sredstva ne zadoščajo, je TGA sklenila z EGS poseben sporazum še za dodatno 1 milijardo din združevanja.
Vsi drugi Veliki odjemalci' v Sloveniji že koristijo oz. bodo koristili . dodatne zmogljivosti, pridobljene po enakih oz. boljših pogojih kot TGA. Vse trditve o energetskem irt posledično ekološkem ogrožanju Slovenije zaradi TGA so neutemeljene in dezinformacija. V obdobju zadnjih 10 let je prirast elektrogospodarskih kapacitet v SRS cca 1.000 MW, od tega niti 1 MW za TGA! Zmanjšana varianta plana 1986—1990 predvideva gradnjo 347 MW, od tega le 24 MW za TGA. Zakaj torej vprašanja o TGA. ki naslednjih 20 let ponovno ne bo zahtevala niti 1 novega MW! TGA prehaja z modernizacijo na najboljši svetovni normativ porabe el. energije. Kaj pa drugi porabniki v SRS? Delež TGA v skupni porabi je padal iz nekdanjega deleža cca 24 % na današnjih 10 %, s trendom znižanja na cca 6 % porabe el. energije SRS do leta 2000. EL energija pomeni cca lA vse e-nergetske porabe SRS H9| je torej ekvivalentnih 2 % y skupni energetski porabi za TGA tisti delež, ki predstavlja slovenski problem? A preostalih 98 % ni problem?
Brutto cena el. energije (vključno združevanje za razširjeno reprodukcijo), je danes absolutno primerljiva s poprečnimi cenami v Evropi in svetu za tako vrsto proizvodnje. Kar se tiče razmerij do ostalih struktur potrošnje so ta običajno več kot 1 : 2 — 3, pri nas pa občutno manj, kar v celoti negira tolikokrat ponavljano trditev, da je TGA subvencioniran porabnik v primerjavi z ostalimi potrošnimi skupinami.
Direktni odjemalci oz. veliki odjemalci imajo v celem svetu priznane popuste oz. posebno ceno el. energije, zato ker s svojim načinom odvzema el. energije povzročajo občutno manj stroškov (odvzem na 110 KV) in z enakomernim odvzemom v 24 urah neprekinjeno skozi vso dobo obratovanja omogočajo optimalno izrabo zgrajenih energetskih kapacitet. Razmerje med porabljeno količino in zgrajeno kapaciteto je najboljše pri takih odjemalcih (npr. ZDA je poprečna cena za velike odjemalce 19 mills za 1 kWh, za ostale industrijske porabnike 49 mills, za široko potrošnjo pa več kot 50
aluminij 3
mills. Podobna razmerja so v Franciji, Nemčiji, Avstriji itd.). S sprejemom stroškovnega tarifnega sistema v Sloveniji leta 1985 so na osnovi študije Inštituta M. Vidmarja tudi pri nas vzpostavljena nova razmerja med po-trošnimi skupinami, pri čemer a-luminijska industrija z brutto ceno (cena in obveznost združevanja za razširjeno reprodukcijo) dosega enak nivo cen kot je poprečno v svetu, medtem ko ostale potrošne skupine daleč odstopajo od primerljivih svetovnih razmer in ne pokrivajo dejanskih stroškov, ki jih povzročajo elektroenergetskemu sistemu. Očitki aluminijski industriji so tako iz vidika velikostnega reda celotne energetske porabe, kot iz vidika cen, popolnoma neutemeljeni. Pri strukturi energetskih proizvajalcev, ki nimajo velikih akumulacijskih možnosti, je določen delež velikih odjemalcev s pasovnim odjemom (24 ur neprekinjeno) zaželjen.
Popolnoma napačna so tudi laična ocenjevanja aluminija samo skozi vidik energetske porabe, ne pa skozi vidik energetskih prihrankov. Najbolj razširjeno področje uporabe aluminija je namenjeno energetskim prihrankom (transport, gradbeništvo, embalaža, prenos el. energije, toplotni izmenjevalci, itd.). Celovite bilance aluminija kažejo na njegove prednosti pred drugimi materiali pri rastoči ceni energije. Pogoj je seveda sodobna tehnologija za proizvodnjo primarnega aluminija in razširitev uporabe predvsem na omenjenih področjih. V Jugoslaviji je glede tega možnosti še veliko, saj poraba po prebivalcu zaostaja za najrazvitejšimi deželami za več kot 100 % (npr. poprečno v Jugoslaviji 9 kg, v ZDA 22 kg). Poslovna strategija SOZD Unial in al. reproverige sledi ciljem razvitega sveta.
3.	Odločitiv celotne reproveri-oe o sodelovanju pri procesu realizacije projekta modernizacije ni nikakršno deklarativno izjavljanje interesa porabnikov aluminija in al. proizvodov, temveč že 2 leti trajajoč proces nemotenega izvajanja samoupravno sprejetih obveznosti združevanja sredstev š strani 130 vlagateljev.
Upoštevaje 32,9 % delež sovlagateljev in 17,7 % delež SOZD-a
Dvorišče
Unial pri pokrivanju predračunske vrednosti investicije znašajo lastna sredstva investitorja takšnega obsega izjemen primer, ne samo v SRS, temveč tudi v svetu. Predračunska vrednost investicije, upoštevaje predvidene podražitve v času izgradnje, znaša 39.485 mio din.
Delež sredstev domačih bank znaša 29,4 % predračunske vrednosti investicije. Naložba v modernizacijo proizvodnje aluminija v Kidričevem je bila glede na interes porabnikov aluminija uvrščena v srednjeročni plan Ljubljanske banke-Združene banke, ter v Načrt uresničevanja srednjeročnega plana LB-ZB, tako za leto 1985, kot ža leto 1986. Temeljne banke iz sestava LB-ZB so na osnovi odločitev svojih samoupravnih organov organizirale bančni konzorcij za financiranje projekta MPPAI. Tudi v tem primeru je osnova sodelovanja izključno interesni princip, povezan z obsegom porabe aluminija in al. polproizvodov pri komitentih posamezne poslovne banke.
Upoštevaje možno dinamiko angažiranja sredstev posameznih temeljnih bank — članic konzorcija ter dinamiko izvajanja projekta, je obveznosti angažiranja bančnih sredstev v letu 1985 in 1986 prevzela KBM, v letih 1987 in 1988 pa ostale banke iz konzorcija.
Upravičenost investitorja do tega deleža bančnih sredstev ne zanika noben resen poznavalec delovanja in razmer v bančnem sistemu, saj ni mogoče mimo pretežno fcamofinancirajočega poslovanja SOZD Unial v preteklih letih (kot tudi ne po uresničitvi projekta) ter dejstva ida TGA v zadnjih 20 letih ni koristila praktično nobenega omembe vrednega domačega ali tujega bančnega kredita za investicije, medtem ko se je dosežena akumulacija teh let, preko bolj ali manj učinkovitega bančnega mehanizma prelivala v druge namene porabe in k drugim porabnikom.
Delež tujih kreditov znaša 20 % predračunske vrednosti investicije. Eden izmed osnovnih ciljev projekta je tudi nadaljevanje uspešnega poslovanja SOZD Unial na področju ekonomskih odnosov s tujino, kjer spa-
damo med najuspešnejše slovenske izvoznike, merjeno na osnovi pozitivnega konvertibilnega neto deviznega učinka. Obseg sedanjih fiksnih in garantiranih obveznosti SOZD Unial, ki znaša le cca 0,65 mio US $ se bo povečal v p'rvem letu odplačevanja (1989) na cca 7,7 mio, kar je približno ekvivalent 4.500 t izvoza ahpolizdelkov in ustreza bodoči izvozni strategiji SOZD Unial.
Dejstvo, da vlaganja v modernizacijo proizvodnje aluminija v Kidričevem pomenijo le 1,7 % vseh, v SRS za obdobje 1986— 1990 planiranih proizvodnih investicij že samo po sebi negira tendenciozne izjave posameznih »strokovnjakov« o ogrožanju razvoja ostalih panog oz. DO zaradi projekta MPPAI.
Ob upoštevanju deleža tujih sredstev pri financiranju projekta ter obveznosti njihovega vračila s strani investitorja, je poseg v razpoložljivo slovensko a-kumulacijo še manjši. Kako je
Pogovarjala sva se že pred več kot mesecem dni, dan po končanem mandatu, ko je odložil breme pomembne funkcije, in uro pred pogovori z delavci, ki so čakali v avli, da se po razgovoru odločijo za ali ne. Malce njevoljen je bil naš Jožek, kot mu pravijo sodelavci v kadrovski, saj med množico mladih, s katerimi se pogovarja, ostane le peščica, ki je pripravljena Sprejeti zaposlitev. Tako se je večji del najinega pogovora vrtel okrog iskanja kadra za proizvodnjo.
Jože Brglez je prišel v TGA pred 27. leti in skoraj ves čas delal v kadrovski službi. Začel je kot evidentičar, prešel vse stopnje razvoja kadrovske službe do kadrovnika. Pozna vso kadrovsko evidenco od osnove do danes. Mnogo zadolžitev je imel v času organiziranja samoupravnih interesnih skupnosti, bil je predsednik odbora, član medobčinskih odborov, in republiškega odbora za zagotavljanje solidarnostnih sredstev za zaposlovanje v primeru nezaposlenosti. Po vsem tem je v kadrovski službi dobrodošel vsak njegov nasvet, povedo njegovi sodelavci, Jožek sam pa tega ne bi glasno priznal.
Pove pa, da rad opravlja svoje delo in da se je mnogo spremenilo na bolje. Poudarja, da se kadrovska služba številčno ni povečala, pač pa dopolnila z izredno dragoceno strokovno pomočjo: socialno delavko (imamo dve), psihologinjo ,in sociologinjo. Spremenil se je tudi način dela. Kadrovska služba je bila pred leti prva, ki je dala podatke na računalnik. Jasno, da bi pri vsem tempu življenja bilo potrebno vedno kaj dodajati In spreminjati, računalnik ti da le toliko, koli-
s konkretno pripravljenostjo ostalih programov pa najlepše ilustrira izjava predsednika LB-ZB (Večer, 1. februarja 1986): »Naj se sliše še tako neverjetno, če ne bi meli velikih projekov kot sta Jesenice in Kidričevo, ne bi imeli programov za porabo razpoložljivih kreditnih možnosti. Vse govorjenje o novih tehnologijah je lepo, brez povsem konkretnih programov gospodarstva pa ostane samo govorjenje.«
4.	Projekt ne posega v širjenje uporabe prostora, saj se kapacitete povečujejo na obstoječi lokaciji. Tehnološki postopek zmanjšuje emisijo fluora na desetino dosedanje.
Vpliv investicije na okolje je pozitivno ocenila Komisija SEPO.
Upamo, da predložena informacija daje dovolj širok pregled nad trenutnim stanjem del na projektu, pa tudi odgovore na nekatere dileme, ki se občasno pojavljajo v javnosti.
Predsednik KPO
kor mu postrežeš, meni tovariš Jožek.
»V TGA so se pogoji dela stopnjevali, zahtevnost je vedno večja, Ne samo pri delavcih, ki delajo v kadrovski službi. Ko sem prišel v TGA, smo sprejemali delavce najprej v transportno skupino. To je bilo neke vrste uvajanje v tempo tovarniškega življenja, kjer pa ni bilo mogoče pridobiti prakse za elek-trolizerja ali gliničarja. Od transportne skupine naprej smo opravili selekcijo. Jasno, da kadrov za elektrolizo m glinico zunaj ni bilo, šele zadnje čase, predvsem z izgradnjo srednješolskega centra, se je situacija delno spremenila in danes že dobivamo kader za glinico (gliničar s okrajšanem programom), elektrolizerjev se vedno ne šolamo, imamo pa smer za livarje. Včasih smo sprejemali delavce z nedokončano osemletko in jim nudili interno izobraževanje, kasneje smo zahtevali popolno osemletko, zadnje leto pa sprejemamo izključno le delavce s poklicno šolo (za dela v proizvodnji).
V novi elektrolizi bomo potrebovali bolj izobraženega človeka, ki ga morem zagotoviti prav v kadrovski službi. Jasno pa je, da se mora za posebna dela v elektrolizi priučiti. Predvidevamo, da bodo delali v novi hali kvalificirani delavci, ostali pa v hali B. Največji problem z delovno silo je prav v elektrolizi in glinici. Čisto drugače je npr. iskati delavce za tozd Vzdrževanje, tam točno, zahtevajo stroko in takega delavca iščemo, za elektrolizo stroke ni in selekcija je mnogo večja, upoštevati je potrebno pa še vrsto omejitev (psihofizične sposobnosti, zdravstvene, Starost itd.). Delavec: mora
DOBITNIK ZLATEGA ZNAKA
Uspeh na delovnem mestu ni odvisen le od enega človeka
Jože Brglez
dopolniti 21 let, da lahko samostojno dela v elektrolizi, zgornjo mejo pa smo si postavili sami. Rekli smo, da je 35 let. Znano je, da delavec zdrži v elektrolizi nekje okrog 15 let, torej se v starejše ne splača vlagati. Moram pa reči, da so nekateri, ki so si v elektrolizi prislužili pokojnino. Verjetno je veliko odvisno od človeka samega, kako si zna urediti življenje zunaj tovarne. Vemo, da delo fizično ni toliko utrudljvo, kolikor je škodljivih plinov. Naporno je zaradi pogojev. Verjetno bo zdržal dalj tisti, ki ima doma urejeno družinsko življenje, prehrano, se giblje na svežem zraku in podobno.
Ko smo že pri sprejemanju delavca na delo je potrebno, omeniti strokovne službe, ki so v veliko pomoč kadrovnikom. Včasih, se spominjam, je te stvari urejal sekretar podjetja, selekcija pa/je bila v nejgovih rokah. Danes pri izboru sodelujejo samoupravni organi in strokovne službe.
Selekcija je visoka. Na zdravniških pregledih odpade dve tretjini prijavljenih. Tretjina gre skozi nadaljnjo selekcijo. Vsem damo možnost (govorim za sprejeme v proizvodnjo), da si po razgovoru s socialno delavko in po testiranju pri psihologinji, ogledajo proizvodnjo in se šele po vrnitvi iz hale odločijo, če delo sprejmejo. Do tod je vse še brez obveznosti. Drugače pa je po zdravniškem pregledu in po tem, če delavca odbor za kadre že sprejme. Če delo odkloni zahtevamo, da povrne stroške, ki niso majhni.«
Kako bo po modernizaciji, se bo morda pojavil tehnološki višek delovne sile?
»Tudi, če bi prišlo do viška delovne sile, kar pa menim, da že zaradi naravne fluktuacije, ne bo, se za delo ni bati, dovolj 'ga bo za vse. Po planu za naprej, kljub novi investiciji, ne predvidevamo rasti povečanja zaposlenosti, celo nekaj zmanjšanja, pač pa pričakujemo povečanje proizvodnje na zaposlenega.«
Kaj bi rekli o povezanosti tovarne s krajevno skupnostjo in občino?
»Mislim, da so te relacije dokaj dobre. Krajevna skupnost mora
živeti s tovarno, saj je njen razvoj odvisen od razvoja delovne organizacije. Mora istočasno v korak. Tudi v občini zavzema TGA vidno mesto, saj prav TGA nastaja dobršen del akumulacije (40%), zato je jasno, da občani, ki živijo v tej krajevni skupnosti in tu ustvarjajo, pričakujejo, da se del teh sredstev vrača.«
Kakšni sö načrti krajevne skupnosti?
»Krajevna skupnost ima svoj program, ki je bil potrjen na referendumu. Reči moram, da smo bili ob tem izigrani. KS je izdelala srednjeročni program -Steze, ki so jih odgovorni v občini celo pohvalili. Imeli smo torej dober program, povratne informacije pa ni bilo. Pričakovali smo DA ali NE, vsaj od IS, komiteja za planiranje SIS itd. Žal ni bilo niti pripomb, danes pa ugotavljamo, da smo izpadli iz plana, da nas v družbenem planu ne obravnavajo kot policentrično1 skupnost, kar v bistvu smo. Taka odločitev pa ruši naše načrte, ki smo jih na referendumu samoupravno sprejeli.«
Kaj ste načrtovali?
»V programu je bilo predvidenih 60 stanovanjskih enot, ostalo jih je le 20. Mislim, da smo izpolnjevali vse pogoje — infrastruktura je tu, na Ptuju npr. gradijo na novih zemljiščih!
Načrtovali smo tudi ekološko raziskavo (to ni le naloga KS, ampak vseh tudi raziskovalne skupnosti). Gre za onesnaženost okolja, varstvo okolja in ohranitev tega, kar že imamo.
Pereč problem v KS je še vedno telefonija.' Trenutno je šlo za napeljavo v smeri Apače, Njiver-ce in obnovo že dotrajanega omrežja v naselju.
Jasno, da se v krajevni skupnosti nismo strinjali s takim načinom dela, zato smo dali zelo konkretne pripombe na plan.
Kako je z vašim delovanjem zunaj delovne organizacije? Še vedno imate veliko funkcij.
»Sem v delegaciji zbora KS, imenovali so me v komisijo za volitve in imenovanje, potem v skupino delegatov za delegiranje delegatov za zbor občin pri re-
publiški skupščini. V naselju sem tudi sekretar osnovne organizacije ZK, kjer so večinoma vklju-čenKupokojenci.
Zaposleni člani ZK so vključeni v svojih delovnih organizacijah, zato naša osnovna organizacija ni številna, vendar dokaj aktivna. Člani se zavedajo, morda bolj kot ostali, da je potrebno v KS nekaj narediti. Le redki zaposleni delavci — člani ZKS se vključijo v delo v KS, kar menim, da ni prav, da je celo neodgovorno. Življenje moraš jemati tako kot je. Na eni strani smo ustvarjalci, na drugi uporabniki.
V Kidričevem bi moralo biti marsikaj drugače. Mogoče bi pomagalo, če bi zaživel svet v KS, ki je bil ustanovljen, delo pa nikoli ni steklo. Pričakujem, da se bo to zgodilo. Včasih smo bili med seboj bolj povezani. Toda tarnati za časi, ki so mimo, je brez smisla. Mogoče bi tudi danes še uspeli s kašno prostovoljno akcijo. Tempo življenja je tako hiter, da ga komaj dohitevamo. Žal pa je tudi vse, od kulture do športa, povezano z denarnimi sredstvi, teh pa povsod manjka. Kljub temu smo v naš program zapisali obe dejavnosti in upamo, da bomo dvignili kulturno življenje v naselju.«
Kako uskladite vse obveznosti, vam ne zmanjkuje časa?
»Zmanjkuje. Marsičemu se moram odreči. Čutim odgovornost do družine in naredim vse, kar se le da. Funkcije zahtevajo svoje. Sem človek, ki čutim veliko odgovornost do stvari, ki sem jih prevzel, zato jih poskušam bpra-
Od 28. aprila 1986 je v veljavi novi Samoupravni sporazum o porodniškem dopustu. Vemo, da je bilo okrog tega veliko napisanega in povedanega, a se nam zdi še zmeraj aktualno, zato vas obveščamo o bistvenih novostih
o.	izvajanju pravice do odsotnosti z dela zavoljo nosečnosti, poroda, nege in varstva otrok.
TRAJANJE PORODNIŠKEGA DOPUSTA IN UPRAVIČENCI
. Skupna doba Odsotnosti z dela zaradi nosečnosti, poroda, nege in varstva otroka je 365 dni. Doba se deli na dva dela, in sicer na porodniški dopust — 105 dni in dopust za nego varstva otroka — 260 dni. Prvi del tj. porodniški dopust praviloma izrabi mati. Drugi del dopust za nego in varstvo otroka pa lahko izrabi mati ali pa oče, če se starša med sabo tako sporazumeta. Upravičenka lahko izrabi dopust za nego in varstvo otroka tudi tako, da dela po 21 ur na teden, in to praviloma 4 ure na dan do 17. meseca otrokove starosti.
Popolna novost v tem samoupravnem sporazumu je 10. člen v katerem navaja, da lahko upravičenec, [ki sklene delovno raz-
viti, kot od mene pričakujejo. Koliko v tem uspevam, naj ocenijo drugi.«
Kaj bi rekli o priznanju?
»Ne bi razlagal, kako gledam na priznanja. Sodeloval sem npr. v občinski komisiji za podelitev priznanj, če sem odkrit, je pri teh rečeh mnogo zavisti.
Delavcu, ki je res mnogo vložil v svojo delovno organizačijo, ali bil aktiven na kateremkoli področju, je tako priznanje družbena verifikacija.
Zame je to prvo. večje priznanje, pred tem sem dobil srebrni znak TGA ter . razna priznanja oziroma pohvale pri AMZS Kidričevo, kjer že vsa leta aktivno sodelujem.
Lahko rečem, da sem sprejel zlati znak s prijetnimi občutki. Delam v prijetni homogeni skupini. Uspeh na delovnem mestu pa ni odvisen le od enega človeka, pač. pa od vseh v skupini |§fi od kolektivnosti, sodelovanja in razumevanja. Mislim, da smo v kadrovski službi taka skupina, ki sodelujemo in se dogovorimo za skupen pristop, preden se česarkoli lotimo.1 Zato jemljem ta zlati znak kot priznanje celotni skupini.«
Jože Brglez je pričel v TGA, ko so rekonstruirali glinico, sedaj smo pred začetkom modernizacije. »Doživel sem začetek proizvodnje v hali B, želim, da bi nam uspelo doseči nač cilj MPPAI in količinsko povečanje proizvodnje. To bi bilo zame, in verjetno tudi ža vse delavce TGA, najlepše doživetje.«
Vera Peklar
merje ima pa otroka, ki še ni dopolnil 337 dni oz. 17 mesecev starosti, uveljavi pravico do porodniškega dopusta za nego; in varstvo otroka. Delovna organizacija in upravičenec se lahko dogovorita za ustreznejši način izrabe drugega dela dopusta, kot je določeno v sporazumu, vendar v primeru, če bi dogovor presegal pravice po tem sporazumu, gredo sredstva v breme OZD, ki se je z upravičencem dogovorila za drugačen način izrabe dela.
NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA V ČASU PORODNIŠKEGA DOPUSTA.
Samoupravni sporazum o porodniškem dopustu v 4. poglavju ureja nadomestila osebnega dohodka za odsotnost z dela zavoljo nosečnosti, poroda, nege in varstva otroka, ki je 100 % Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno poprečje o-sebnih dohodkov, ki jih je upravičenec dosegel v minulem letu za svoje tekoče in minulo delo za poln delovni čas. Osnova za nadomestilo OD upravičenca, ki v minulem letu ni dosegel oseb-(Nadaljevanje na 6. strani)
NOVOST! SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O PORODNIŠKEM DOPUSTU
Mama ali ata in še kaj
aluminij 5
(Nadaljevanje s 5. strani)
nega dohodka je povprečni mesečni znesek osebnega dohodka oziroma neto osnova, ki je podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tekoče leto, do meseca pred nastopom porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka upravičenca je osebni dohodek, ki bi ga upravičenec dosegel v mesecu pred nastopom dopusta, če bi delal. Osnova, ki jo je u-pravičenec dosegel v minulem letu, se poveča z odstotkom rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v tekočem letu do meseca pred začetkom izrabe pravice do začasne zadržanosti z dela.
Nadomestilo OD se po izteku enega meseca začasne zadržanosti z dela usklajuje za vsak nadaljnji mesec začasne zadržanosti z dela z odstotkom rasti povprečnih mesečnih OD vseh zaposlenih delavcev na območju Slovenije. Nadomestilo delavke, ki ie pred porodniškim dopustom delala poln delovni čas ne more biti nižje, kot je najmanjši znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, hkrati pa tudi ne more biti višje od a-kontacije osebnega dohodka, ki bi io upravičenec dosegel, če bi delal v mesecu, za katerega ima pravico osebnega dohodka.
DALJŠI DOPUST ZA NEGO IN VARSTVO OTROKA
To pravico lahko uveljavlja u-pravičenec, ki neguje in varuje dvojčke, več hkrati živorojenih otrok, težie telesno in duševno nrizadetega otroka, oz. nedonošenčka. Pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otrok uveljavi upravičenec v OZD tako. predloži izvid in mnenje o težji telesni ali duševni prizadetosti otroka ali izvedensko mne-nie, da otrok ni bil donošen, če je lažja telesna ali duševna prizadetost otroka ugotovljena potem, ko se je upravičenec že vrnil na delo, otrok pa še ni dopolnil 15 oz. "23 mesecev starosti, ima pravico do daljšega dpousta za nego in varstvo otroka, če to zahteva in z njegovo zahtevo soglaša delovna organizacija.
TRAJANJE IN NAČIN IZRABE DALJŠEGA DOPUSTA ZA NEGO IN VARSTVO OTROKA
Daljši porodniški dopust za nego in varstvo otroka do dopolnjenih 15. mesecev otrokove starosti lahko koristi upravičenec, če varuje in neguje težje telesno ali duševno prizadetega otroka, nedonošenčka ali dvojčke. Za nego in varstvo več hkrati živo-rojenik otrok lima upravičenec pravico še do dodatnih treh mesecev daljšega dopusta za vsakega nadaljnjega otroka. Če je upravičenec izrabil pravico do dopusta za nego in varstvo otroka tako, da je delal 21 ur na teden in to praviloma 4 ure na dan do dopolnjenih 23. mesecev starosti lažje telesno ali duševno prizadetega otroka, nedonošenčka ali dvojčka.
PRENEHANJE OZ. MIROVANJE PRAVICE
če se otrok rodi mrtev ali če umre po rojstvu med porodniškim dopustom ima upravičenka pravico ostati na porodniškem dopustu 42 dni od dneva poroda.
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka in do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka miruje za določen čas, če je otrok daljši čas na zdravljenju v zdravstveni organizaciji. Enako preneha pravica do daljšega dopusta, če upravičenec ne neguje in ne varuje otroka, če otrok umre in če upravičenec varuje samo enega od dvojčkov ali od več živorojenih otrok.
DRUŽBENA POMOČ
je zagotovljena iskalkam zaposlitve, študentkam in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki ima stalno prebivališče na območju SR Slovenije. Na mesec znaša pomoč 50 % povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v mniu-lem letu, ki izplača upravičenki za dobo 84 dni, in to praviloma za 28 dni pred datumom, predvidenega poroda in za 56 dni po porodu. Upravičenka, ki prejema denarno pomoč za brezposelnost,
štipendijo, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali ma druge stalne prejemke, ima pravico do razlike med prejemki in družbeno pomočjo, če je ta večja.
Družbene pomoči se usklajujejo z rastjo povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na področju SRS.
Pravico do družbene pomoči uveljavi upravičenka pri skupnosti na območju stalnega prebivališča.
Predložiti mora:
—ir/ dokazilo pristojne zdravstvene organizacije o predvidenem datumu poroda
—	dokazilo pristojne skupnosti za zaposlovanje, da je iskalka zaposlitve
—	dokazilo visoke, višje ali srednje šole, da ima status redne študentke oz. učenke v srednjem usmerjenem izobraževanju.
Vse matere in očete, ki še niso vložili vloge za uveljavljanje socialno varstvenih pravic obveščamo, da jih lahko vložijo v kadrovsko socialni službi TGA, vendar le, če dohodek na enega člana družine ne presega 23.600 din, kar je cenzus, za dodeljevanje otroških dodatkov.
A.T.
ZAHVALE
Sindikalni organizaciji in sodelavcem TOZD Promet se iskreno zahvaljujem za sprejeta darila ob odhodu v pokoj in posebej za prisrčno tovarištvo in sodelovanje v času mojega dela.
Jože Korpič
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Promet za darilo in če me je usoda zdravja predčasno ločila od vas, sem še v mislih stalno z vami.	Ignac Kšela
Ob boleči izgubi naše drage mame Julijane Rus se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej se zhvaljujemo Brigiti Majal in Maji Furman za takojšnjo pomoč.
Iskrena hvala sostanovalcem Kraigherjeve ulice v Kidričevem za izkazano pozornost in darovano cvetje, še posebej sosedu šoštarju.
Še enkrat iskrena hvala!
Rozika Premzl z družino
JEDRSKE ELEKTRARNE PRI NAS
Za ali proti
Nedavna novica, da je ZIS razpisal mednarodno licitacijo za izgradnjo štirih novih jedrskih elektrarn je na mnoge ljudi delovalo kot strela z jasnega, še bolj pa je šokirala novica o možnosti izgradnje 27—-30 elektrarn do leta 2010. Resnica je, da na jedrski energetiki najbolj vstrajajo tisti, ko proizvajajo ali žele proizvajati atomsko orožje (uranove in plutonijeve bombe). Zato med njimi najdemo Indijo, Pakistan, Izrael, Irak, Brazilijo in Argentino. Francija se je razen vojnih razlogov morala ukloniti jederski energetiki tudi zato, ker je maksimalno izkoristila svoj hidropotencial in fosilna goriva. V takem atomskem društvu je za pričakovati, da nekatere vlade s simpatijami gledajo na razvoj jederske energetike, ker s tem uspešno prikrivajo prave namene znotraj in izven svojih meja. Zato je absurdno gledati samo na ceno električne energije, ki se dobi iz jeder-skih elektrarn. Zanimiv pa je podatek, da je od havarije na jederski elektrarni na Otoku treh milj v ZDA leta 1979 še do danes v ZDA ni dogovorjena in izgrajena nobena jeder-ska elektrarna. Težka havarija elektrarne na Otoku treh milj pa je do temeljev pretresla je-dersko energetiko, ki pa jo bo okvara v Černobilu še bolj. Ogromna materialna sredstva,
ki se morajo vlagati za varnost teh postrojenj do danes zahtevajo 80 odstotkov cene jederske elektrarne. Zato tudi ZDA počasi zapuščajo »fizij-ske« vode in iščejo nove perspektivne izvore (fuzija lahkih atomov in direktna pretvorba energije), ter seveda racionalna uporaba energije.
Tudi Reganova »vojna zvezd« se pojmuje kot nadaljnji znanstveni teh. razvoj (fuzija, x-la!serji), v katerem fizija nima več pomembnega mesta. Vse manjše zanimanje za plutonij in uran mora zato privesti do porasta cen goriv za jederske elektrarne. Tako tudi »vojna zvezd« na svoj način vpliva na jedersko energetiko.
Pri gradnji naših jederskih elektrarn naj bi z določeno opremo sodelovala tudi naša industrija, ki bo potrebovala velika sredstva za posodobitev strojnega parka, za numerično krmiljene stro j e in izdelavo specialnega materiala. Največji problem pri naših novih jederskih elektrarnah bo prav gotovo predstavljalo gorivo. Uranove rude imamo samo za dve jederski elektrarni. Uran je nato potrebno še obogatiti z izotopom mase 235. Postrojenja za ’difuzijo UFC so tako draga, da jih je nemogoče plačati in tako bomo odvisni od drugih uslug. Za preizkušanje goriva je potreben specialni reaktor, ki ga tudi nimamo.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da te tisti, ki ti proda jedersko elektrarno (osnovno reak. strukturo in gorivo) po mili volji drži v »nuklearni pesti« ter lahko v vsaki kritični situaciji tudi zmanjša dobavo goriva s tem vpliva na politično opredelitev in samostojnost države.
Sevanje pa seveda povzroča naj več ji odpor proti jeder-skim elektrarnam. Prav tako odlaganje radiaktivnih odpadkov, ki še danes v svetu ni rešeno ter dotrajana oprema, ki je še vedno radiafctivna.
Jakost umetne radiaktivno-sti je za 1000 krat večja od jakosti naravne radiaktivnosti elementov, ki se nahajajo v atmosferi, hidroisferi in litosferi našega planeta.
Mogoče še nekaj besed o jedrskih reaktorjih, kjer se z cepljenjem jeder najtežjih elementov v jedra manjše atomske mase (jedrska fizika) pridobiva energija. Danes obratujejo izključno termični jedrski reaktorji (to je s počasnimi termičnimi neutroni).
Iz kopice jedrskih reaktorjev je ostalo danes samo še sedem tipov jedrskih reaktorjev (slika 1). Preko 80 odstotkov vse instalirane moči prihaja iz dveh glavnih tipov in sicer:
aluminij 6
Glavni tipi reaktorjev (v oklepaju število enot v pogonu)
A tlačnovodni reaktor (angleška kratica: PWR)
B vrelni reaktor (BWR)
C plinsko grafitni reaktor (GGR)
Č težkovodni reaktor (HWR)
D izboljšan plinsko Maj eni reaktor (AGR)
E oploidni reaktor (SBR)
F visokotemperaturni reaktor (HTR)
plinsko Maj eni in grafitno moderirani reaktor, rL— vodno hlajeni in vodno moderirani reaktor (JE Krško).
skupno instalirana moč v vseh jedrskih elektrarnah je leta 1982 znašala 160.000 MW.
Prva jedrska elektrarna je začela obratovati leta 1956 v Veliki Britaniji, največja pa prav tako v Veliki Britaniji leta 1974 in sicer z instalirano močjo 1200 MW. Obe imata plinsko hlajeni (CO,) in grafitno moderirani reaktor.
V novejšem času se gradijo vodno hlajeni in vodno moderirani reaktorji, kjer so vodilne ZDA. Od različnih tipov sta razširjeni dve inačici tlačno-voidni reaktor (JE Krško) in vrelni reaktor. Največji vodno hlajeni in vodno moderirani reaktor,se nahaja v Evropi v ZR Nemčiji z instalirano močjo 1200 MW.
In kako naprej? če ne bo dovolj elektrarn in goriva, ne bo energije ob naraščanju števila prebivalcev in števila zaposlenih lahko računamo na slabšanje življenjskih razmer. Brez energije pa ne more živeti ne družba, ne posameznik. Tudi za gradnjo sončnih zbiralnikov je potrebno veliko energije. Termoelektrarne onesnažujejo okolje z velikimi količinami žvepla in dušika. Mogoče se bomo odločili za gradnjo Mdroelektrarn na Drini, ki ima še potencialnih devet milijard kilovatnih ur letno (efekt dveh JE Krško).
V splošnem velja, da v Jugoslaviji izkoriščamo samo 40 odstotkov hidropotenciala, fosilnega goriva pa imamo za 50 let, seveda pri razumni porabi.
Torej odločitev v nobenem primeru ne bo lahka.
Bojan Grobovšek
Obisk predstavnikov vrhovnega sodišča Slovenije
V petek, 16. maja so nas obiskali delavci Vrhovnega sodišča SR Slovenije.
Po programu obiska so najprej opravili razgovore z vodstvom organizacije. Člani kolegijskega poslovodnega organa Toplek, Sa-lemovič in Markovič so jih seznanili z delovno organizacijo in njeno problematiko, posebej pa še s projektom MPPAI.
Ok boncu so delavci vrhovnega sodišča postavili še zanimiva vprašanja, na katere so dobili konkretne odgovore. Po razgovorih se je predstavnik vrhovnega sodišča tovariš Jerovšek zahvalil za tako organiziran sprejem, delavcem TGA pa zaželel uspešno realizacijo projekta MPPAI.
Gostje so si ogledali proizvodnjo v naši delovni organizaciji.
Viktor Markovič
PREBRALI SMO ZA VAS
Černobil -udarec za ves svet
Nesreča v jedrski centrali v Černobilu je ponovno dokazala, kako je svetovno gospodarstvo ranljivo ob nepredvidljivih dogodkih. V New Yoriku se je indeks Dow Jones za industrijske izdelke naslednjo sredo po dogodku znižal za 41,91 točke, kar delno pripisujejo strahu pred možnostjo škode, ki bi jo nesreča lahko povzročila ameriški jedrski industriji. Hkrati pa so se svetovne cene žita, živine, bombaža in drugega blaga zvišale, iker utegne v Sovjetski zvezi in drugod priti zaradi kontaminacije do pomanjkanja teh pridelkov. Pozneje so vendarle cene spet padle.
Černobilska katastrofa po mnenju poznavalcev lahko postane najhujši udarec za svetovno gospodarstvo po eksploziji naftnih cen, ki jo je povzročil OPEC med arabsko-iz-raelsko vojno leta 1973/74. Po svoje pa je tudi ta nesreča posledica zvišanih naftnih cen, zaradi katerih je veliko držav začelo 'nadomeščati nafto z jedrsko energijo. .
Če bo udarec res tolikšen, kot se nekateri bojijo, se na finančnih trgih utegne okrepiti pritisk na zvišanje cen nafte, naravnega plina in premoga. Dvig energetskih cen pa bi lahko izničil ključni dejavnik zniževanja inflacije v
Združenih državah Amerike in po vsem svetu.
Prezgodaj je še trditi, da se je težnja po zniževanju cen nafte ih drugih goriv obrnila, vendar pa je jasno, da bi pospešitev inflacije ustavila zniževanje obresti. Pfav to pa je pomenilo spodbudo finančnim trgom, da so se obnovile , investicije v nepremičnine in proizvodnjo in da je sploh oživela gospodarska rast.
Čeprav je Sovjetska zveza nesrečo kar najbolj skrivala, so se voditelji industrializiranih držav na srečanju v Tokiu morali lotiti problema in nanj tudi odgovoriti. Potrdili so, da so države povsem odgovorne za svoje jedrske naprave.
Pomembno pa je tudi to, da je ameriški predsednik Reagan podprl izraelski predlog o-nekakšnem »Marshallovem planu« za Srednji vzhod. Ta naj bi deloval v prid miru na tem območju in tudi dajal gospodarske spodbude zmernim arabskim državam. Tako naj bi jih bolj ločili od Libije in drugih držav, ki jih obtožujejo1, da podpirajo terorizem. Se toliko bolj bi bilo to pomembno zaradi tega, ker prav tu širi svoj vpliv tudi Sovjetska zveza zaradi svojih omejenih naftnih rezerv in svojega problematičnega jedrskega programa.
Gospodarski vestnik
Srečanje kovinarjev v revirjih
Zveza sindikatov Slovenije in Medobčinski svet revirskih občin Trbovlje, že tretjič organizirata sedaj že tradicionalno srečanje kovinarjev Zasavja. Srečanje kovinarjev Zasavja sovpada tudi s programom 10. delovnega srečanja kovinarjev za memorial Franca Leskovška S Luke.
Tretje delovno srečanje kovinarjev Zasavja, je bilo v petih organizacijah združenega dela, srečanja so se udeležili delavci, poklicnih profilov:
—	kovinostrugar
—	kovinorezkalec
—	orodjar
—	brusilec
—	varilec
■—■ plamenski varilec strojni kovač varilec REO
Tekmovanje se je pričelo v petek, 11. aprila 1986, ob 17. uri v večnamenskem prostoru osnovne šole JOSIP BROZ TITO v Trbovljah, na Leninovem trgu 6.
Program tekmovanja je bil naslednji:
1.	Otvoritev' srečanja in pozdrav
2.	Reševanje teoretičnih vprašanj
3.	Žrebanje številk za praktični del srečanja
Praktični del srečanja pa je potekal 12. in 19. aprila 1986 in sicer v soboto 12. aprila, je potekalo tekmovanje v poklicih:
—	kovinostrugar v STEKLARNI Hrastnik
—	varilec MAG v STT Trbovlje
—	plamenski varilec v STT Trbovlje
HE- varilec REO v STT Trbovlje
—	kovač v STT Trbovlje
Tekmovalci so nastopili v času, ki je bil določen z žrebom, tako, da lje prvi tekmovalec pričel z delom ob 6.00 uri zjutraj.
V soboto, dne 19. aprila je potekalo tekmovanje v naslednjih poklicih:
—	orodjar v ELEKTROELEMEN-TU Izlake
—	kovinobrusilec v ENERGO-INVESTU Zagorje
Tekmovalci so nastopili v času, ki je bil določen z žrebom. Prvi tekmovalec je pričel z delom ob 6.00 uri zjutraj.
Zaključek tekmovanja je bil v soboto, dne 19. aprila 1986, ob 17. uri v športnem domu NK Kisovec, z naslednjim dnevnim redom:
Gospodarski vestnik
aluminij i
Igor Gračner Dušan Strmljan
DELEGATSKA VPRAŠANJA
O skladu za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj
t. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj
2.	Tovariško srečanje.
Na letošnje, sedaj že tradicionalno srečanje kovinarjev Zasavja, se je prijavilo naslednje število delavcev po posameznih poklicih:
za kovinostrugarje 17 tekmovalcev,
.za kovinorezkalce 9 tekmovalcev,
za strojne kovače 9 tekmoval-cév,
za plamenske varilce 1 tekmovalec,
za varilce REO 1 tekmovalec,
za varilce po TIG postopku 10 tekmovalcev,
za varilce MAG 10 tekmovalcev.
Novost v letu 1986, je bilo poskusno tekmovanje za poklic programerjev CNC obdelovalnih strojev.
Iz naše TOZD se je tekmovanja udeležilo 7 naših fantov. V teoretičnem delu tekmovanja so bili testi, v katerih je bilo treba pravilno odgovoriti na 30 vprašanj.
V praktičnem delu tekmovanja pa so naši fantje zasedli takšna mesta:
Kovinostrugarji
Bg- Strmljan Dušan, 15. mesto ra5r- Gračner Igor, 17. mesto
Kovinorezkalci
§f|f- Baloh Rudi, 2. mesto
—	Zelenšek Dušan, 7. mesto rSJ^-'Cestnik Tomaž, 9. mesto
Kovinobrusilci
—	Klemen Vlado, 7. mesto
Predsednik Medobčinskega
sveta ZSS, je po končanem srečanju menil naslednje:
»Za nami je zopet pomembna delovna zmaga. Uspešno je zaključeno 3. delovno srečanje kovinarjev Zasavja, ki je v letošnjem letu dobilo nove kvalitetne dimenzije, zlasti na področju vključevanja delavcev —, kovinarjev iz delovnih organizacij, ki se v to akcijo vključujejo prvič, razširil se je tudi krog delovnih organizacij	organizatorjev
praktičnega dela tekmovanja.
Postopoma, toda trdno korakamo proti željenemu cilju —
Sašo Hren
združiti v akcijo delavce vseh sredin, ki opravljajo dejavnosti poklicev, ki so bili razpisani za delovno srečanje. Razpis je bil posredovan v 29 sredin v Zasavju, prijave za delovno srečanje kovinarjev pa smo prejeli iz 9 sredin. Organizatorji tega srečanja menimo, da ni to izključno družbenopolitična akcija, ampak je tudi strokovna, zato bi morali prevzeti svoj del nalog tudi vodilni in vodstveni delavci. V sredinah, od koder so udeleženci delovnega srečanja, se neposredno angažirajo vodilni delavci, zato so tudi rezultati očitni. Takšna delovna srečanja nimajo izključni cilj rezultat in uvrstitev, ampak je pomembnejše spoznavanje delavcev med seboj, izmenjava mnenj in izkušenj, spoznavanje tehnološke opremljenosti in s tem tudi možnost medsebojnega povezovanja V pravem poslovnem smislu, saj gre za razgovore enakih med enakimi in na tej pridobitvi moramo dograjevati nadaljnjo vsebino.
Vsem udeležencem 3. delovnega srečanja se zahvaljujem za odziv za to manifestacijo, delovnim organizacijam, ki so omogočile strokovni del za materialne in druge pogoje, pa gre posebna zahvala za razumevanje. Posebno mesto v celotni organizaciji srečanja ima organizacijski odbor, zato mu gre poseba zahvala.«
Ob vsem navedenem, je lahko delovna sredina ponosna na fante in redkeje tudi dekleta, ki se takšnih tekmovanj, pa najsi bo to občinskih mestih, republiških in zveznih tekmovanj, udeležujejo.
Doseženi uspehi jim ne prinesejo nikakršne nagrade, v zelo, zelo redkih primerih denarno nagrado, oziroma posebno nagrado delavskega sveta, vrsto moralnih priznanj in podobno.
V številnih primerih morajo tekmovalci izrabiti svoj letni dopust, imeti svojo delovno obleko, plačati stroške, za tekmovanja pa ne vedo niti predsedniki organizacij sindikata.
Prav gotovo bi bilo potrebno korenito spremeniti odnos do najboljših delavcev — samou-pravljalcev.
[Povzeto po DNEVNIKU.)
Anton Kalšek
Pri razpravah o Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi, financiranju in delovanju sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj, so imelo delavci TGA naslednje pripombe:
1.	V obrazložitvi predloga SaS pogrešamo informacijo o odzivu ptujskih delovnih organizacij na pobudo o ustanovitvi sklada ter vsaj ideje o programih, ki bi jih finanacirali na ta način. Podana bi morala biti tudi informacija o višini sredstev, ki bi se naj predvidoma zbrala na ta način in koliko novih delovnih mest bi lahko tako odprli.
2.	V samem SaS pa bi morali v 2. členu tudi določiti, da IO imenuje posebno strokovno skupino, ki bo objektivno pregledala prispele zahtevke ter posredovala strokovno mnenje o investicijskem programu.
3.	V SaS pogrešamo določitev sankcij za DO, ki ne bo zaposlila predvidenega števila novih delavcev oziroma če program ne bo realiziran v skladu s predvidevanji. Vrnitev preveč dodeljenih sredstev, kot je predvideno v 6. členu, ni nobena sankcija [potrebno upoštevati stopnjo inflacije).
Odgovor
Glede na pripombe na SaS o ustanovitvi, financiranju in delovanju sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj in vaš dopis številka 37032 z dne
13.	5. 1986, vam dajemo naslednji odgovor:
1.	Odgovora pod zaporedno številko 1, vam ob predložitvi SaS o ustanovitvi, financiranju in delovanju sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj v sprejemanje nismo mogli dati, veliko konkretneje pa to lahko naredimo danes. Pristopne izjave kažejo, da je preko 90% OZD s področja gospodarstva pristopilo k SaS. Po podatkih iz ZR/85 je gospodarstvo občine ustvarilo 25,5 milijard din dohodka, ki je osnova za obveznost podpisnika. V smislu 3. člena SaSa o ustanovitvi, financiranju in delovanju sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj znaša 1 % obveznost 255 mio din.
Delovno intenzivni' programi, ki omogočajo produktivno zaposlovanje so lahko udeleženi sofi-
aluminij s
nanciranija sklada. Za leto 1986 in delno za prihodnje leto sta to program razširitve proizvodnih proizvodnih - kapacitet Čevljarske delavnice Kidričevo in program preusmeritve, razširitve, modernizacije in povečanja proizvodnih kapacitet za izdelavo zgornjih delov obutve v Planiki-TOZD Tovarna obutve Majšperk.
2.	Ocenjujejmo, da ste s predloženim Osnutkom Statuta sklada (dopis izvršnega sveta številka 402-6/85-2, z dne 8/4-1986 s prilogami] dobili odgovor na pripombo pod zaporedno številko 2. Samo ponoviti želimo, kar sami navajate, da mora investicijske programe za sofinanciranje iz sklada za nova delovna mesta pregledati strokovna skupina in
podati objektivno mnenje, da s to vašo zahtevo popolnoma soglašamo. V ta namen predvidevamo v 12. členu statuta sklada med organi sklada stalna in začasna delovna telesa, ki jih ustanovita skupščina ali izvršilni odbor sklada.
3.	Delno tudi soglašamo z vašo pripombo, da SaS v 6. členu predvideva blago sankcijo, ker govori le o takojšnji vrnitvi kredita. Poudariti pa je potrebno, da tudi me izključuje možnosti upoštevanja stopnje inflacije, oziroma uradne obrestne stopnje. V sklepu za dodeljevanje kreditov bomo vaš predlog upoštevali.
S tovariškimi pozdravi!
Predsednik IS SO Ptuj Jože Botolin
DELEGATI PRIPRAVLJENI ZA ODGOVORNO DELO
S seminarja za delegate
Samoupravno in družbenopolitično izobraževanje je postalo stalna naloga v naši delovni organizaciji in jo izvaja--mo vsaki dve leti po volitvah.
Delegatom delavskih svetov je bil namenjen celodnevni seminar, vsi ostali delegati pa so poslušali štiriuma predavanja. Prav gotovo sta bili najbolj zanimivi temi seminarja razmišljanje. - ... o srednj eročnem planu 1986/90, o katerem je govoril Franc Visenjak in dolgoročni razvoj TGA (MPPAl), bi ga je predstavil predsednik kolegija Danilo Toplek.
Franc Visenjak, direktor sektorja za plan, organizacijo in AOP, je na zelo- preprost način odprl razmišljanje o planiranju An poudaril, da' smo pozabili nagospodarjenje. »Delajmo tako in to, kar doma. Delovna organizacija je kakor naravni organizem obsojena na propad. Dajmo- podporo ideji (MPPAl), da do propada ne pride. To naj bi bila tudi osnovna naloga, bi bi se ji morala podrediti vsa funkcija samoupravnih organov«, ' j e poudaril Franc Visenjak.
Predsednik kolegija je poudaril, da smo v proizvodnji aluminija zaostali zaradi neracionalne in drage proizvodnje in tudi zato-, ker se nismo podrejali zahtevam tržišča. Z delom ni-šmo ustvarili boljših razmer za jutri.. Spremeniti bo treba odnos do- razvoja in strokovnega dela.
»V tem trenutku smo- daleč za ostalimi proizvajalci aluminija. Če vzamemo- za primer Mostar, je veliko pred nami glede odnosa do dela, ljudi, vodenja to-vame. in podobno-.. Morali bomo usmeriti vse sile v to, da maksimalno- povečamo kvaliteto- proizvodov, da znižamo st-roške poslovanja in
opustimo proizvodnjo, izdelkov, ki niso perspektivni dn čeiz leta bo- verjetno potrebno priti tudi na druge vire dobave osnovnih /surovin.
Razmisliti bo po-trebno tudi o razvoju sistema' SO-ZD Uni-al. Verjetno bo nujno v SOZD vključiti tudi več -delovnih organizacij, ki so -povezane z uporabo aluminija. To pa predvsem zaradi skrbi za prodajo na zunanjem trgu. Skupno -planiranje nam zagotavlja prodaj-o naših proizvodov.
Trenutno nam primanjkuje tudi strokovnih delavcev —-predvsem metalu-rgo-v in /kemikov. Dolgoročno bo potrebno spremeniti -sistem štipendiranja ter odnos do strokovnega izpopolnjevanja. (Tu so- mišljeni predvsem bodoči delavoi razvojne službe). Več. bo potrebno sodelovati z raznimi raziskovalnimi inštituti in univerzami.
Doslej tečejo aktivnosti za MPPAl po programu. Izbrani so skoraj vsi. dobavitelji -tuje opreme, čaka pa nas najtežja naloga — skleniti finančno konstrukcijo.
Do polovice maja naj bi bila podpisana tu-di vsa potrebna so-glasja in pogodba z IFC, la-stna sredstva pa doslej -redno izdvajamo-. Komisija p-re-veja in ocenjuje ponudbe in gradbenik bo izbran v teh dneh.
Ekipa za. MPPAl'-se sp-roti dopolnjuje in se še bo, saj bomo večino dela opravili v domači hiši.«
Predsednik kolegija je poudaril, da je večina delavcev pripravljena sodelovati, bilo pa bi bolje, če bi sé.pehali ukvarjati sami s seboj in malenkostmi ter bi vse nal-o-ge podredili skupnemu cilju.
Vera Peki ar
SPOMIN ŠE SKELI
Spomin, daljnji spomin še skeli,
skeli ob. misli, da nisi is-kren-oi me lju/bil ti;
A glej, čas teče, bolečina se umika, ostaja p-a -sila spomina, ostaja le brazgotina.
Še veš, ko- sva šla prek poljan, na nebu je svetil mesec droban.
Bile iso -besede, besede, mnogo besedi, v mojem s-rcu pa s-reča, naivnost, zanos, spomin na to še danes skeli.
Vise teče dalje,
se reka odmika,
cvetlica uvene,
sadež dozori,
vsè hi-tro mineva,
ostaja pa misel, misel nate,
ostaja bolečina,
ostaja -pa sila, /sila spomina.
Nič več ne (bo tihega šepetanja,
drobnih skrivnosti, nežnega ljubkovanja,
vse je minilo,
šla sva -visalk v svoj svet,
ostaja pa sila spomina,
ostaja le brazgotina.
VENITA
Na vprašanja so odgovarjali strokovni delavci: Toplek, Visenjak in Markovič
Zadovoljni z odgovorom?
aluminij 9
Kako smo poslovali
Tabela I: Dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu aprilu 1986, Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1986.
			Plan		DOSEŽENO				INDEKSI		
TOZD/PRO IZVOD	Enota mere _		poslovanja		1985		1986		1986/85		19 8 6
		IV.	I.-IV.	IV.	I.-IV.	IV.	I.-IV.	7:5	8:6	7:3	8:4
TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat B- AI203	t	7.980	34.800	6.658	31.540	7.286	34.888	109	m	92	100
Kalcinirana glinica	t	8.272	33.086	8.469	31.477	9.096	34.274	107	109	110	104
Prodani hidrat AI203 —■ redna proizvodnja	t	400	1.600		27	440	520			110	33
4— predelava	t	—	—	269	1.730	—	1.271		73				
Skupaj (kale. gl. + pr. hid.)	t	8.672	34.686	8.738	33.234	9.536	36.065	109	109	110	104
Raztop. vod. steklo	t	749	2.997	717	3.081	829	2.945	116	96	111	98
Zeolit — suhi	t	148	592	74	446	176	647	238	145	119	109
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al H hala A t		1.697	6.789	1.688	6.919	1.725	6.978	102	101	102	103
Elektrolit. Al — hala B	t	1.920	7.679	1.993	8.011	1.888	7.692	95	96	98	100
Elektrolit. Al = hala BP	t	178	644	94	366	178	671	189	183	100	104
Skupaj hale A+B	t	3.795	15.112	3.775	15.296	3.791	15.341	100	100	100	102
Anodna masa	t	2.282	8.829	3.175	10.618	2.285	8.803	72	83	100	100
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati za prodajo t		1.398	5.591	1.369	7.043	2.334	8.862	170	126	167	159
za izparilee	t	—		■	174	568	■;—.	417	__	73		
Hf- za stikala	t		—	—			15	15						
Al žica — E Al + P-11	t	206	824	120	120	327	530	273	188	159	64
Al trak — ozki za prod.	t	200	799	79	385	40	703	51	183	20	88
Al trak — ozki za prod.	t	329	1.315	313	877	325	1.552	104	177	99	118
Rondelice	t	164	658	176	499	137	648	78	130	84	98
Al trak H šir. za prod.	t	329	1.315	271	826	1		90				
Al trak — šir. za izpar.	t	242	966	152	349			90			___	__		
Izparilci	t	115	460	128	511	107	465	84	91	93	101
Al zlitine: gnetne	t	682	2.729	941	3.063	692	2.150	74	70	101	79
Al zlitine: livarske	t	719	2.877	607	3.200	794	2.738	131	86	110	95
Predzlitine: last. por.	t	89	356	83	358	94	335	113	94	106	94
Drogi za kline + stik.	t	9	37	—	3	9	64			100	173
Livarna skupaj	t	4.482	17.929	4.413	17.964	4.874	18.479	110	103	109	103
Blagovna proizvodnja	t	3.813	15.253	3.691	15.809	4.431	16.096	120	102	116	106
Pretapljanje Al	t	164	658	333	628	16	86	5	14	10	13
TOZD Tovarna glinice
V	mesecu aprilu smo proizvedli 7.286 ton Al hidrata AI203 in s to količino nismo dosegli planske količine za 622 ton oz. 8 %. V času od I—IV smo proizvedli 34.888 ton, kar pomeni prekoračitev plana za 88 ton (indeks 100), glede na enako obdobje preteklega leta pa prekoračitev za 3.348 ton (indeks 111).
V	četrtem mesecu smo proizvedli 9.096 ton kalcinirane glinice (indeks 110), Al hidrata AI203 pa smo prodali 440 ton (indeks 110), to znaša skupaj 9.536 ton in presegamo planirano proizvodnjo za 864 ton oz. 10 %. Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega hidrata je 36.065 ton, to je 1.379 ton oz. 4 % več kot smo načrtovali v letnem planu poslovanja.
Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 v času od I—IV presegli porabo.
Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo od januarja do aprila presegli porabo električne energije za 2 %, medtem ko smo Al fluorida porabili 52 % manj kot smo planirali.
Aprilska proizvodnja raztopljenega -vodnega stekla znaša 829 ton, to je 11 % več kot smo predvideli v planu: Kumulativna proizvodnja je 2.945 ton in ne dosegamo načrtovane za 52 ton oz. 2 %'. .
Proizvodnja zeolita A — suhega je v četrtem mesecu 176 ton (indeks 119), v obdobju I—IV pa znaša 647 ton in za 55 ton oz. 9 % presegamo načrtovano v
aluminij 10
letnem planu poslovanja ter za 201 tono oz. 45 % proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta.
TOZD Proizvodnja aluminija
V	elektrolizi A smo v aprilu proizvedli 1.725 ton elektrolitskega Al in s to količino za 2 % presegli planirano proizvodnjo. Od januarja do aprila smo proizvedli 6.978 ton in prav tako prekoračujemo plan za 189 ton oz.
3	%.
V	hali B smo v četrtem mesecu proizvedli 1.888 ton elektrolitskega Al (indeks 98), kumulativna proizvodnja od I—IV pa je 7.692 ton, to pomeni 13 ton več kot smo načrtovali.
Proizvodnja poskusnih peči v hali B je v mesecu aprilu 178 ton (indeks 100), v prvih štirih mesecih pa znaša 671 ton in za
4	% prekoračujemo predvideno v planu. V aprilu smo proizvedli skupaj v halah 3.791 ton elektrolitskega Al (indeks 100), od januarja do aprila srno proizvedli 15.341 ton, to je 229 ton več kot smo načrtovali (indeks 102) in 45 ton več kot v enakem obdobju preteklega leta.
V	hali A smo v prvih štirih mesecih porabili 3 % manj anodne mase, 11 % kriolita, 10 % Al fluorida in 2 % električne energije.
V	hali B smo v času I—IV presegli samo porabo anodne mase (indeks 101), zmanjšali pa smo porabo kriolita (indeks 96), Al fluorida (indeks 93) in električne energije (indeks 99).
Pri proizvodnji poskusnih peči v hali B smo prekoračili samo porabo kriolita za 41 %, anodnih blokov smo porabili 18 % manj, Al fluorida 77 % in električne
TABELA II:
Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda
TOZD/PROIZVOD	Enota	Plan	DOSEŽENO		. INDEKSI	
	mere	1986	IV.	I.-IV.	4:3	5:3
1	2	3	I 4	5	. 6	7
Al hidrat — AI203						
— boksit	t *	2,672	2,849	2,680	107	100
— Na hidroksid	t *	0,11130	0,14722	0,10481	132	94
— para	t	4,450	5,096	4,659	115	105
— žgano apno	t	0,0405	0,0905	0,0757	223	187
ijSel. energija	kWh	360,653	452,730	392,832	126	109
Kalcinirana glinica — toplotna energija	GJ	5,447	5,152	5,429	95	100
Sopara	t	0,040	0,040	0.040	100	100
*jl^Al fluorid	t	0,0004	0,00013	0,00019	33	48
— el. energija	kWh	31,228	30,610	31,969	98	102
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A —- glinica t 1,920			1,920	1,920	100	100
— anodna masa	t	0,575	0,582	0,556	101	97
—..kriolit	t	0,027	0,012	0,024	45	89
— Al fluorid	t	0,040	0,035	0,036	88	90
r^-jel. energija	kWh	17.971	17.715	17.654	99	98
Elektrolitski Al — hala B —-, glinica t		1,920	1,920	1,920	100	100
— anodna masa	t	0,565	0,571	0,573	101	101
— kriolit	t	0,027	0,027	0,026	100	96
—- Al fluorid	t	0,040	0,039	0,037	98	93
— el. energija	kWh	17,537	17.533	17.419	100	99
Elektrolitski Al — hala BP —- glinica t		1,920	1,922	1,920	100	100
— anodni bloki	t	0,600	0,519	0,494	87	82
— kriolit	t	0,027	0,031	0,038	115	141
— Al bluorid	t	0,040	0,013	0,009	32	23
—- el. energija	kWh	16,979	16.401	15.597	97	92
Anodna masa JSpetrolkoks	t	0,67165	0,67982	0,75277	101	112
■^.katranska smola	t	0,338015	0,34537	0,26161	102	77
/pSmazut	t	0,0055	0,00140	0,00093	25	17
— el. energija	kWh	150	115	127	77	85
Razpis štipendij
DOPOLNITEV RAZPISA KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1986/87, KI SO BILE RAZPISANE V SKUPNEM RAZPISU DNEVNIKA DELO
TOZD TOVARNA GLINICE
Poklic
Glindčar — SKR — program
Kemijski tehnik
Dipl. ing. kemijske tehnologije
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
Livar -gltalilec Metalurški tehnik Strojni tehnik
EL tehnik -3- energetik — V. st.
Ing. strojništva - energetik
Ing. metalurgije
Dipl. ing. metalurgije
Dipl. ing. računalništva
Dipl. ing. avtomatika
Dipl. ing. strojništva — energetik
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
Livar — talilec
Metalurški tehnik
Dipl. ing. metalurgije
Dipl. ing. strojništva — tehnolog
TOZD VZDRŽEVANJE
Elektrikar — energetik Elektrikar — elektronik Oblikovalec kovin Preofolikovalec in spajalec kovin Vzdrževalec vozil in strojev Zidar
Strojni tehnik
El. tehnik energetik
Ing. elektronik
Ing. strojništva — konstruktorstvo Dipl. ing. elektronike — avtomatike Dipl. ing. strojništva — energetik Dipl. ing. strojništva -S tehnolog
Število štipendij
20
2
2
20
8
1
1
1
1
1
1
1
1
6
1
4
1
3
1
1
2
2
5
1
3
1
1
2
1
1
Oec. računovodstvo	1
Oec. poslovne finance	1
Dipl. pravnik	1
Dipl. psiholog	1
Dipl. oec. analiza in planiranje	1
Dipl. oec. — organiziranje združenega dela 1 Dipl. oec. — poslovna informatika	1
Dipl. ing. računalništva	1
Prijave sprejema na obrazcu SPN -1 8,40 Izobraževalni center DO do 25. 06. 1986. K prijavi je potrebno priložiti zadnje spričevalo, potrdilo o skupnem gospodinjstvu in potrdilo o premoženjskem stanju.
Razpis štipendij za študij ob delu
TOZD TOVARNA GLINICE
Poklic	Število pomoči
Ing. kemije	1
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
Ing. elektro	1
Ing. strojništva	1
Dipl. ing. elektro	1
Mag. strojništva	J
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
Strojni tehnik	1
Ing. strojništva	2
VEKŠ I. stopnja	■	1
TOZD VZDRŽEVANJE
Strojni tehnik	2
Administrativni tehnik	1
Progovni poslovodja	1
Ing. elektro' BB elektronik	1
Ing. elektro — energetik	1
TOZD PROMET
Voznik C kategorije	4
DS SKUPNIH SLUŽB
TOZD PROMET	
Avtomehanik	2
Železniško transportni tehnik	2
TOZD KONTROLA KVALITETE	
Kemijski tehnik	1
Metalurški tehnik	1
Dipl. ing. kemijske tehnologije Dipl. ing. metalurgije	1
	1
DS SKUPNIH SLUŽB	
Kuhar	1
Natakar	1
energije 8 % manj kot smo načrtovali.
V	črtrtem mesecu smo proizvedli 2.285 ton anodne mase ter s to količino dosegli plansko proizvodnjo. Kumulativna proizvodnja je 8.803 tòn in prav tako dosegamo predvideno količino v letnem planu poslovanja (indeks 100).
Pri proizvodnji anodne mase smo v prvih štirih mesecih porabili 112 % petrolkoksa, 77 % katranske smole, 17 % mazuta in 85 % električne energije na-pram planirani porabi.
TOZD Predelava aluminija
V	livarni in obratu predelave smo v aprilu proizvedli 4.874 ton različnih livarniških proizvodov.
S	to količino smo presegli plansko količino za 392 ton oz. 9 %, proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa za 461 ton oz. 10 %. Kumulativna proizvodnja je 18.479 ton in je za 3 % večja kot smo planirali v letnem pianu poslovanja.
Mesečna blagovna proizvodnja je 4.431 ton in prekoračujemo plan za 618 ton (indeks 116), v času od I—IV pa znaša 16.096 ton in je večja od načrtovane za 843 ton oz. 6 %.
V aprilu smo pretopili samo 16 ton Al za tuje naročnike oziroma 10 % planirane količine. V času od I—IV smo pretopili 86 ton in prav tako ne dosegamo planske količine za 572 ton (indeks 13).
KV gasilec	4
Gasilski tehnik	1
Ing. gasilstva	1
Dipl. oec.	3
Prijave za pomoči za študij ob delu sprejema Kadrovsko soc. služba S Izobraževalni center do 15. 6. 1986.
Ko človek odide
V nesreči, ko človek ostane sam, se pokaže, koliko je vreden, ko živi in koliko, ko umre. V 27 letih človek zapusti svoji delovni organizaciji, v kateri dela, vso svojo delovno sposobnost, svoje zdravje, ko pa se upokoji, ostane sam in če še poleg tega zboli za neozdravljivo boleznijo, potem je to dota, ki si jo ta človek nese s seboj.
Tako se je zgodilo z našim dragim možem in očetom.
Anton Levičniik je 27 let in 4 mesece delal v vaši delovni organizaciji, na delovnem mestu, ki se ga vsak življenja žejen človek izogiba. To je delo v elektrolizi, ki mu jevveliki meri pripomoglo k temu, kar si 'je ob odhodu v pokoj odnesel s seboj. To je bolezen za katero do sedaj še ni zdravil in si usojen na prehitro smrt. Naš mož in oče nas je zapustil 26. 4. 1986 po hudi in
močni bolezni, to je za rakom. V enem letu, ko je precej bolehal, ga ni obiskal nihče iz vaše delovne organizacije, prav tako nobeden od prejšnjih sodelavcev, ki so vedeli za njegovo bolezen.
Tako se je na žalost izkazalo tudi ob pogrebu, kaj človek pomeni, ko živi in dela, nič pa ni vreden, ko zboli in umre. Na pogreb je sicer prišlo nekaj'bivših sodelavcev, ni pa bilo tistega, ki bi mu prebral vsaj nekaj vrstic v slovo. Mislimo, da si tega naš oče ni zaslužil. Bil je med najboljšimi delavci, ki v 27. letih ni napravil niti enega disciplinskega prestopka.
Žalostno je na koncu najbolj to, kar smo že omenili, da človek, ki dela celo življenje v neki delovni organizaciji, na koncu ni vreden nekaj poslovilnih besed.
Razočarana družina Levičniik
aluminij |
15. jubilejno srečanje aluminijašev - Zvornik
Naša ekipa
Tudi v športu zmagalo prijateljstvo
• 15 let druženja, prijateljstva, sodelovanja, se je odrazilo v veličastnem sprejemu v Zvomiku, kjer je 550 udeležencev v defileju skozi mesto sprejela ob vsaki strani ceste množica domačinov, ki se je priključila otvoritvi na športnem igrešču, kjer so po uradni otvoritvi in dviganju zastave domačim skupaj z gosti zaplesali kolo.
Vse dni srečanja, od začetka do kraja, je bilo vzdušje v naši ekipi veselo, spremljala sta nas smeh in pesem, bili smo bolj sproščeni in samozavestni, morda nas je spremljala misel, da se lahko pred našimi prijatelji pohvalimo z napredovanjem MFPA1 in da sledimo razvoju.
Domačini so nas spremljali ves čas s svojo široko dušo in željo po druženju. Vse srečanje je bilo v duhu bratstva in enotnosti in pokazalo se je, da imajo vsi delavci aluminijske industrije Jugoslavije enake želje in iste ideale. Bilo je lepo srečanje, kjer so se v športnih igrah naši tekmovalci lepo izkazali in is tem prispevali k še boljšemu razpoloženju.
V okviru kulturnega srečanja je bila pripravljena razstava ročnih del predstavnikov nekaterih mest soudeleženih na srečanju. Poleg ročnih del na razstavi je bil tudi kronološki prikaz zgodovine razvoja mesta Zvornik in tematski del, ki je predstavil (tovarno glinice »Birač«.
Kuno klub Tovarne glinice »Birač« je organiziral snemanje filma 15. — srečanje aluminijašev Jugoslavije ,ki si ga bomo lahko ogledali na naslednjem srečanju v Sevojnu — Titovo Užice.
Predsednik Občine Zvornik je sprejel predstavnike Komiteja in Organizacijskega odbora srečanja v zelo prisrčni atmosferi , in jih na kratko seznanil z razvojem mesta.
Za okroglo mizo so predstavniki KOOS in strokovni delavci na področju vrednotenja dela in delitve izmenjali izkušnje in podali predloge, kako urediti odnose na področju pridobivanja prihodka, vrednotenje dela in rezultatov dela.
Mladi so se dogovorili o izvedbi brigade SAL—86 dn si ogledali naselje.
Na svečani večerji v hotelu »Podrinje« v Banji Koviljači, so bila podeljena priznanja za tekmovalne uspehe — zelo' pogosto je bilo slišati ime Maribor, kar nam je dokazovalo, da so naši športniki zelo uspešni, še bolj pa smo bili zadovoljni, ko so organizatorji s plaketo podali priznanje SOZD UNI AL, ki je s svojo udeležbo na vseh 15. srečanjih dal svoj prispevek k razvoju srečanj. Plakete so podelili tudi trem tovarišem iz TGA za uresničitev in ohranitev ter razumevanje misli in ideje bratstva in enotnosti.
Na 15. jubilejnem srečanju aluminijskih delavcev od 14. do 17. maja letos v Zvomiku — organizator srečanja je bila Tovarna Glinice Birač, ki deluje v okviru SOZD Energoinvest — so sodelovale ekipe iz Maribora, Šibenika, Mostarja, Sevojna- Niša, Skopja in Zvornika. Delavci TGA in Impola iz Slovenske Bistrice so nastopali kot združena ekipa SOZD UNIAL Maribor.
Dobrodošlica, ki nas je spremljala na vsakem koraku, je bila potrjena tudi z množičnim obiskom stadiona, navdušojočim spremljanjem tekmovalcev z ap-plavzom, ki smo ga lahko občutili povsem pristnega v duhu bratstva in edinstva in kot so domačini želeli, je bilo to doseženo s posebnim sijajem.
Tekmovanja so se pričela v četrtek ter se odvijala še v petek in soboto. Organizacija je bila brez napak in veliki napori, ki so jih vložili, so dali dobre rezultate.
Čeprav smo nastopili z motom, da sodelujemo v vseh disciplinah ne s ciljem, da dosegamo najboljše rezultate, je v ekipah vendarle bila prisotna želja nastopiti čimboljše in doseči -čimveč golov, podrtih kegljev, zadetkov pri pikadu. Vse to smo spremljali, z navdušenjem; bodrenjem, aplavzi; seveda smo v mejah športne etike priznavali uspehe nasprotnikov in tako je zmagalo prijateljstvo, brez meja boljših, slabših.
Na teh srečanjih,. Vi tej kovačnici prijateljstva, so odlično sodelovali udeleženci ekipe SOZD UNIAL: s polnostjo tekmovalnega duha in prizadevanj na tekmovanjih; s harmoničnim prispevkom, da bi srečanja v Zvomiku bila prisrčna, prijateljska, zgledna.
REZULTATI
NOGOMET
1.	ZVORNIK
2.	SKOPLJE
3.	ŠIBENIK
4.	MOSTAR 5.	TITOGRAD 6.	MARIBOR 7.	NIŠ 8.	SEVOJNO		
ROKOMET		
1.	MOSTAR 2.	SEVOJNO 3.	ZVORNIK		
4.	MARIBOR 5.	ŠIBENIK		
ODBOJKA 1.	ZVORNIK 2.	MARIBOR 3.	SEVOJNO 4.	ŠIBENIK 5.	SKOPJE 6.	NIŠ		
VARJENJE		
1. TITOGRAD	491	točk
2. MARIBOR	475	točk
3. SKOPJE	472 točk	
4. ZVORNIK	425	točk
5. NIŠ	360	točk
6. ŠIBENIK	356	točk
7. SEVOJNO	82	točk
PRVA POMOČ		
1. MARIBOR	100	točk
2. ŠIBENIK	96	točk
3. MOSTAR	95	točk
4. TITOGRAD	92	točk
6. NIŠ	88 točk	
7. SEVOJNO	87	točk
8. SKOPJE	85	točk
STRELJANJE —	MOŠKI	
1. MARIBOR	1 067	krogov
2. ŠIBENIK	1 066	■krogov
3. ZVORNIK	1 053	krogov
4. MOSTAR	: 961	krogov
5. SKOPJE	850	krogov
6. NIŠ	812	krogov
7. TITOGRAD	792	krogov
STRELJANJE —	ŽENSKE	
1. ZVORNIK	1 004	krogov
2. MARIBOR	938	krogov
3. MOSTAR	910	krogov
4.'TITOGRAD	773	krogov
5. ŠIBENIK	. 772	krogov
6. SKOPJE	603	krogov
VISEČE KEGLJIŠČE	
1. ZVORNIK	166 kegljel
2. NIŠ	154 kegljev
3. MARIBOR	142 kegljev
4. MOSTAR	136 kegljev
5. SEVOJNO	129 kegljev
6. TITOGRAD	117 kegljev
7. ŠIBENIK	109 kegljev
KEGLJANJE (MOŠKI)	
1. MARIBOR	2 549 kegljev
2. ŠIBENIK	2 507 kegljev
3. SKOPJE	2 504 kegljev
4. TITOGRAD	2 443 kegljev
5. SEVOJNO	2 434 kegljev
6. MOSTAR	2 394 kegljev
7. ZVORNIK	2 371 kegljev
8. NIŠ	1 677 kegljev
KEGLJANJE (ŽENSKE)	
1. ŠIBENIK	598 kegljev
2. ZVORNIK	505 kgeljev
3. MARIBOR	443 kegljev
4. TITOGRAD	435 kegljev
5. MOSTAR	393 kegljev
ŠPORTNI RIBOLOV 1.	SEVOJNO 2.	ZVORNIK 3.	NIŠ 4.	SKOPJE 5.	ŠIBENIK 6.	MARIBOR 7.	TITOGRAD GASILSKA ŠTAFETA	
1. SEVOJNO	62 sekund
2. ZVORNIK	64 sekund
3. MARIBOR	67 sekund
4. TITOGRAD	71 sekund
5. SKOPJE	73 sekund
6. MOSTAR	75 sekund
7. ŠIBENIS	77 sekund
8. NIŠ	84 sekund
ŠAH	
1. TITOGRAD	20 točk
2. MOSTAR	20 točk
3. ZVORNIK	17,5 točk
4. MARIBOR	16 točk
5. SEVOJNO	12 točk
6. ŠIBENIK	10,5 točk
7. NIŠ	9,5 točk
8. SKOPJE	6,5 točk
PIKADO	
1. ŠIBENIK	584 točk
2. ZVORNIK	557 točk
3. MARIBOR	453 točk
4. SEVOJNO	428 točk
5. MOSTAR	382 točk
6. SKOPJE	378 točk
7. NIŠ	316 točk
8. TITOGRAD	82 točk
aluminij 12
Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 3300 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.
Disciplinski ukrepi
1.	Marta PINTARIČ, mat. št. 6631 E- Služba za družbeni standard, dne 19. 5. 1985 med delom v dopoldanski .izmeni kuhala govedino tako, da je že v kuhano juho dala kuhat novo količino surovega mesa, izrečen ukrep
prenehanje DR, odloženo za dobo 6. mesecev.
2.	Frančka TURK, mat. št. 3890, Služba za družbeni standard, dne 20. 5. 1985 ni poskrbela, da se izločijo pripravljeni oporečni obroki dopoldanske malice, izrečen ukrep -S prenehanje DR, odloženo za dobo 6 mesecev.
3.	Marica BELEC, mat. št. 4443, Služba za družbeni standard, dne 20. 5. 1985 ni poskrbela, da se izločijo pripravljeni oporečni obroki dopoldanske malice, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 6 mesecev.
4.	FRANC JAVERNIK, mat. št. 6884, Služba za družbeni standard, v nočni izmeni dne 19.-20.
5.	1985 , ni poskrbel za kuhano govedino in govejo juho, ki bi se naj uporabljala za dopoldansko malico dne 20. 5. 1985.
5.	Ankica ŠKARJA, mat. št. 4553, dsss, dne 11. 2. 1986 je poskušala odtujiti iz DO 1 liter soka in 1 zavitek papirnatih ser-vijet »Paloma«, vse skupaj v približno vrednosti 660 din, izrečen ukrep — javni opomin.
6.	Drago SAKELŠEK, mat. št. 6519, 10. 2. 1986 predčasno odšel iz DO, izrečen ukrepEgopomin.
7.	Jože ANDERLIČ, mat. št. 3350, tozd Promet, dne 28. 12.
1985	prišlo do iztirjanja železniškega vagona F1 na raztirniku A-3, izrečen ukrep -Jr denarna kazen, 6% enomesečnega OD.
8.	Emilija JAZBEC, mat. št. 4737, dsss, dne 25. 1. 1986 poskušala vnesti v DO 0,5 I ruma, izrečen ukrep — javni opomin.
9.	Stanko ZAJŠEK, mat. št. 5702, tozd Promet, dne 18. 1.
1986	predčasno odšel z dela, izrečen ukrep — javni opomin.
10.	Roman LAMPRET, mat. št. 5641, tozd Predelava aluminija, dne 8. 2. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin.
11.	Branko LUKMAN, mat. št. 5836, tozd Predelava aluminija, dne 27. 1. 1986 s svojimi sodelavci ni očistil oziroma posnel žlindre iz peči W 1, izrečen ukrep p- opomin.
12.	Vinko HORVAT, mat. št. 6617, tozd Proizvodnja aluminija, dne 20. 2. 1986 zamudil na delo, izrečen ukrep — opomin.
13.	Branko ŠEGULA, mat. št. 7049, tozd Proizvodnja aluminija, dne 20. 2. 1986 zamudil na delo, izrečen ukrep —opomin.
14.	Štefan KOREZ, mat. št. 6948, tozd Proizvodnja aluminija, dne 24. 1. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin.
15.	Tomo DRŽAIČ, mat. št. 5606, tozd 'Proizvodnja aluminija, dne 2. 1. 1986 rti pregledal el. celice, izrečen ukrepHH javni opomin.
16.	Stanislav JAVŠENAK, mat. št. 4524, tozd Proizvodnja aluminija, dne 6. in 7. 2. 1986 zapustil delo, izrečen ukrep -§|opomin.
17.	Ibro OKANOVIČ, mat. št. 6952, tozd Proizvodnja aluminija, dne 15. 2. 1986 zaradi vinjenosti ostal z dela, izrečen .ukrep —• prenehanje DR, odloženo za 6 mesecev.
18.	Janez POLANC, mat. št. 2919, tozd Proizvodnja aluminija, dne 31. 1. 1986 prišel na delo ob 14.40 uri, izrečen ukrep — opomin.
19.	Andrej KOLMANIČ, mat. št. 7104, tozd Tovarna glinice, dne 24. 2. 1986 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — javni opomin.
20.	Mirko TEODOROVIČ, mat. št. 6277, tozd Tovarna glinice, dne 12. 2. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za 12 mesecev.
21.	Bojan DRŽAIČ, mat. št. 6299, tozd Tovarna glinice, dne 7. 2. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrepiBj javni opomin.
_ 22. Zdravko BILANOVIČ, mat. št. 7128, tozd Tovarna glinice, dne 14. 2. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin.
23.	Ivan PREMZL, mat. št. 5141, tozd Tovarna glinice, dne 29. 8.
1985	žalil sodelavca, izrečen ukrep -^opomin.
24.	Jože KOREZ, mat. št. 6712, tozd Promet, dne 6. 2. 1986 in dne 24. 3. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za 6 mesecev.
25.	Miran LIPOVAC, mat. št.
6349,	tozd Promet, dne 27. 2. 1.986 ob 14.00 uri zapustil DO, izrečen ukrep — javni opomin.
, 26. Vinko FREŠER, mat. št. Ì5010, tozd Promet, dne 27. 2.
1986	ob 14.00 uri zapustil DO, izrečen ukrep —- javni opomin.
27. Alojz GOLOB, mat. št. 2774, tozd Promet, dne 27. 2. 1986 ob 14.00 uri zapustil DO, izrečen ukrep — javni opomin.
28.	Zvonko JURIŠEVIČ, mat. št.
6350,	tozd Promet, dne 27. 2. 1986 ob 14.00 uni zapustil DO, izrečen ukrep -Bjavni opomin.
29.	Janez KURBUS, mat. št. 4064, tozd Proizvodnja aluminija, dne 28. 12. 1985 ni počistil električne celicg na B strani; čeprav je to vpisa\ v raportno knjigo, izrečen ukrep A opomin.
Bojan VERBANČIČ, mat. št. 6558, tozd Proizvodnja aluminija, dne 20. 2. 1986 zamudil na delo v nočno izmeno, izrečen ukrep
—	javni opomin.
31.	Peter VUGRINEC, mat. št. 5968, tozd Proizvodnja aluminija, dne 7. 2. 1986 prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep
—	prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev.
32.	Branko ARNUŠ, mat. št. 4445, tozd Promet, dne 28. 2, 1986 neopravičeno izostal z dela,
|t|!zrečen ukrep ^Prijavni opomin.
33.	Stjepan VERTIŠ, mat. št. 7085, tozd Proizvodnja aluminija, dne 9. 3. 1986 spal na delovnem mestu ter dne 18. 3. 1986 bil vinjen, izrečen ukrep ESSdenarna kazen, 10% osebnega dohodka.
34.	Janko MLAKAR, mat. št. 6502, tozd Proizvodnja aluminija, dne 14. 3. 1986 prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep
—	prenehanje' DR, odloženo za 12 mesecev.
35.	Branko FRANGEŽ, mat. št. 7065, tozd Proizvodnja aluminija, dne 19. 1. 1986 neopravičeno i-ostal z dela, izrečen ukrepflH javni opomin.
36.	Milan ZABUKOVNIK, mat. št. 7070, tozd Proizvodnja aluminija, dne 14. 11. in 19. 11. 1985 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep H- javni opomin.
37.	Marjan KLANEČEK, mat. št. 5579, tozd Proizvodnja aluminija, dne 15. 3. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep
—	prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev.
38.	Albin PEHARDA, mat. št. 7020, tozd Proizvodnja aluminija, dne 18. in 19. 1. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep
—	javni opomin.
39.	Franc GODEC, mat. št. 4372, tozd Proizvodnja aluminija, dne 16. 2. 1986 ni bilo opravljeno posluževanje na celicah 115 in 116, dne 18. 2. 1986 v popoldanski izmeni ni bilo opravljeno serijsko posluževanje, dne 20. 11. 1985 v popoldanski izmeni ni pregledal celice 116 na B strani, dne 6. 1. 1986 je dopustil, da je prišlo do zamrznitve električne celice 219, izrečen ukrep — prenehanje DR odloženo za 12 mesecev, in povrnitev škode v znesku 73.853,00 din.
40.	Janez MEŠKO, mat. št. 5610, tozd Predelava aluminija dne 6. 1. 1986 zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — opomin.
41.	Slobodan JOVANOVIČ, mat. št. 6534, tozd Predelava alumini-. ja, dne 12. 2. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev.
42.	Anton ZELENKO, vrgel kos polivke v kabino žerjava in razbil steklo, 'izrečen ukrep * opomin in povrnitev škode v višini
9.149,00	din.
43.	Stanko PUKŠIČ, mat. št. 5634, tozd Predelava aluminija, dne 8. 3. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep -L- prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev.
44.	Robert REBERNIK, mat. št. 6868, tozd Predelava aluminija, dne 12. 2. in 8.-3. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev;
45.	Feliks SAMBOLEC, mat. št. 5449, tozd Predelava aluminija, dne 14. 1. 1986 neopravečine izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin.
46.	Alojz HORVAT, mat. št. 6686, tozd Tovarna glinice, dne
28.	2. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev.
47.	Andrej KOLMANIČ, mat. št. 7104, tozd Tovarna glinice, dne
17.	3. 1986 ni upošteval zdravnikovih navodil o zdravljenju, izrečen ukrep — javni opomin.
48.	ivan PETEK, mat. št. 6872, tozd Predelava aluminija, dne 4.
3.	1986 neopravičeno izostal 1 uro ter dne 6. 3. 1986 neopravičeno izostal 1 uro, izrečen ukrep
jll|javni opomin.
49.	Drago TOMINC, mat. št. 2524, tozd Tovarna glinice, dne 11. 12. 1985 se ni udeležil seje disciplinske komisije, izrečen ukrep — opomin.
50.	Janko ZAMUDA, mat. št. 6783, tozd Tovarna glinice, dne
18.	1. 1986 neopravičeno izostal z dela 5 ur, izrečen ukrep — opomin.
51.	Janez GEREČNIK, mat. št. 3954, tozd Tovarna glinice, dne
29.	1. 1986 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — opomin.
52.	Miroslav GUNA, mat. št. 4800, tozd Livarna, dne 18. 2. 1986 razbil stekla na objektu skladišča odpreme, izrečen ukrep — javni opomin in povrnitev škode v višini 80.0000,00 din.
53.	'Pavel. AMBROŽ, mat. št. 4759, tozd Livarna, dne 27. 2. 1986 malomarno povezal električne hidravlične celindre za jadra, izrečen ukrep—opomin.
Pravna služba
Nezgode v marcu
	Na delu	Na poti Skup.	
TOZD Glinica	1	0	1
TOZD Proiz. al.	6	0	6
TOZD Predel, al.	3	0	3
TOZD Vzdrževanje 4		1	5
DSSS ODP	0	1	1
SKUPAJ:	14	2	16
VZROKI NEZGOD:
Ročno orodje, cestišče, anod-ni klin, električna celica, črpalni lonec, električni voziček, tekoči aluminij, livni stroj, aluminijska pločevina, transportni trak, varilni aparat, vrata in žerjav.
TOZD GLINICA
1.	Jeza Danilo, mat. šte. 5214, rojen 26. 5. 1950, zaposlen v TOZD Glinica — kotlarna, se je poškodoval 4. marca. Pri montiranju napajne črpalne kotla št. 4 oziroma pri privijanju vijaka, se mu je zlomil ročaj izvijača pri čemer si je zabodel zgornji del izvijača v dlan desne roke.
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
1.	Kosec Ivan, mat. št. 5824, rojen 16. 3. 1945, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — bala A, se je poškodoval 7. marca. Ponesrečenec je opravljal delo pri zamenjavi klinov. Pri izvla-čevanju klina seje zlomil sornik. Pri vstavitvi novega sornika se je klin nagnil in ponesrečencu stisnil desno roko v zapestju k toko-vodniku.
2.	Kunič Milan, mat. št. 4605, rojen 4. 3. T955, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 20. mar-
ca. Ponesrečenec je opravljal delo črpalca. Pri spuščanju anode je prišlo do brizganja topila in je ponesrečencu kriolit brizgnil po hlačnici desne noge in mu jo prežgal in zatekel začevelj desne noge. Utrpel je opeklino v predelu gležnja.
3.	Pajek Branko, mat. št. 6805, rojen 8. 7. 1963, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 7. mar. ca. Pri črpanju aluminija je ponesrečencu spodrsnilo ter mu pri tem padla rokavica iz desne roke, nakar se je s to roko prijel za črpalni lonec ter si opekel dlan desne roke.
4.	Ivančič Ivan, mat. št. 4387, rojen 4. 2. 1948, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 17. marca. Ponesrečenec je opravljal delo na zamenjavi anodnih klinov. Ko je žerjavovodja vstavljal klin je tekoča smola brizgnila kvišku, zato je ponesrečenec skočil vstran. Med tem je ob celici peljal tov. Mlakar Stanko kriolit z električnim vozičkom in ponesrečenca povozil z zadnjim kolesom po nartu desne noge, ker je ponesrečenec skočil od celice.
5.	Munda Stanko, mat. št. 5105, rojen 3. 11. 1955, zaposlen v TOZD Proizvodnja SlyrSntjaBH Hala B, se je poškodoval 19. marca. Pri izvlačevanju črpalne cevi iz električne peči št. 609 je cev zanihala pri čemer se je iz cevi še izcedilo nekoliko tekočega aluminija ponesrečencu po nartu desne noge. Utrpel je opeklino narta desne noge.
6.	Špindler Branko, mat. št. 6784, rojen 31. 3. 1961, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala B, se je poškodoval 25. marca. Ponesrečenec je nastavljal spono klina na 629 celici. Na plašču mu je spodrsnilo in je pa-
del na katodni del celice. Pri padcu je utrpel udarec po hrbtenici.
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
1.	Kostanjevec Maks, mat. št. 3468* rojen 9. 10. 1942, zaposlen v TOZD Predelava alumlnija^H nova livarna, se je poškodoval 4. marca. Po končanem pripenjanju breme na dvigalo je stopil z »vertikalnega livnega stroja pri čemer si je zvil gleženj leve noge.
2.	Lorber Andrej, mat. št. 4319, rojen 1. 12. 1950, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — iz-parilniki, se je poškodoval 5. marca. Ponesrečenec je zlagal aluminijsko pločevino, pri tem je stopil na kos pločevine, ki je ležala na tleh na katerem mu je spodrsnilo in je padel. Pri padcu si je poškodoval podlaket desne roke ter utrpel udarec po hrbtenici.
3.	Osterc Franc, mat. št. 7150, rojen 25. 9. 1937, zaposlen v TOZD Predelava aluminija -Benova livarna, se je poškodoval 12. marca. Ponesrečenec je prebiral rondice, pri tem mu je stisnilo prste in dlan desne roke med valji gumi transporterja.
TOZD VZDRŽEVANJE
1. Mohorko Matevž, mat. št. 7027, rojen 3. 9. 1964, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — gradbeno, se je poškodoval 13. marca. Ponesrečenec je podajal Samotno opeko iz zaboja delavcem, ki so bili v katodi peči št. 615. V tem času je pripeljal mimo peči žerjav, ki je s kabino potisnil zaboj z opeko. Pri tem je zaboj stisnil ponesrečencu nogo med zabojem in plaščem katode. Utrpel je močno stisnitev stopala leve noge.
2.	Polajžer Franc, mat. št. 3622, rojen 25. 11. 1952, zaposlen v TOZD Vzdrževanje jBHgradbeno, se je poškodoval 19. marca. Nezgoda se je pripetila v upravni zgradbi. Pri odpiranju vhodnih vrat je z desno roko zadel v poškodovano vratno krilo, ter se pri tem zaskalil v sredinec desne roke.
3.	Soršak Stanko, mat.' št. 5744, rojen 21. 2. 1950, zaposlen v TOZD Vzdrževanje SSSelektro, se je poškodoval 1. marca. Pri zategovanju zavor na električnem (vozičku mu ije spodletel ključ. Utrpel je udarec po palcu desne 'roke.
4.	Tominc Rudi, mat. št. 5448, rojen 11. 1. 1951, zaposlen v TOZD Vzdrževanje S strojno, se je poškodoval 25. marca. Pri de-montaži ventilatorja oziroma pri planmenskem rezanju cevi, ki je štrlela iz tal, ke je vnela smola v tleh pri čemer je ponesrečenca opekla po zapestju leve roke.
5.	Jeza Franc, mat. št. 2455, rojen 18. 1. 1936, zaposlen v TOZD Vzdrževanje -Bvodstvo, se je poškodoval 6. marca. Delovna nezgoda se je pripetila na poti iz dela domov. Pri sestopu je ponesrečencu spodrsnilo ter si je pri tem poškodoval koleno leve, noge.
DS SKUPNIH SLUŽB
1. Murko Beno, mat. št. 6900, rojen 18. 5. 1966, zaposlen v DS Skupnih službS- Obrat družbene prehrane, se je poškodoval 6. marca. Poškodba se je pripetila na poti na delo. Poškodovanec je šel peš, ter se mu je na poledenelem cestišču pred železniško postajo Hajdina spodrsnilo, ter si pri tem zvil gleženj desne noge.
Zajšek F.