^GLAS NARODA
last slovenskih delavcev t Ameriki*
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y.t under Act of Congress of March 3. 1879.
The largest Slovenian Daily in United States.
Issoed every day except Sundays 8 and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 21,1936— PETEK, 21. AVGUSTA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
SPANSKA REVOLUCIJA—MEDSEBOJNO KLANJE
BOLJŠEVIŠKA REVOLUCIJA JE BILA IGRAČ A V PRIMERI Z RAZMERAMI KI VLADAJO SEDAJ NA ŠPANSKEM
Ne glede na zmago—klanje We bo nadaljevalo. — Premagani se ne bo vklonil zmagovalcu. — Uporniki bombardirajo San Sebastian. — Branitelji pripravljeni razstreliti mesto-
MADRID, Španska, 20. avgusta. — Pet tednov sta šla Madrid in cela Španska skozi strahote in po-divjanje. Nobena državljanska vojna še ni bila tako krvava, tako srdita in brezbrižna za življenje.
Ko so se mase v Rusiji dvignile proti svojim tla-čiteljem in jih pomorile, je bilo mnogo -manj strasti in manj srditosti. Na Španskem pa je jeza in strah zamorila vsak drug čut, in v sovraštvu in strahu se španski narod bori, kolje in slepo strelja.
Strašni so bili zadnji tedni, strašnejši še mogoče pridejo. Sedaj je manj klanja, kot ga je bilo v začetku revolucije, toda kaj bo, kadar zmagajo soci-jalisti, ali pa fašisti?
Naj zmaga kdorkoli, boji ne bodo končani, ker je na obeh straneh prehuda jeza in strast. Zato bo še več pobijanja, klanja in več trpljenja. Še več let ne bo mogoče napraviti reda v tej zmešnjavi. Bra-tomorstva ne bo mogoče preprečiti, razun s terorjem, toda ta teror bo imel v sebi kali nove revolucije.
Vlada sicer skuša vzdržati saj nekoliko pravice, toda niti enega dneva ni v Madridu, Barceloni in Valenciji brez žrtev. Mogoče je že poslalo nad tisoče nedolžnih žrtev sedanje revolucije.
Tekom prvih dni je bila podivjanost splošna: po-žigali so cerkve in vojaki so priplesali iz cerkev v mašnih oblačilih. Sedaj je požiganje in plenjenje nekoliko ponehalo, kajti vojaštvo je bilo poslano na
fronto.
Četudi uporno vojaštvo zmaga, oboroženi civilisti orožja ne bodo izročili zmagovalcu. In dokler bodo imeli orožje, se bodo borili.
Katerakoli stran zmaga, še več let ne bo demokracije, ne svobode, ne ustavne vlade.
SAN SEBASTIAN, Španska, 20. avgusta. —
.Trije faŠističnni aeroplani so ponoči zopet bombardirali mesto in so bile pri tem ubite tri osebe, sedem pa ranjenih.
Ob istem času je križarka Espana oddala šest strelov v mesto, toda ni bil nikdo ubit. i
Prebivalstvo živi v kleteh že nad štiri tedne in prihaja na ulice samo po hrano in vodo.
Po bombardiranju je izgledal San Sebastian kot mrtvo mesto. Prebivalstvo je utrujeno in zbegano.
"Svojo izkušnjo bomo drago prodali/* je rekel governer San Sebastiana Antonio Ortega. "To bombardiranje je samo podžgalo našo odločnost. In zato bomo zmagali/*
- — V*
HENDAYE, Francija, 20. avgusta. — "Živel dinamit!" je napisano po zidovih San Sebastiana z rdečimi črkami. Ta napis pomeni, da bodo vladne čete, ako bodo videle proti seboj poraz, razstrelile San Sebastian.
Tako v Spn Sebastianu kot v Irunu se vladne čete se drže, toda zelo je dvomljivo, ako se bo mogel še kaj dolgo držati Irun.
Prebivalstvo je skrajno obupano. Na obrazih vseh je zapisan obup. V majhnih skupinah se obirajo na ulicah in šepetaje med seboj gledajo na porušene domove.
John L. Lewis je dosegel lep uspeh
ČRNCU JE BILO BAJE IZSILJENO PRIZNANJE
Osem prič je bilo prvi dan zaslišanih. — Najprej bodo dognali okol-ščine smrti dekleta.
ASHEVILLE, N. C., 20. avgusta. — Osem prič je bilo zaslišanih prvi dan, ko je obtožnica pričela presti mrežo dokazov, s pomočjo katerih hoče velikanskega črnca Martina Mooreja kot morilca poslati v smrt.
Današnje izpovedbe so večinoma samo pojasnile okolšči-ne smrti, in tako bo državni obtožitelj Zefo V. Nettles pričel šele jutri govoriti o priznanju, katero je podal pred desetimi dnevi črnec, ko je bil prijet.
Zagovornik J. Scroop Styles ki ga je postavilo sodišče, je rekel, da bo skušal dokazati, da je bilo priznanje črncu izsiljeno.
Styles je izzval veliko presenečenje, ko je sodnika prosil, da je razrešen zagovorni-štva, drugi odvetnik Sanfordj W. Brown, pa je rekel, da ga je najela Moorejeva sestra. — Sodišče je kot zagovornika določilo Stylesa in Thomasa A. Jonesa, ker je Moore pri aretaciji izjavil, da nima sredstev, da bi plačal svojega zagovornika.
Sodnik Phillips je Browna priznal kot zagovornika, ter jc Stylesa in Jonesa prosil, da sta še dalje na razpolago kot zagovornika.
Do 3edaj zaslišane priče so bile:
Profesor za mlekarstvo nr. državnem vseučilišču v North Carolina W. L. Clevender, v čegar spremstvu je potovala njegova 18 let stara nečakinja Helen Clevenger. Clevenger je povedal, kako je našel svojo nečakinjo prestreljeno v njeni sobi v Battery Park hotelu.
A. H. Tomberlin, mizar, ki jn z modelom hotelske sobe pokazal, kako je bilo najdeno truplo umorjene.
Harry Latesche, mizar v službi hotela, katerega je Clevenger prvega poklical, ko je našel truplo svoje nečakinje.
flay McComas, nadomestni ravnatelj hotela.
Hotelski zdravnik dr. David Buck, ki je preiskal njeno truplo, in še tri druge priče.
D0Y0LITI BO TREBA NOVO PODPORO
Hopkins pravi, da velja suša na mesec pet milijonov dolarjev. — Podpirati bo treba okoli 150,000 farmerjev.
HYDE PARK, N. Y., 20. avgusta. — \VPA administrator Harry L. Hopkins je po konferenci s predsednikom Roose-veltom naznanil, da bo kongres moral zopet dovoliti večje vsote za zaposlenje farmerjev, ki so bili prizadeti po suši.
Časnikarskim poročevalcem je Hopkins rekel, da bo vsak mesec treba izdati $5,000,000 za plačila 120,000 do 150,000 farmerjem za delo. Do sedaj „e prihajal denar iz zadnjega kongresnega dovolila, vsled suše pa so nastali večji izdatki, za katero bo moral prihodnji kongres dovoliti pokritje.
Sedaj je pri WPA zaposlenih 90,000 farmerjev, ki grade jezove, prekope za namakanje in druga slična dela. Povprečno dobiva vsak po $40 na mesec. K tem 90,000 farmerjem pa niso prištete farmerske družine, ki od zvezne vlade prejemajo živež, krmo za živino in posojila.
Na konferenci, ki se je vršila na predsednikovem posestvu v Hyde Park, je bil navzoč tudi zvezni zakladničar H. Morgenthau.
Predsednik nadaljuje z izdelovanjem načrta za, obisk po suši opustošenih krajev. Hopkins namerava predsedni k a spremljati na njegovem potu.
KOMPANUA PROTI INDU-STR1JALNI ORGANIZACIJI
CLEVELAND, O., 19. avg. — J. M. Danish, tukajšnji zastopnik odbora za strokovno organiziranje jeklarjev, je izjavil dane«, da.je Repuiblic Steel Corporation zapretila svojim delavcem z odpustom, če se ne bodo odločno uprli kampanji, da se organizira vse delavce jeklarske industrije v eno samo veliko industrijalno organizacijo.
KOLIKO KLOBAS POJEDO AMERIKANCi
"Institute of American Meat Packers" je izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da so Amerikanci pojedli v prvi polovici lanskega leta 356,000,000 funtov raznih klobas. V prvi polovici tekočega leta so jih pojedli 394,000,000,
GOZDNI POŽAR V DRŽAVI MICHIGAN
HOUGHTON, Mich., 20. avgusta. — Navzlic velikemu trudu 1800 gasilcev gore gozdovi na razdaljo 50 milj in se požar bliža Isle Rovale. Dim je tako gost, da iz zraka ni mogoče pre -gledati požara.
HORTHY V AVSTRIJI
BUDIMPEŠTA, 20. avgusta. — Madžarski regent admiral Nikolaj Horthy je prvič izza leta 1919 odpotoval v Avstrijo. Pravi, da je bil povabljen na lov v tirolske gore, skoro gotovo je pa njegovo potovanje političnega pomena.
PROCES PROTI ZAROTNIKOM
Vsi obtoženci so priznali svojo krivdo. — Obravnava skuša dognati podrobnosti o zaroti proti Stalinu.
MOSKVA, Rusija, 20. avg. — S senzacijo — s priznanjem! vseh Obtožencev — se je v starem klubu plemenitašev pričela obravnava proti 16 Trocki-jevim pristašem, ki so cnbdolže-ni, da so skovali zaroto proti življenju diktatorja Josipa Stalina in drugih visokih sovjetskih voditeljev. Med dbtoženci sta tudi bivša najvplivnejša moža v sovjetih, Grigorij Zi-
n o vi je v in Leon Kamenev.
Vseh 16 obtožencev more pričakovati samo smrtno ob-j sodbo.
Po priznanju, katero so sod niiki, katerim načeljuje gene- ' ral Uhlrioh, slišali iz ust Zino-vijeva, se je obravnava omejila samo na dognanje podrobnosti zarote. "Kriv sem v popolnem obsegu,'* je rekel Zi-novijev, ki je bil nekdaj najmogočnejši voditelj v sovjetski Rusiji.
Dramatično so oživlja.1? obravnavo samo še medsebojne obdolžbe in skoro vse na Zino-vijev račun.
Med zasliševanjem prič j« prišlo na dan, da je Stalin dvakrat samo slučajno ušel napa-dalčevi krogli, — prvič, ko je •bil v Ljeningradu umorjen Stalinov zaupnik Sergej M. Ki-iov, 1. decembra 1934, drugič pa, (ko je bil Stalin v juliju lanskega leta na kongresu ko-minterna.
S to zaroto proti Stalinu pa je bila v zvezi tudi nazijska tajna policija "gestapo". Kot pravi obtožnica, je bil posredovalec med nazijsko tajno policijo v Berlinu in Fritzom Davidom, ki je imel nalogo ustreliti Stalina in je to tudi priznal nek Franc Weitz, ki pa je pravočasno pobegnil.
David, ki je prišel v Rusijo s hondurskim potnim listom in s Trockijevim čekom za tisoč norveških kron, je priznal, da je lansko leto na kongresu ko-minterna, na katerem je bil kot delegat, ni mogel, priti Stalinu dovolj blizu, da bi bil izvršil naročeni mu umor.
Vsi obtoženci so bili mirni in brezbrižni, samo Zinovijev včasih. ni mogel prikriti svoje ner-voznosti.
Obtoženec T. Reingold je priznal, da je bil član moskviske skupine, čije namen je bil u-moriti Josipa Stalina, vojnega komisarja Klementija E. Vo-rotšilova, prometnega komisarja Lazarja M. Kaganoviča, komisarja za težko industrijo G. K. Ordjonikidaeja, tajnika ruske komunistične stranke P. P.
REŠEVANJE
RUDARJEV
47 TISOČ JEKLARJEV JE SKLENILO STOPITI VINDUSTRIJSKO UNIJO
CHICAGO, 111., 20. avgusta. — Van A. Bittner, okrajni ravnatelj odbora za organiziranje jeklarjev v industrijalno unijo, je povedal danes časniškim poročevalcem, da so voditelji obratnih unij, ki zastopajo 47,000 jeklarjev v Calumet okraju države Illinois in Indiani, soglasno sklenili spraviti čimprej vse delavce, zaposlene v jeklarnah, v enotno, veli-ko organizacijo.
Tozadevni sklep je bil sprejet na skupščini v Gary, Ind. Bittner je izjavil, da je to najvažnejši razvoj, odkar je biia uvedena kampanja za organi-ranje jeklarjev.
— Delavci bodo 'brez odloga vključeni v Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers, — je nadaljeval Bittner, — ki je odobrila predlog Johna L. Lewisa ter je pristopila k odboru za industrija lno organizacijo.
Delavski voditelji, ki so so včeraj odločili za pristop, zastopajo delavce v naslednjih tovarnah: Illinois Steel Co., Chicago; Youngstown Sheet and Tube Co., Inland Steel Corporation, East Chicago, 111. j Gary Sct t and Bolt Co.. Gary Steel .»lill, Gary Tin Mill, American Bridge Company in Universal Atlas Cement Company v Gary, 111.
MINNEAPOLIS, Ind., 20. avgusta. — Večje število tvrdk ki trgujejo z živili na debelo, je prenehalo obratovati, ker so delavci zaštrajkali. Nad tisoč delavcev je brez dela. Štraj-karji zahtevajo višje plače.
ROOSEVELTU JE PRETIL
PHILADELPHIA, Pa., 15. avgusta. — Zvezni komisar Wacker je pridržal danes pod jamščino 25,000 dolarjev 45-letnega Johna A. Bartensaoka, ker je pisal predsedniku F. D. Rooseveltu grozilna pisma.
Bartensack, ki je bil svoje-časno že v dveh umobolnicah, je pisal predsedniku:
— Če ne odstopite, vam bom jaz posvetil.
Na Wackerjevo vprašanje, če ljubi Ameriko, je odgovoril Bartensack: — Kako naj bi ljubil to deželo, ker me tako pehajo sem in tja.
ABESINCI SO NAPADU VAS
ADDIS ABABA, 19. avg. — Italijansko vojaško je pregnalo tolpo Aibesincev, ki so napadli neko vas pri Direda-vi. Abesinci so imeli težke izgube. Tako se glasi 'brzojavka italijanske poročevalske agen-ture Štefani.
Upanje za zasute rudarje je le majhno. — Odvisno je vse od tega, kaj so po zasut ju napravili.
MOBERLY, Mo., 20. avgusta. — Ne meneč se za strupene pline in za nevarnost, da zemlja še enkrat utrga, so rudarji odstranili kamenje in prst v glavnem rovu, da bi rešili svoje štiri tovariše, ki so bili pred 24 Hrami zasuti 100 čevljev pod zemljo.
"Ne bomo odnehali,'' je k-kel Arnold Griffith, državni rudarski nadzornik.
Toda izkušeni rudarji dvomijo, da bi bili zasuti rudarji še pri življenju.
Dvakrat so se moral rešitelji umakniti pred strupenimi plini, ki se vsakikrat pojavijo, kadar odpove prezračevalna naprava v rudniku. Po zračnem predoru so že dospeli dobavnega rova, pa so se morali obrniti nazaj.
Zemlja se je utrgala, ker je v rovu nastal požar.
*1 Vsa naša upanja so odvisna od tega, kaj so zasuti napravili, " je rekel rudarski nadzornik. "Ako so pri tako imenovanem zadnjem vhodu, so se mogoče rešili.
Griffith je mnenja, da so zasuti rudarji ubili ponija, ki se je tudi nahajal v rudniku, ker porabi petkrat toliKo zraka, kot štirje moški.
Potiševa — skoro vse sovjetske voditelje.
Vsi obtoženci so priznali, da so delali po navodilih Leona Trookega, ki je vodil zaroto iz svojega izgnanstva. _ ._^
AMER. POSLANIK OBSOJA POGODBE
CHICAGO, IIL, 20. avgusta. — John Cudahv, ameriški poslanik na Poljskem, je danes v svojem radio govoru ostro kritiziral mirovne pogodbe, ki ba je vsebujejo seme bodoče vojne. V sedanjem času ne vzdržujejo evropskega miru mirovne pogodbe, ki jih je vseh skupaj 151, pač pa orožje, s katerim je vsaka država preskrbljena.
Združene države se ne morejo izolirati. Tudi v prihodnji vojni bo več "neizogibnih razlogov", ki bodo silili Amerike v vojno. Predsednik Roosevelt bo imel veliko težavo, če bo hotel Ubrati pravo pot, J
Največji slovenski dnevnik 1 v Združenih državah
Velja za vse leto • • •	$6.00
Za pol leta • • • • •	$3.00 |
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 196. — Stev. 196.
&L7LB W Z IHbll Z**9
New York, Friday, August 21, 1936
THE LARGEST SlfiVENE VAlhJ IN VJ9&
I
NEVARNOST VOJNE
Dopisi.
-
Nevarnost vojne narašča. To je treba sprevijdeti in priznati. Kaj nam pomaga skrivati glavo v pesku. Amerika se prav lahko zaplete v vojno kot se je zapletla pred leti.
Kdo je sovražnik Amerike? Kdo lahko prisili Ameriko \ vojno?
Nedavno je govoril predsednik Roosevelt v Chautauqua ter ameriški narod opozoril, da mu preti vojna nevarnost v o-k ril ju ameriških meja.
Predsednik Roosevelt je rekel: — Ako vojna zopet izbruhne na kakšnem drugem kontinentu, se bo ipojavilo v tej deželi nešteto Amerikaneev, ki bodo hoteli naglo oibogateti ter bodo skušali porušiti našo nevtralnost ali se ji pa spretno izogniti.
—	Ti ljudje Vam bodo pridigali, da bodo dobili nezaposleni delo, če bo Amerika producirala in pošiljala te ali one produkte 'bojujočim se narodom. Pripovedovali bpdo, da bo Ameriki mogoče graditi domove in tovarne ter plačati dolgove, če bo posodila denar v vojno zapletenim državam.
Baš v tem pa tiči največja nevarnost. Kakšna obsežnejša vojna v Evrotpi bi nedvomno ustvarila v Ameriki splošno blagostanje. Če ne trajno, pa že vsaj začasno. Vsi nezaposleni bi dobili delo, če 'bi Amerika prodajala vojskujočim se blago in municijo.
Predsednik F. Roosevelt je opozoril narod na nekatere posledice svetovne vojne:
—	V želji po dobičku so naiši farmerji na Zapadu preo-r-fili prerijo, ki naj bi služila za (pašnike. Danes žanjejo žetev vojnih dobičkov v peščenih viharjih, ki uničujejo ozemlje, zorano začasa vojne.
i—"Želja po dobičku. je razširila monopole in industrijo ter pognala cene v tako višino, da so bili uničeni normalni odnosa j i med upnikom in dolžnikom.
To so samo gospodarske posledice, pa-tudi socijalnih in političnih posledic ne manjka.
Po končani vojni je ta dežela (z drugimi vred) doživela razdobje, v katerem so bile zatrte mnoge ljudske svoboščine. Dtth nestrpnosti in brutalnosti, ki se je kristaliziral v Kuklux Klanu, je zastrupljal ozračje ameriške svobode.
Nedvomno bodo posledice "prihodnje vojne'' dosti stra-šnejse. Mogoče bodo bolj usodespolne kot je vojna sama.
Predsednik proslavlja postavt glede nevtralnosti kot zaščito proti gospodarskemu mečeta ren ju z vojskujočimi se državami. Nevtralnost naj bo Ameriki ustavno in postavno zajamčena, ne ozirajo se na ossibo, ki slučajno sedi v Beli hiši.
Kaj če bi bil danes Hoover tam in bi bilo od njega odvisno, če naj se Amerika vmeša v vojno ali naj ostane nevtralna T	. - -
Predsednik Roosevelt se je izkazal v vnanjih odnosajih
za dolbrega soseda in za i zbornega poznavalca vojne nevarnosti.
New York, N. Y.
Kakor ponavadi, sem tudi zadnja dva dneva v preteceneni tednu preživel v prijazni slovenski naselbini v North Bergen, N. J. Vendar pa to pot z razliko, da sem 'bil v soboto ofieijelno povaibljen na domačo zabavo in sicer od Mr. in Mrs. Louis Kovich. Vsaj tako mi je 'bilo povedano.
Povabilu nisem posvetil dosti pozornosti, ker k prijatelju Lojzetu se kar lepo sam povabim, ako ni drugače.
Vse bi bilo dobro, samo da bi bili vedeli, za kaj prav za prav gre. Ugibali smo to in ono. Nekateri so bili mnenja, da hoče Lojze 'blagosloviti svoj novi dom, ki ga. je kupil v "bližini, drugi zopet, da je tako pač njegovo razpoloženje.
Mislil sem si: Ako sem povabljen na nekaj, moram že vsaj vedeti, zakaj sem povabljen. Zato sem določeni dan že ob eni uri popoldan, planil naravnost v kuhinjo. Rav po v Času, ko je Mrs. Kovich posvečala največ pozornosti napovedanemu večeru.
la nekega ameriškega fanta, ki ga jfe menda tako vrtela, da si je moral pozneje ubogi junak iskati pomoč tam, kamor cesar k nogam hodi.
Zelo smo pogrešali Mr. Franka Turenška, starejšega, in njegovo družico.
Drugi dan nam je povedal, da ga je dež zadržal. Ej, Frank, škoda, da Te ni bilo. Bi vsaj Amerikancem pokazal, kaj se pravi biti fant.
Med plesnim odmorom je pa zvenela slovenska pesem, za-kar se moramo največ zahvaliti Mrs. Ladstaetter kot izvrstni pevki, in Mr. Potisku, ki je vsako pesem tako izvrstno spremljal na harmoniko.
Razšli smo se v nedejjo zjutraj vsak z zadovoljnim nasmehom na obrazu, želeč jubilantoma se sreibrno, zlato in de-mantno poroko.
Jaz pa želim, da bi Lojze u-čakal še nekako deset "pleha-tiih" in da ibi seveda vselej tudi mene povabil.
S pozdravom!
Rado V.
Ko se ozrem okoli sebe, sem ! prišel do prepričanja, da ni nobene žive kokoške več v No. Bergenu. Polovico teh Ubogih, živali je bilo že tako okusno ob delani h, da sta mi nos in želo dec odpovedala pokorščino. Bil je zadnji čas, da je Lojze sto pil iz svoje privatne sobe. Odločno ga vprašam, koliko časa je od tistega dne, ko je rekel, "Da". Malo je 'bil v zadregi, vendar je pa kot priznani kava lir brez obotavljanja priznal, da misli zvečer obhajati ta "plehnato", to je deset-letni-co, od kar je obljubil večno zvestobo.
Ker vem, da so v takih slučajih, gospodinje najraje same, sem predlagal prijatelju, da se greva kopat v Columbia Park. Pa ne zato, da bi se u-inil. To mi je namreč postranska Stvar. Pravijo pa, da voda človeka tako prevzame, da bi najraje vse pojedel. In to je bil moj namen.
Z večerom so povabljenci hitro napolnili prostorne sobe, Mrs. Kovleh je pa z čudovito spretnostjo obložila veliko mizo, da se je kar šibila od vseh dobrot tega sveta.
Zdi se mi, da sem bil prvi pri miži. Koliko stegenokov o-kuisno pripravljenih piščancev sem pohrustal s porcelanastimi zobmi, ne veim Pravijo pa, da je prvenstvo odnesel moj prijatelj Edvard, ki jih je menda celih osem komadov spravil v svoj laboratorij. Jaz ne verjamem. No, pa če bi jih prav, saj jc vendar "peršona" za to.
•Cast. mi je bilo se bližje seznaniti z Mr. Ladstaetter in njegovo družino. Pač pravi vzor zakonskega moža in ne p rek osi ji v humorist v družbi. Ravno tako mi je v Čast, da (sem.se seznanil z Mx. Rudijem hGstermanoin in Mr. Potiskom. Oba sta prava umetnika v gla-zbi.
Nad al j no (družbo ,so tvorili ugledna družina urednika lista "Glas NaVoda", družina A. J. Potrato in ameriška mladina iz cele okolice, katere je naj-veqji prijatelj: naš jubilant Louis Kovich.
Ko smo zadostili svojim želodcem, se Mr. Rudy skloni po d^hjaranoniko, ki je bila pripravili j^na v kptu,, menda že v ta name®. ,Brez vsakega truda, je »proizvajal nam najbolj prilju-bljene .valčke in druge staro-[Ukraqjske, komade,
Ornima je v .polnem izkoristila .njegov talpnt Posebno ženske.so se yrtele,. da nič kar ^. N. JL ||*o. Vsaka je poiskala svpjj ---1 par. Mrs. A. si je pa .privošči- fl
P. S. Ko sem napisal ta dopis, sem se prepričal o resničnosti pregovora, da nesreča nikdar ne počiva. Zvedel sem namreč, da se je v torek popoldne prijatelj Lojze pri delu v tovarni ponesrečil. Poškodoval si je namreč levo oko. Upam, da ne bo nič hudega in mu iskreno želim skorajšnjega okrevanja.
krat in bomo z ajdovco pokadili za njo.
In ko se bodo naši prijatelji vrnili z dežele, bomo pričeli novo družabno in društveno življenje. In med prvimi, ki se bo oglasili na društvenem polju, bo "Slovan", ki bo imel svoj piknik drago nedeljo v septembru, 13. septembra v gozdu nad Revnim Lazarjem. Njegov stari prostor so sicer že prekopali za nove hiše in ulice, pa je še vedno na vrhu hriba prostor, ki so ga lansko leto izravnali za piknik "Slovenskega doma" in tam se bo "Slovan" letos nastanil.
V poletnem času smo se le malo videli — eden je bil tu. drugi tam in vročina nam je o hromela ude, da se nismo sestajali na običajnih krajih. Piknik ,pa nam bo zopet dal priložnost, da se vidimo in raziro-vorimo, kajti po nekaj mesnin ^i bomo imeli marsikaj povedati.
Na svidenje tedaj na pikniku!
Hu-le.
Little Falls, N. Y.
Vročina, katero smo vsi zelo občutili v tem kraju, je malo ponehala. Čeravno je nekatere uneve prav vroče, so pa noči
postale boli hladne. Suša je tu-	, ,	.
.1 . . i ,* •	-i i nienost ter se priporočam
kaj in v okolici napravila zelo J „	1 l
New York, N. Y.
Vročina, huda vročina! Nejevoljni, si'fcni, nataknjeni se presedamo s kota v kot, naslanjamo se na okno, pa ne odleže. Vse zaman: koipaU se moramo v znoju in potrpežljivo prenašati težko nadlogo. Srečni oni, ki so se mogli umakniti mestnemu zidoviu in oditi na farme, kjer morejo dihati hladnejši zrak. Privoščimo jim, toda vseeno je v naišem zlobnem srcu nekaj zavisti, kajti tudi nii, ki smo zakleti v večno bivanje v mestu, bi radi kdaj na stežaj odprli svoja usta blagodejni sapi na deželi. Pa menda že mora biti tako in moramo biti zadovoljni z vsem, kar pride nad nas, ko1* cigan, ki je odet z mrežo, pa poleti potisne prst ^kozi mrežo in pravi: "Ojej, zunaj je vroče!" in pozimi: "Huj, zmnaj je mraz!"
Pa tudi vročina bo vzela slovo, četudi sedaj, menda v svoji posebni jezi, hoče pokazati še svojo zadnje moč. Sla bo en-
dosti škode. Na kmetijah skoro povsod primanjkuje vode. Sreča je še, da je tukaj v mestu dovolj vode, da jo lahko vozijo farmerji od tu domov, da napojijo svojo živino, drugače bi bilo strašno zanje. Pridelki so letos zelo slabi in kot kaže, bo t»-e$ba vse drago plačati; pre kupci pa ponujajo nesramno ceno za vse pridelke. Posebno plačajo malo za živino.
Sedaj naj bi jim res vlada stopila malo na prste, toda Amerika je prosta država.
Upamo in želimo, da bi bil še enkrat izvoljen sedanji predsednik, kajti gotovo je, da bo delal več za revno ljudstvo, kakor pa za kapitaliste. Dosedaj je napravil precej, čeravno je imel toliko nasprotnikov.
Kar se dela tiče, je povoljno, Čeravno je še dosti ljudi brez dela. Plača je slaba in treba je delati več ur kot pa prej, dokler je ibila še NRA. Seveda se to ne bo izboljšalo, dokler bodo delavci razkrojem v več vrst.
Po večini se tukaj strinjamo s članki, katere piše g. Frank Kerže glede združenja listov in Jednot, kajti kdor ima količkaj razuma, mora pritrditi, da je to gola resnica, katera se bo gotovo pokazala v bodočnosti.
Ravno tako nas zanimajo Članki pod naslovom N. N. o političnem položaju kajti radi ali neradi mu moramo priznati, da je res tako.
Zelo smo bili nekateri izne-nadeni, ko nas je obiskala družina Ignaca Geržela in njegova sestra ter vnuk iz daljnjega mesta Waukegan, 111., kajti ako pridejo.stari prijatelji, katerih nismo videli že 28 let med svoje znance, je to pač veselo snidenje. Zabavali smo se prav izvrstno, čeravno je bil čas kratek. Upamo, da se vkratkem zopet vidimo.
Omeniti moram tudi, da se bo vršil ples v Slov. Domu na 36 Danube Street na večer 5. septembra. Poleg tega bo pa tudi malo za prigrizniti. Igrala bosta harmonikarja Schwas-rick - Zorce. Vstopnina bo samo 25 centov.
Prav uljudno se vabi vse Slovence in njih prijatelje od tukaj in iz drugih naselbin. — Upam, da pridejo tudi Zgaga .in njegovi prijatelji ter Floyd iz Pa., da se skupno malo po-veselimo. ker časa bo dovolj, ker sta 2 praznika skupaj in bo potem prilika za počitek.
V imenu Slov. Doma se vsem prijateljem iskreno zahvaljujem za vso dosedanjo naklo-
x*am še
za bodočnost.
Pozdrav in na svidenje!
i Peter Zgaga
Frank Masle.
Coketon, W. Va.
V Medford, Oregon, se ponesrečila Mirni Kotnik Coketon, W. Va., učiteljica angleščine na višji šoli v Thomas, W. Va. Bila je na University Tours do San Franeisco, Cal. Na poti domov se je stria os pri avtu. Avto in vse je zgo-ielo. Bilo je 7 ranjenih. Mimi Kotnik ima zlomljeno deno roko nad komolcem in se zdravi v Medford, Oregon, v Community bolnici.
Želimo, da bi kmalu okrevala.
Poročevalec.

t

Yazoo za potovanje.
Kdor j* namenjen potovati v atari kraj ali dobiti koga od tam Je potrebo«, da je ponton v vseh stvareh. Vsjed naše dolffr-letne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tndl vse potrebno	da Je potovanje udobno in Mtrc. ®-to se *a-
upno obrnite na nas » vsa pojasnila.
povratna., doyoljenja, potovanje potrebno v in kar.je glavno, za najmanjše stroška
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje potni lip^e. vizeje In sploh vse, kar Je najhitrejftem iftsu, ....
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobHz Wa^hingtoiyi povratno doyoUewJe- RfcENW W«4**-trpi najmanj en mesec.
.W#te torej, takoj,za brezplačna navqdglniIn.zagotavljam Vam, da boste poceal In udobno potovali.
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)'
216 West 1<8tH Street
, ... New York,.N. Y*.	....
KOLPORTER — SREČNI DEDIČ.
73-1 etui novopeštanski kol-■porter Tomaž Dekker, je po svoji sestri, ki je umrla v Subo-tici, podedoval okroglo 800,000 pengov. S svojo 73-letno ženo je stanoval doslej v kletnem stanovanju in je živel cesto od podpor oblasti in zasebnikov. Vedno si je želel enosobuega stanovanja iz velikim dvoriščem, v katerem bi stalo senčno drevo. Sedaj si bo lahko privoščil še kaj več.
Ko sta Adam in Eva že nekaj easa zadovoljno in srečno živela v raju, je Adam nekega dne izginil in se vrnil k Evi šele'čez dolge štiri dni.
Kaj mislite, kaj je ».toriJa prebrisana Eva?
I, kaj bi storila? Rebra mu je preštela. Ko se je prepričala, da ima še vedno toliko reber kot jih je imel takrat, ko ga je prvič ugledala, je bila zadovoljna.
*
Slavni francoski zdravnik Portal je predpisal strogo di-jeto bolniku, ki je mislil, da se mu je približala zadnja ura. Bolnik, velik prijatelj dobre kapljice in dobrih jedi, se je u-piral, končno je pa popustil na vsej črti.
Drugi dan je prišel zdravnik k njemu in presenetila ga je bolnikova židana volja vse premalo skrita pod krinko mučeni ka.
Prijel ga je za desnico, poti-pal žilo in zaklical: — Kaj vam nisem prepovedal mehko kuhanih jajc? Zakaj me niste ubogali?
—	Kaj, — je zajecljal prestrašeni bolnik, — kako ste pn to spoznali i Saj vendar žila ne zna govoriti?
—	In vendar je vas izdala, — je odgovoril zdravnik. — V jajcih so beljakovine in fosfor, ki dražijo želodčne stene in posledice se kažejo v utripanju srca.
Zasačeni bolnik je skesano obljubil, da se bo poboljšal in zadovoljil s kašo. Zdravnik je vzel nato klobuk in odšel. — Velik mož ste,—mu je dejal na pragu asistent, — samo vi ste mogli spoznati po utripanju srca, da se vaš bolnik ni držal dijete.
—	Šema neumna, — je odgovoril zdravnik, — saj je imel
še rumenjak na srajci. *
Ljudje, ki ne poznajo življenja tudi od črne strani, ne morejo poznati njegove najčistejše lepote.
POZDRAV
.Predno se podam s parni-kom <<Normandie,, proti stari domovini, pozdravljam vse znance in prijatelje širom Amerike, posebno pa moja dva brata Mihaela in Antona ter nujni družini. Hvala za brezplačno vožnjo po naselbinah. Istotako hvala tudi svaku Joe Bonu in ryegovi družini. Pozdravim vse rojake v Coverdale, Pa., ter se jim.zali vi ju jem, ker so me spremili na postajo. Lep pozdrav in hvala za dar Matiji Marinču iit Jožefu Kajfožru.
.Potniški oddelek "GLasa Na-j roda" vsem najtopleje priporočam. Če hočete biti zares dobro postreženi, se obrnite nanj.
i
Joseph Bukovac.

QLAS NAROCfA" pošiljamo v staro do-inpxmo. Kifor g* Jip-ce nroiti 2* sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za
stane $7. — V <F Italijo lista ne pošiljamo.
Upravi tej konkurzne mase popisuje s svojim pomočnikom inventar. V roke dobi tudi steklenico in pravi svojemu pomočniku: Zabeležite v seznam tudi: steklenica konjaka.
Pomočnik pa odmaši steklenico in pravi: Saj to je Sherry Brand}'. Čez nekaj časa narekuje upravitelj: — In še ena prazna steklenica.
Slika današnjega časa:
Fant in dekle. Sama sta v sobi in kujeta načrte za bodoč nost.
—	Ves kaj, — pravi on, — sit sem že teh-komedij. Po reči-se. Noibenih zaprek ne bo. Moj stric je mirovni sodnik. Ena dve, pa naju bo poročil.
—	No pa se dajva, — mu je pritrdila. — Za slučaj, da ne bova zadovoljna v zakonskem stanu^ ti moram povedati, da rje moj strie advokat. Ena, dve, pa naju bo ločil.
Nekatere ženske so strašno domišljave.
Domišljave na svojo lepoto in dobroto, na svoj stas in na druge lepe lastnosti, katere bi človek pri njih lahko z locjo iskal, pa bi jih ne našei. In naivne sPr strašno naivne.
je rekla ena izmed
njih:
—	Ne, tega pa že ne verja-• mem, da.bi moj mož za drugimi ženskami opletal.
—	Vse. je mogoče na tem svetu, — so ji. odvrnili.
—	Kako vendar, — s$ je zamudila, — saj še mene prav dosti ne mara, pa bi druge rad
imel. . . -V^sr	,_________
• ......... ... _ :_________ .
. .-• ...-.j,. .,


"Glas Naroda"
(▲ Corporation)	j 'TTJi --
I	Owned and Published by	l >
SLOYENIC PUBLISHING COMPANY
Frank 8>kaer, President	_ L. Bemedlk, Ttoa.
- ■ • - • • • ~ ■ - ■ - ~ .. * ..-', ,, Place ot boilnw of tbe corporation mfl mlilrr—M ol above officers:
W Wert lath Stmt, Berwick « MwrtuMi«, New Yvk at). N. X.
•GLAB NABOD1" _ _(Voice of the Peeglc)_
toned Every Dey Except Sundays t and HoUdaye'
2a celo leto Velja sa Ameriko In'	Za New York za ceTo leto ...... «7.00
Kanado..................... $6.00 Za pol leta...........................$3.50
Sa pol leta....................$3.00	Za Inozemstvo sa celo leto......$7.00
8a Četrt leta..................$1JB0	Za pol leta................1... $3.00
___Subscription Yearly $8.00
Advertisement on Agreement "Glas Naroda" ishaja vsaki dan bnmS nedelj in prattlkor
»T1LAS NASODA". 21$ W. 18th Street, New	t	1
Telephone: CHelsea 3—1242
DENARNE POŠILJAT VE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kjirzu.
V JUGOSLAVIJO	VITAMJO
Za $ 255-----------------Din. 100 t Za $ T«>--------------------.Ur
. | 5,00 ................... Din. 200	* "^0 .................... Ur 200
$ iS Z___________ Din. 300	t 43:00 .................- Ur 500,
JllS __________________ Din. 500 .	$ 824* ................... Ur 1000
12M0	. Din. 1000	$164.00 .................... Ur 2000
;::,.:......::.....D*. 2000	^ —....... ur
_____1---
**B BMOM** B*DAJ HtT*0 MXNJAJO SO OmVM toDVSŠMSM SPR1BUXMB1 GORI ALI DOLI )
Za lsplatfle vetjih makov kot i«oraj navedeni, bodisi v dinarjih ali Urah <terelj,njene Se/belji®
V J:	' '
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOIVMUip r
:Y Za IsplaUlo	morate poslaU......................
110^- - » ____________________
$15.— " " .......................Mrr-
" ^ ____-__JSŽr-
•KO ,n n	n	asi SC
Prcisapnfk doDi v ettrem krajn laplaOle v dolarJIL.
KUJNA NAKAZILA UVSfillJBfO PO CABL* .UfTTEp ZA FBI-\	0VfiDXNO $L—
mmmc pubmshu^^ CQMP^ 4
"Glas Narada"., ^ A,, i mpmmjpm.fBmm ■	Nmrmmfri"-*'
CbLZB VABOWA" ~

New Yodc, Friday, August. 21, 1936*
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VSR
ARKADU AVEBCENKO:
Sedel «em v kavarni na diva-nu z visokim naslonjalom in cul, kako je nekdo za menoj pripovedoval:
"Ko sem v Ameriki lovil slone .
Pogledal sem čez naslonjalo in zagledal plavolasega mladega moža z dvema krasnima mladima damama. Poslušali sta ga z odprtimi uštmi in is-krečinii se očmi.
"Moram varna reči, mladi dami, da se arn^rikančki sloni odlikujejo s posebno divjostjo.'
Moje resnicoljubno srce ni vzdržalo več. Skočil sem pokonci, se približal damaima, pozdravil in rekel, inalo sklonjen k mlademu možu:
"Dragi goi?pod, vi lažete! Laži ne prenašam!"
Hlatdi mož je planil kvišku.
"Gospod! Za to žalitev zahtevam zadoščenja!"
"To je druga stvar. — Zakaj ste damam lagaliT".
"Pravil nama je," je dejala dama s plavolaso glavico — "da je v Ameriki lovil slone.'5
11 Milosti ji va, popolnoma so mi razumljivi vaši športni in teresi: toda v Ameriki ni slo-no. Žive v Aziji in Afriki.*'
"Kaj pravite? In ta gospod nam je pripovedoval, da je v Amerrki ubil dva slona.'*
"Potem je pač lagal."
"Gospod!" je obupano dejal mladi mož. "Za to žalitev boste dali zadoščenje!"
"Na razpolago sem vam. Vendar kljub temu v Ameriki ni slonov!"
Ena od dam se je Veselo za-smejala. Mladi mož je vzel vizitko vz žepa in mi rekel:
"Pričakujte jutri, moje se-kundante."
Spoštljivo sva se pozdravila in se razšla
Jaz nisem boječ človek, toda dvnfooj je dvoboj in s takimi
LOVEC SLONOV
stvarmi, se ne smemo šaliti. Moral sem poiskati sekundante, iti/k notarju, napraviti testa« men tu n- vse potrebno urediti.
Zvefčer sta prišla moja ee-kundanta.
"Vise i je v redu. Jutri zjutraj ob sedmih. Pištole! Nasprotnik je takoj sprejel naše pogoje."
Okrog sedmih zjutraj sem prišel z mojimi sekundanti na mesto dvoboja. Približno deset minut pozneje je -prišel moj nasprotnik s svojimi zastopniki. Odšteli so korake in izrodili samokrese.
Ko »qn stopil na svoje mesto in dvignil pištolo — sem začuden povesil roko.
"ftujte," sem zaklical svojima sekundantajma, "je to isti gospod, pri katerem ste bili včeraj?"
"Da."
"Toda ta je kostanjev, moj nasprotnik je bil plavolas."
Isfti pregovor se je razvil na nasprotni strani.
"Hudiča!" je zakričal moj nasprotnik. "Kdo je ta mož, ki stoji tam >s pištolo v roki? Danes ga vidim prvikrat!"
Moja zastopnika sta bila o-gorčena. Planili so <k mojemu zastopniku.
"Dovolite, sva bila včeraj pri vas ali ne?"
'Gotovo. Mislil sem, da sta prišla gospoda <po naročila mladega moža, ki me je pozval. Mojega vis-a-vis pa ne poznam. Ta gospod mi je zelo simpatičen. Dober dan. Kako vam gre?" * '
"Hvala Bogu, dobro!" sem odvrnil "Recite mi, je to vaša vizitka?'7
"Da! Dal sem jo nekemu pla-volasemu gospodu z modrimi očmi, ki tako sijajno laže."
"Da. Pravil mi je, da je bil prijatelj Sare Bemliard, da si
je zavoljo njega zlomila nogo in da Poincareja tika. Tedaj sem ga pograbil za vrat in vrgel iz sobe!"
'-'In ineni je pravil, da je v Ameriki lovil slone."
Razgovcrila sva se, se potem peljala v neko restavracijo in preživela prijeten dan.
Ko sva pozneje roko v roki hodila po mestu, me je moj mrtvi prijatelj naenkrat zgrabil za roko in nervozno kliknil:
"Glejte — tam gre!"
"Kdo?"
"Poincarejev (prijatelj in lovec ajmerikan9kih slonov."
Sla sva za njim in čula, kako je pravil svoji s premije valk L,
neki srčkani dami:
"Milostljiva, dvoboj mi za mene nič novega. Zadnje dni sem pozval dva gosrpoda, toda niti eden mi ni poslal svojih zastopnikov. Sedel sem dva dni doma in zaman čakal. Rad imam ščegetanje živcev. Ko sem bil na Škotskem, sem trikrat preplaval slap Niagara."
Glasno sva se zasmejala in
Iz Jugoslavije.
Žalostna smrt
mlade 2ene
V Nišu se je vrgla ponoči pod vlak rniada žena Maja, soproga bogataša Adama Zvonareviča. Bila je študentka zagrebške filozofske fakultete i n je v Nišu slovela po svoji lepoti in Eleganci. Njen zakon je bil modern. Zadnji čas je zaradi njene nezvestobe prišlo med zakoncema do prepirov. Naveličana življenja je mlada mati pripravila svojo hčerkico do spanja, nato se je podala v smrt. Dognalo se je, da je go jila ljubezen do sreskega načelnika iz Debra, česar ji mož ni mogel oprostiti.
smrt zaradi pobeglih k aznence v
Deset kaznjencev iz kaznilnice v Lepoglavi je bilo na polju na delu. iS pogledi so se dogovorili za beg. Toda pobeg je uspel samo trem, ki so razorožili paznika, mu odvzeli puško z 20 naboji in bajonet ter pobegnili na goro Ivančico. Ostalih sedem so pazniki polovili. Orožniško patruljo za begunci je vodil gozdar Josip Hranič. Ko se je v gozdu oddaljil od patrulje, ga je z druge strani opazila patrulja iz Lepoglave. ki je mislila, da ima pred seboj begunca. Oddanih je bilo pustila lovca slonov iti svojo; 16 strelov, ki so gozdarja Hra-
L G a n g h o f e r :
gH Grad Hubertus
S" —'	---~
:: Roman ::
24
pot.
HABSBUB2ANKA PRI BEZALA IZ ŠPANIJE NA DUNAJ.
Na Dunaj je pripotovala habsburška nadvojvodinja A-sunta, hči nadvojvode Leopolda Salva'torja. Živela je doslej kot nuna v nekem samostanu v Barceloni. Samostan so med zadnjimi nemiri napadli in nune pretepli ter jih zaprli. Nad-vojvodinji Asunti je še uspelo, da se je preoiblekia v civilno obleko in zbežala. Pribežala je na avstrijski konzulat, kjer so jo poslali na nekem italijanskem parni-ku v Genovo in od tam na Dunaj.
niča podrli. Zapustil je štiri otroke, ženo in 70-letuo master.
MOZ ubil NEZVESTO 2ENO
V vasi Mala Brna občina Grubišno polje je živel Miško Šelbert z ženo Ano in tremi sinovi v najlepši slogi. Starejša sinova Franjo in Anton sta oženj ena. Fran j a je žena zapustila, ker se nista rajzumela. Anton pa je imel mlado lepo ženo Nežo, ki so jo klicali doma Marina. V njo se je zagledal brat Franjo, na katerega je bil An-
Ko so dospeli na jaso, kjer je stal daljnogled, se je -Šiper oarl na skalno steno, ki je bila bolj že v senci in zašepetal. "Še na istem m?stu stoji. Poglejte, gospod grof!"
Grof Ege ja odložil puško in pogledal v daljnogled. Pot mu je stopil na obraz in porinil si je klobuk nazaj. 44Bog, Bog! Je to kozel? Stokrat sem ga že gledal in vedno me zopet prevzame!" Globoko je zadihal. "Otroci., če se to dobro izide." Ni si vzel časa, da bi to, kai je hotel obljubiti, izrazil z besedo. Najprej je sunil naboje v svojo dvojno puško, nato so se f. glasno posvetovali.
V sredi visoke, na dolgo raztegnjene skalne stene je stal divji kozel, s prostim očesom viden samo kot majhna postavica. Komaj opazno se je premikal, pasoč se sem ter tja po štrleči kopi. Cesto je dvignil glavo, da bi opa-zovaf dolino v ruševju. Morda je bil tudi že lovec opazil. Toda bil je že navajen, gledati pred .-eiboj, kako se globoko v dolinah plazijo te majhne žive pičice, ki se imenujejo ljudje. — Morda je vedel iz izkušnje, da so njegovi sovražniki. Vendar je 'bilo videti, da se čuti varnega v svoji vrtoglavi višini. Z globoko ležečega brestovja je zazvenelo j od lan je neke plan-šarice, — dolgo je kozel nepremično stal in meril daljavo. Xato se je začel zopet brezskrb no pasti, medtem ko so ob vznožju v skrivališču kockali za njegovo življenje.
Grof Ege naj bi zavzel svoje mesto pod južnim obronkom. France naj bi s severne strani splezal v steno, da bi kozla pregnal proti sto jišču. Seveda sta vodila z mesta,kjer je bil srnjak, s stene dva prehoda, eden nizdol proti gozdu, drugi navkreber proti grebenu.
"Saj ne more zgrešiti!" je menil Šiper. "Ce bo France storil svojo dolžnost, mora priti kozel po spodnjem prelazu!"
44Torej. France, kaj meniš?" je vprašal grof Ege in je napeto strmel v lovcev obraz.
France je nekaj časa molčal in se zagleda! v skale, nato je pa odkimal. "Gospod grof! )Lahko se dobro izide, a ni, da bi se moralo!
ton strašno ljubosumen. Te dni|poznawl kozla, vem. kakšen je in bojim se že,
//
se je Anton skril pod posteljo in ko je prišel Franjo budit njegovo spečo ženo in sta se začela (poljubljati, je planil varani mož izpod postelje z nožem v roki in zaklal svojo ženo, do-čim je njegov (brat srečno odnesel pete. Anton se je sam javil orožnikom.
po 40»letih je priznal zločin
Pri sreskem sodišču v iZemu-nu se je zglasil neki Števau Vladisavljevič iz Dobanovcev, star nekaj nad 60 let. Sodniku je isqjovedal, da je pred 40 leti zadavil svojega tovariša, svinjskega pastirja Nestorja Negrova. Na pasi sta se spo-rekla in Stevan ga je prijel za vrat. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bil pri sodišču o-proščen. Vendar ga je vseh 40 let grizla slaba vest in zdaj se je odločil znova stopiti pred sodnike in sprejeti pokoro.
pol litra krvi za 600 din.
Star znanec zagrebška nolici-je pekovski pomočnik Sušan Stjepan je bil izročen te dni sodišča zaradi sleparij, pa so ga izpustili iz preiskovalnega zapora. Slučajno se je seznanil na pohajkovanju po mestu z dimnikarjem Joisipom Rosando, ki ga je takoj okradel. Odnesel mu je baš denar, ki ga je dobil Rasonda za svojo kri. Na, kliniki je namreč prodal pol litra krvi za 600-dinar je vi
švicarji zgrade hotel v splitu
Akcija za zgraditev švicarskega hotela v Splitu zelo lepo naipreduje. Arhitekt Solinger bo kmalu izdelal načrte in pravi, da bo hotel, ki ga začno graditi, že .letos pravo remek delo hotelske gradnje. Stroški bodo 'Znašali 25 milijonov Din in denar ee bo dobil iz Blajrovih obvoznic. Hotel bodo gradili dw k&L
da ga bodo, še preden bom nagnal kozla, spla-šile druge koze in potlej jo bo ubral po gornjem prelazu."
'Druge koze"'" je prestrašeno vprašal grof Ege. "Kje?"
"Tu spodaj so, tri, druga pri drugi!"
France je pokazal s palico koze, ki jih je bilo odkrilo njegovo ostro oko. Šiper je zapičii vanj oster pogled in se ugriznil v ustnice.
Počasi se je obrnil grof Ege za njim. 44 Toda Šiper!" Obe besedi nista prijazno zveneli.
l-zovec se je smehljal. "Kaj mislite, gospod grof, da nisem videl koz? To nič ne stori! Nasprotno! Te bodo odbežale v ruševje in kozel mora sem — to se pravi, če bo France splezal na pravo višino."
Grrof Ege je šel z obema rokama v brado in jo trgal. Dobra volja ga je minila. "Najrajši bi šel kar spet domov v kočo. Zakaj, preden nisem s kozlom na varnem, ne pričnem nič z njim. Drugače bo šel rakom žvižgat za vse poletje."
Šiper je vtzplamtel: "Toda gospod grof! — Zdaj imate kozla v precepu in ga hočete zopet spustiti.''
Zopet se je pričel šepetajoči razgovor in grof Ege ga je vodil z vso resnobo kakor poveljnik vojni svet na večer pred odločilno bitko. Po dolgem omahovanju in obotavljanju je odločil tvegati lov.
Njegov-i pomisleki niso bili popolnoma pomirjeni. toda strast je gorela v njem. "Torej. France, dalje!"
Lovec se je obotavljal, njegov obraz je po-bledel. Vedel je, da bo slaba, če se mu ponesreči. Čeprav ni bil nezaupljiv, se je vendar zganil v njem nagon previdnosti. "Prosim, go -pod grof. lahko, da ne bom pri kozlu nič pogrešil! Povejte mi natančno pot, ki jo moram napraviti!"
"Toda France!" se je vmešal Šiper. "Ne zadržuj mi vendar gospoda grofa! Saj to je na dlani, kako moraš tli plezati!"
Grof Ege se je smejal. Lovčeva opreznost r u je ugajala. "Prav ima! V vsakem primeru bi bil rad varen. Torej, pazi!" Z obširno natančnostjo mu je popisal pot. po kateri naj bi splezal v steno ter kozlu prestrigel pot v višino. "Si razumel?"
"Da in nobenega drugega koraka ne bom napravil." Fiance se je odkril. "Lovsko srečo, gospod grof!"
Ločili so se. Še enkrat je France postal. — "Prosim vas, gospod grof, ne izgubite potrpežljivosti. Upam. da bom kozla privedel do sem, ali to bo dolgo trajalo. Moja pot je marsikje težavna in pri plezanju ne smem dati od sebe nobenega glasa, če hočem zadržati ostale koze '.b pravega časa."
Njegov gospodar mu je prijazno pokimai. "Sedenje mi ni zoprno. Da bo le prišel."
Odplazili so se skozi ruševje na razne strani. Grof Ege in Šiper sta imela polurno pot, dokler nista dosegla stojišča. V varstvu rušev-liatega grmovja se je vsedel grof na kamen. Šiper je počenil za svojim gospodarjem, izvle-gel daljnogled, položil torbici z najboji v svo-ie naročje ter nabil rezervno ipuško.
Sto korakov od njiju se je dvigala skalna stena, s katere je držal kozji prelaz preko čeri in korenin nizdol v ruševje. Tisti del stene, kjer so stale druge koze s kozlom, je bil zakrit s kamenitim zo*bom, nasprotno so pa videli v daljavi samo kope, preko katerih je morai ubrati France svojo pot.
Hladna senca in gloibok molk okoli in okoli. Le včasih je priplaval po tihem ozračju iz son čne doline izgubljeni glas zvona.
Minila je ena ura. Grof Ege se ni zganil. Le včasih je potipal s palcem ali so petelini pušk v njegovem naročju tudi zares napeti. Šiper je oprezoval proti daljnim skalnim kopam.
"Zdaj se vzpenjal" je šepetal. V majhni temni črti, ki se je počasi ipremikala, sta spoznala Francetovo postavo v sivem skalovju.
"Tu ne vem kai, zame se inekam prepočasi vzpenja!"
DALJE PRIDE
FORDOVA TOVARN A V BARCELONI
mmm
Tovarna Ford Motor kompan i je v Barceloni, v kateri je bilo zaposlenih precej španskih delavcev. Be(pul>likan^ka vlada je tovarno.prevzela,-ter jo porabila v vojaške svrhe.
j ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA	j
k Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je	'
( postavil May s- svojim romanom najlepši spomenik?	!
J ■* ♦ ' i ~ - .	t
l Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Obože-	'
( valcih Ognja", "Ob Vardarju'*; kdo bi ne hotel citati o plemenitem	I
( konju "Rihju rin:njegovi poslednji poti"?	\
) TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1
( -rtv„. - 1 i 1 -- v 1 ' -•
IZ BAGtsADA V STVAMBUL. Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem zapado;	I
4 knjige, ■ slikami, <27 atffoi Rešeni milijoai; Dediči	j
Vsebina: ------------------A*	\
Smrt Mohamed Qmina; Karavana smrti;	r
Dl. Gorofi«; praibeKn Nacr ^ v G0RAH BALKANA	)
v __ ' ' ' ' ~ ........... 4 knjige, » slikami, 516 rfjn*l	\
j KRIŽEM PO JUTROVKM ^ i	(
) Vsebio!jB,,f*' 5W * VWbK«va<? 5ln,eU; '/aruaa zzHprokaml: V golob- =	7
( Jexero --.rti; MoJ roroaD ob tfllo; Ksko DJ«ku: ^»""Uiedanskl ^etniK	\
/ ▼ Mekko romal; Pri Pamfrili; Med Jeetd« v ........................ *	(
\ ......................-»KM	)
( PO DlVJfcM SUBDI8TANU WIN F.TO V	l
) 4 knjige. 694 atrani, račkami .IS. knjig, • slikami, 1753 strani	/
\ Vsebina • ' • Vsebin«.	\
7 AmadlJa ; Beg i. Krt«.* sveta: Med l"*!*1 " 5 J-f ^V	(
\ dvema ognjema' • (>»» ......................IJM ^^ Indijanka; . IToklentv«. zlmfa;	J
7 ..,<•:> Z« dt*1*kriva; Med Kpni*n£i Id A^mči; Nh	I
\ vn nsdiri i HhlPVTARjav w'»fr'nlli potili; WionetoroT roman: S«ns	J
/ T^nH^r ■ m .. ., ti Bar: PH Komaodb; Wlnnet«T. »mrt; W.O-	(
\ 4 1 ™ netoTK oporoka	J
/ Vsebina: Ona ...................JXi%	(
\	Brata Aladtlja ; KoCm t aoteakl; Mlrldlt :
/ ^ V-rdarJa j C^u, ...................U<T|
/ SATAN IN I^KARIOT I.kqJIge. a slikami. 597 aM*nl	(
l) 12 knjtc. s alihami. 17t4 atraoi 'Vsebina: ..	J
( Vsebina: U * ' :'V a med red um: Jama draguljev: Ron- ^	\
l) Isaeljencl; T,o^a Hefsr; Na aledn: Nevar f^no — i Rib. njegova pe«de<lnjH pot	J
aontl oaacr&tl; AUo^dfin ; V tgeh detlb sveta;	Cena ........................]
rt Naročite jih »lahko ptti:	. . ^n? ..^]
KNjfcARN! "Glas Naroda"
U5. WmtL,M>th Stmat /St*S ^ ^wYc^^t Y. i.	j
0290113
New York, Friday, August 21, 1936
f HE LARGEST BZflVEtfE DULY TN V33t.
Hči druge žene
□
27
roman iz življenja ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
"Drugače nima nobene drnzineT" "Ne.**
"Ali pa njeg-ov vnuk živi v njegovi hiši T*' "Ne; njegov ck* še živi in ž njim je moj stric v hudi jezi. Nikdar no govori o ljudeh ki so mn najbližji, in jaz sam niti ne vem, kje žive. Ko so -umrli moji stariši, je bil s s vojim zetom že v takem sovraštvu, da nismo v njegovi navzočnosti tmeli govoriti niti o njem. niti o njegovi hčeri. Vise to vem tudi samo od njegovega starega služabnika, ki ga je tudi spremil v sai.atorij. Toda to so samo nevesele stvari in vas mo-j ara prositi oprošč^n^n, d s sem vas s tem nadlegoval.''
"O tem ni nikakega govora; z velikim zanimanjem sva vas poslušala. Slednji« pa bo tudi vaš gospod stric nas sosed.'' "Ali boste na gradu Sfinten stalno stanovali?" "Dokler me potrebuje moja hči, gotovo! Če pa se nekega dne poroči in more svoje posle izročiti rokam svojega moža, si bom kje kupil k ".ko posestvo. Na Sumatro se ne vrneva V€č. In za kaj dragega, kot za poljedelqa, tudi nisem več možen; ž?veti mora, n-tia solncn in svetlobi. Tudi moja hči 0 on da se ne bi mo^la navaditi na mestno življenje. Čutila hi se stisnjeno in nejvobodno po vseih letih popolne prostosti." Dr. Loyden na»!o pogleda Gondo. "Vaša gospica hčerka napifivi utis, kot bi se mogla pri-• vaditi na vse razmere."
"Da, to bi tudi storila brez mrmranja, toda ji ne bo treba. Zakaj bi mučil njo in samega sebe! Kaj ne, Gonda, rabiva luč, zrak in svoboda!"	,
Gond. mu smej-"1 prikima.
"Za mene "ti ni treba skrbeti, oee, zadovoljna bom z vsem. samo da sem pri to tri." pravi mirno in njene lene oči tako ljubeznivo'pogledalo očeta, da mu dr. Levden zaviaa.
Vozu •a jim nag.o poteče in vsi začudeno pogledajo, ko vidi jd zvonike Nvbcrrra. Pripravijo se, da izstopijo in dr. JLeyden plavi smej?*:
"Od vas bi se poslovil že tukaj v vlaku, ako bi vas na postaji čakala goapn Lnsswitz."
"Prav gotovo ne bo, ker ji nijs^m natančno sporočil, kdaj
BELE IN ČRNE SESTRE
Zamorke so dobile pisateljico, ki si je nadela nalogo preobraziti zamorske žene v njihovem neokusnem oblačenju in Mšpanju sploh. Zanimivo bi bilo videti, koliko uspeha bo imela ta pisateljica pri ženskah na tako nizki kulturni Stopnji, kajti če pogledamo danes žene, ki pripadajo včasih najfkulturnejšim narodom, bomo našli pri njih že marsikaj, kar nas bo spominjalo na barbarske narode: uhani, živo pobarvane ustnice in nohti, zlasti pa visoke pete, nad katerimi bi se moral danes zgroziti vsak kulturen in nekulturen človek.
Uhani v ušesih, rdečilo na ustnicah in nohtih je sicer še vedno nekaj barbar-.kega, toda prenesti se da, ker ni škodljivo zdravju kakor visoke pete. Visoke pete so nejkaj ne-estetičnega in skrajno nenaravnega. Če bi rengenizirali stoječo nogo v čevlju z visoko peto, bi videli kako zmaličeno leže v čevlju kosti, mišice in žile. Ženska, ki stalno nosi Čevlje z visokimi petami, ima pokvarje no nogo od kolena do členka, in vse stopalo. Saj ne moremo zanikati, da včasih noga ni lepa v čevlju z visoko peto, posebno če je pogledamo z profilu. Toda če jo pogledamo od zadaj, ko ženska hodi ali od strani, če se je peta obrnila zaradi slabo olblikovane noge nazaj,
POKLIC IN STAROST
Veftike angleške zavarovalnice so objavile statistične podatke o umrljivosti v poedinih poklicih in sicer na podlagi obširnega gradiva, ki ga imajo tia razpolago iz večine držav. Poda'tki so zelo zanimivi, ker nam kažejo, v katerih poklicih io>žrve ljuidje največjo starost. Ugotovitve angleških zavarovalnic bi morale posebno zanimati mlade ljudi, predno se odločijo za ta ali oni poklic.
Če označimo normalno povprečna število smrtnih žrtev s sto, dobi upravitelj posestva, torej poklic, v katerem doživi jlovck najvišjo starost, številko 52. Umrljivost v tem poklicu je skoraj za polovico pod normalno. Mnogo nižjo starost dosežejo posestniki sami in sicer 67. To priča, da dorežejo raz meroma višjo starost uslužben ci, torej ljudje, ki delajo za druge, nego gospodarji sami
Zelo bogati ljudje navadno ne žive dolgo, dočim najdemo med siromaki često stare ljudi. Statistika zavarovalnic pojasnjuje to s čezmernim uživanjem jedi in pijače, kar telo prezgodaj uniči. Glede visoke starosti so torej na prvem mestu
ZA OBRAMBO MADRIDA
Na pomikih, Id m debel* tU«!, M Trie v domovino kleti pod v Jat ni izkušenega spremljevalca.
Udarne čete pred poslopjem v ojnega ministra pred odhodom v gorovje severno od Ma drida, odkoder preti glavnemu inestu največja nevarnost.
LITER KL0R0F0RMA ZA ZOB
pridem. Najprej grem ? svojo hčerjo v hotel Schirmer in tedaj vidimo šele, kako slabo
jutri bom šel najpiej sam k svoji sestri, da jo pripravim na prihod s reje d rug'1 hčere. Potem ji bom pripeljal Gondo i d bom šele potem obiskal svojo hčer Helgb na gradu Santen."
Za vsak slučaj pa se vendarle prisrčno poslovijo in ko dr. Leyden poda Gondi svojo roko, jo vpraša:
"Ali smem reči "na svidenje," milostljiva gpooicaf" Gonda mu živahno prikima.
"O, seveda se bomo še videli, kmalu in na to se veselim," pravi odkrito, ker ni znala prikrivati svojih občutkov. Očetu pa trdo stisne r<.Ec.
Rutar si je za prihodnje jutro v hotelu naročil avtomobil. Takoj po zajtrku se poslovi od Gonde in ji smeje pravi:
"Ne bom te dolgo pustil, kajti teta Kati bo zelo želela, d.* objame svojo nečakinjo. Vzel bi te s seboj, toda je boljše, da ji vse -flimo razložim. Malo jo bo vseeno zmedlo.'' Gonda ga hrabto pogleda.
"Pojdi samo br».z skrbi, oče, ostala boim v hotelu, dokler s-c ne vrneš. Mnogo sreče na petu!"
Oee se odpelje z avtomobilom. Vožnja traja nekako eno uro. In ko se avtomobil vstavi pred hišo njegove sestre, zasliši z nekega okna krik ženskega glasu in !tako>j nato pride iregova s^<rtia skozi vrata in se mu vrže okoli vratc
"Miklavž, drag' Miklavž! Tako težko sem te čakala in vendar si prišel tako nepričakovano! Zakaj mi nisi natančno sporočil. kdaj pr;dešT"
"Nisom hotel, da bi prišla po mene na postajo, Kati, saj veš, da tega nimam rad."
"O, same da si tukaj, Miklavž. Kako sem vesela!" Ko jo iskreno poljubi, jo potiisne od sebe in jo pogleda. Se vedno je bila lepa žena, še vedno mlada pri svojih štiridesetih letih Daiašnje žene se ne starajo tako naglo. Ma-jo okrogla j bila. pa vendar zelo lepa prikazen. Toda v nje-1 nili očeh je bil izra'J? ki ga pred štirimi leti v njih ni videli in okoli ust je bila poteza preStanih bolečin, ki so zapustile'
oblikovane noge imajo nekatere ženske in kako to žali estetski ču't.
Pa če bi ženske vsaj vedele, kdaj lahko nosijo čevlje z visokimi petami. Zjutraj jih vidimo na trgu, ko pridejo kupovat zelenjavo s košarami v rokah in oblečene v dolge svilene obleke s kratkimi nogavicami in velikanskimi petami. Kratke nogavice se smejo nositi samo v Čevljih z nizkimi petami. Pol visoka peta bi se sploh morala odpraviti, če ne drugače vteaj na cesti. Nekatere ženske mislijo, da so večje v visokih petah. Tudi to ni res. Oko kaj hitro ugotovi, kaj je pristnega in kaj ne.
Torej, če bo zamorska' pisateljica dobro opravila svoje delo pri svojih črnih sestrah, bi morda kazalo povabiti jo še k nam reformirat naše lepotiče-nje in našo obtitev.
Izdreti odraslemu medvedu zob, ni malenkost. Dali smo mu liter mešanice iz kloroforma in upravitelji posestev in poljski etra, a ker se je osvestil, so mu
delavci. Tem slede duhovniki, in sicer evangeljski, s številko umrljivosti 63, katoliški pa 87. Njim slede bančni uradniki.
Kateri poklici so najbolj zdravi? Najvišjo umrljivost, namreč 433. izkazujejo delavci v rudnikih cinka in medi. Pač pa dosežejo rudarji v premoč govnikih razmeroma višjo sta-
morali dati še nekaj več. Končno pa je zob le prišel na dan — pripoveduje zobozdravnik Sidney Kemp, ki je v londonskem zooju izvršil te dni to znamenito operacijo.
Medved je že nekoliko dni hudo trpel zavoljo zoba. Ni kazalo drugega, nego da so Kempu naročili, naj mu ga iz-
rost, nego advokati, ki imajo iderc; Medved je tehtal 5 sto-
številko umrljivosti 133, dočim imajo rudarji samo 92 pod nor-malo. Precej visoka umrljivost je tudi med igralci (132), dalje zdravniki in arhitekti (117). Poklici umetnikov, tkalcev, mornarjev, krovcev, kamnosekov, železniških uslužbencev niso ne zdravi, ne nezdravi Zanimivi so tudi vzroki smrti v poedinih poklicih. Far-merji umirajo največ za sladkorno boleznijo, vrtnarji za vnetjem slepiča, duhovnike rada zadene kap, rudarje v rudnikih cinka in medi pobirajo pljučne bolezni, advokate bolezni želodca, igralce bolezni l'eter zdravnike pa pnevmonija in hripa.
važno za naročnike
INDIANA: Indianapolis, Ft. Zupančič.
ILLINOIS:
Chicago, J. BevčiC, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cloro
In Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene
za setboj svoj sled. Saj je medtem vendar doživela dovolj hudega, ko je posta a vdova.	j California:
"Kako ti gre, Kati,?" jo vpraša skrbno in jo boža po la- San Franclaco, Jacob JLaushin feh. Sestra pa ga potegne v svojo prijazno in mično oprem- *Xmx>radO: Ijeno sobo ter slugi, ki je prihttel in Rutarju vzel klobuk in ' ^Tueblo> ^ter CuUg. A. Saftlč Foknjo, zaklice nekai naročil.	Wal8enburg' M * ^
"Dobro se mi g>di, človek nazadnje premaga tudi najhujše, četudi morem k,»maj misliti, da more kdo iti preko vseh bolečin. Ko sem svojega dragega moža izgubila na tako žalosten naoia, seveda nisem mislila, da bom mogla prenesti to izgubo. Toda čas je čadodelnik in sedaj sem že tako daleč, Ja imam zopet nekoliko veselja do življenja, četudi svojega ljubega moža ne bom nikdar pozabila. In sedaj 'mam še isbe. Ali je res, c^a se ne boš več vrnil ha Sumatro?"'
"Da, Kati, beda j ostanem doma. Ker sem vedel, da je Helga sama, me je gnala očetovska dolžnost še prej na moj dom, kot oa sem nameraval. Sedaj, ko baronica Santen ne živi vec, se mi bo m^nda posrečilo, da se svoji hčer imalo bolj približam."
Čez obraz gospe Kati se razlije senca. "Miilavž, to ti takoj povem, da ti ne bo lahko približati se jej!"
Buta r bridko nasmeje.
"Tega tudi ne pričakujem, Koti, saj vem, da je njena stara mati delala z vsemi sredfctvi na to, da mi odtuji otroka. Po Cem se bom tudi ravnal in ne bom preveč od nje zahteval. Samo, da mi dovoli, da ji pomagam."
"Nad tem ti ni treba dvomiti. Že čaka na tebe in tvojo pcmoc. Odkar je baronica Santen mrtva, je narobe na vseh koncih in krajih. Ysi so kot brez glave, ker stara ne drži več gospodarstva skupaj. Na vsak način je bila zelo sposobna.	x .
Poleg naslova Je razvidno do *da3 Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. I>a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, ko jih imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj našib rojakov naseljenih.
iP&Ije prihodnjič.).
KANSAS: Girard, Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žimr MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN:
Detroit, Fr*nk Stular
MINNESOTA!
Chlsholm, Frank GonSe Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth, Louis GouSe Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe VIrgina, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Kari little Falls, rank
I Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnlk, John Slapnik
OHIO:
Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Lonls Balant, John Kwwle Youngstown, Anton Kikelj
OREGON: Oregon City, Ore^ J. Koblar
PENNSYLVANIA:
B rough ton, Anton Ipavec Con em a ugh. J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Raps') Export. Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Ž ust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton, A. Hren Turtle Creek, IV. Schifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West AUis, Fr. Sir* Sheboygan, Joseph Kakei
tov in ker je bil zelo slabe volje, stvar ni bila videti posebno varna. S kruhom in strupom so žival končno zvabili v neki zaboj in ko so imeli medveda tam, so začeli v zaboj brizgati kloro-form z etrom. Po litru te mešanice je bilo videti, da bo dal medved mir. Sest krepkih mornarjev ira je prijelo za »lavo in mu jo držalo, med tem ko je začel Kemp svoje delo. A še preden je končal, je zavpil njegov asistent, ki je držal živali s francozom čeljusti narazen: "Hitro! Žival se prebuja, ne bom ji mogel več dolgo držati čeljusti narazen!" Hitro so žival potisnili zopet v zaboj in ji dali še več uspavila. Po-
pišite nam za cene voznih U-stov, reservacljo kabin in pojasnila za potovanje.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
tem je Kemp srečno dovršil nevarno delo.
Kemp je že dvanajst let zobozdravnik londoniskega živalskega vrta in je imel v tem času opravka že z mnogimi nenavadnimi pacienti. Samo s sloni ni imel še nobenega opravka. Pravi, da po njegovem mnenju sloni sploh ne bolehajo za zobo-bolom, kajti njih zobje so prave klade in bi z njimi lahko razbijal vra'ta. Edini pacient, ki ga je doslej ugriznil, je bil neki mungo
*WL4
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po vesti, ki bodo zanimale 'jubitelje leposlovna
WYOMING: Bock Springs, Lento Tanehar
DlamondvUle, Joe Rolich
Teak wtepnllr toda potrdile za ere* te, katere Je prejet
K
Poleg poučnih knjig, nmzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
—M
rum:


m
iVlolttvenike
MSSSSSSBSSSS

■spignm^igtsiinius
dlATA "GLAS NARODA
rl
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveiuki:
SVETA URA
▼	platno vez...............90
v fino usnje vez..........,1.50
, v najfinejše usnje vez .... 1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 |
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez.............. .90
▼	fino usnje vez ..........1.50
v najfinejše usnje vea .... 1.80
KVIŠKU SRCA
▼	Lm iti rano usnje vez.......60
v usnje vez ...............80
v fino usnje \ez..........1.—
▼	najfinejše usnje vez____1.20
t najfinejše usnje trda vez 1.50 v bel celluloid vez.........1.20
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno .............1,-—
v najfinejše usnje vez. .... 1.50 v najfinejše usnje trda vez. 1.60
Hrvatski molitveniki:
Utjehaj starosti, fina vez.....1.—
Slava Bogn, a mir ljudem
fina vez. ...........
.1.50
najfinejša vez.............1.60
Zvončec nebeški, v platno.......80
fina vez. .................1.—
Vienac, najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1-10
Come Unto Me
v platnice vezano ........-30
v belo kost vezano.........35
Key of Heaven
fino vezano ...............35
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano lJtO
Angleški molitveniki:
- (ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.20
v celluloid najfinejša vez. ..1.50 , V fino usnje vezano.......1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ......1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano ...... 1M
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
22. Cbamplain t Havre Conte di Savooia v Genoa .
26. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
28. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen
2. septembra:
Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg
5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa
8.	septembra: Saturnia v Trst
9.	septembra:
Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra: Champlaln v Havre
12. septembra:
lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
16.	septembra: Normandie v Havre
17.	septembra: Aquitania v Cherbourg
19. septembra:
Conte di Savola v Genoa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre-Vulcania v Trst
29.	septembra: Europa v Bremen
30.	septembra: Normandie v Havre
I.	oktobra: Berengaria v Cherbourg
3.	oktobra: Rex v Genoa
7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen
10.	oktobra:
lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 3.4. oktobra:
Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
13.	oktobra:
Sat urn ia v Trst 16. oktobra:
Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa
21.	oktobra : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24.	oktobra: Rex v Genoa / , Lafayette v Havre Bremen v Bremen
28.	oktobra: Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra: lie de France v Havre
31.	oktobra: Vulcania v Trst
4.	novembra: Queen Mary v Cherbourg
6. novembra:
Europa v Bremen 7. novembra:
Cbamplain v Havre Conte di Savola v Genoa
II.	novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
14.	novembra: Rex v Genoa
18. novembra:
Queen Mary v Cherbourg 20. novembra:
Bremen v Bremen
11.	novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst
25.	novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra:
Conte di Savoia v Genoa
2.	decembra: Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champiain v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deecmbra: Vulcania v Trat
9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
12.	deecmbra: Rex v Genoa
15.	decembra: Bremen v Bremen
16.	decembra: Queen Mary v Cherbourg
26.	decembra: Normandie ▼ Butt«

4
/
Razne vesti.