IV.
LETNO POROČILO
ZASEBNEGA ŽENSKEGA UČITELJIŠČA URŠULINK V ŠKOFJI LOKI ZA ŠOLSKO LETO 1932/33
IZDALO RAVNATELJSTVO
ZALOŽIL URŠUL1NSKI SAMOSTAN V ŠKOFJI LOKI
ZA TISKARNO TISKOVNEGA DRUŠTVA V KRANJU: JOS. LINHART
IV.
LETNO POROČILO
ZASEBNEGA ŽENSKEGA UČITELJIŠČA URŠULINK V ŠKOFJI LOKI ZA ŠOLSKO LETO 1932/33
IZDALO RAVNATELJSTVO
ZALOŽIL URŠUL1NSKI SAMOSTAN V ŠKOFJI LOKI
ZA TISKARNO TISKOVNEGA DRUŠTVA V KRANJU: .JOS. LINHART
1.	Učiteljski zbor.
o) Izpremembe.
V smislu §§ 52—55 zakona o učiteljiščih z dne 27. septem= bra 1929 so v drugem polletju izstopile iz učiteljskega zbora: ra v-nateljica m. Salezija Kalan in predmetne učiteljice: m. Terezija Pöck, m. Roza Sušnik in m. Asumpta Bahovec.
V učiteljski zbor pa so vstopili:
Deisinger Ema, suplentka, odlok ministrstva prosvete 5. n. br. 2964/33 z dne 10. februarja 1933 honorarni suplent:
Jesenovec France, odlok ministrstva prosvete S. n. br. 2963 z dne 10. februarja 1933, in akademski slikar in profesor v pok. Smitek Peter.
Ravnateljske posle je prevzela z odobrenjem ministrstva pro-svete 5. n. br. 4730 z dne 28. februarja 1933 profesorica zavoda s. Katarina Pirc.
Zaporedna številka	Rodbinsko, krstno (in redovno) ime	Značaj	Glavna in vzporedna stroka	Koliko let poučuje	1 Skupina (in stopnja) po kateri prejema plačo, in kdaj jo je dobil
1	2	3	4 II	5	6
1	Pirc Vera (M. Katarina)	V. d. ravnateljice	4. in b. skupina predmetov univerze	12	—
2	Šimenc Josip	Profesor	Katoliški verouk in francoski jezik	9	—
3	Deisinger Ema	Suplentka	Pedagoška skupina	‘A	—
4	Jesenovec France	Honorarni suplent	9. skupina predmetov univerze	'/j	—
5	Švikaršič Zdravko	Suplent glasbe	Petje, klavir in goslanje	29	Prejema plačo na drž. realni gimnaziji v Kranju
6	Bahovec Pavla (M. Angela)	Učiteljica telovadbe	Osnovna šola in telovadba na srednjih šolah	19	—
7	Rozman Marija (M.Gabriela)	Učiteljica žen. ročnih del in gospodinjstva	Ženska ročna dela in gospodinjstvo	29	—
8	Šmitek Peter	Profesor v p.	Prostoročno in geometrijsko risanje, matematika	27	Prejema pokojnino
Skupina in stopnja, v katero je razvrščen, a plače še ne prejema dat. uvrščenja	Kaj je učil v katerem razredu in koliko ur	Število tedenskih ur	Razrednik	Druge šolske obveznosti	Opomba
7	8	9	10	11	12
—	prirodop. 3/2, hig. 5/2, fizika 3/2, mat. 3/3, zemljepis 3/2, zgod. 3/2, nemški jezik 5/2, nem seminar 5/2.	17	—	—	—
—	verouk 3/2 5/2, narodna ekonomija 6/2.	6	V.	Verouk na meščanski in mlekarski šoli.	—
—	psih.3/4,5/2, zg.ped. 5/2, metod. 5/2, Sol. delo 6/6, ped. sem. 5/2, nemški jezik 3/3, administracija 5/1.	22	—	—	—
—	slov. jezik 3/3, 6/3, seminar nar. jezika 5/2, srbohrvatski jezik 3/2, 5/2, zemljepis 5/1, zgodovina 5/2.	15	—	—	-
—	goslanje 3/3, petje 8/1, 6/1.	5	—	Na drž. realni gimnaziji v Kranju	—
—	telovadba 3/2, 6/2	4	III.	Na osnov, šoli in telovadba na meščanski šoli.	—
—	ženska ročna dela 3/2, gospodinjstvo 5/1.	3	—	—	—
—	risanje 3/2	2	—	—	—
					
2.	Šolski lepopis.
Popravni izpiti so se vršili dne 1. septembra. Izpit sta opra= vili Zirkelbach Mira, učenka 2. razreda, iz matematike in Hafner Marija, učenka 4. razreda, iz zgodovine.
Šolsko le£o 1932/33.
Dne 9. septembra 1932 se je začelo šolsko leto s sv. mašo na čast Svetemu Duhu, dne 10. septembra je bil reden pouk.
Dne 12. oktobra je zavod praznoval 150 letnico prihoda uršu= link v dotedanji samostan klaris v Škofji Doki. Prejšnji večer je bil samostan z gradom vred razkošno razsvetljen. Na praznik do= poldne so bile učenke pri slovesni zahvalni službi božji, popoldne pa so priredile svečano akademijo, v kateri so simbolično pouda= rile ta za Doko in daljno okolico tako pomembni dogodek. Igrale so tudi francoskega pisatelja H. Oheona simbolno dramo Sultanova hči in dobri vrtnar, ki tako lepo slika nemirno iskanje in skriv= nostno stremljenje dekliške duše.
Dne 21. oktobra, na praznik sv. Uršule, so prejele gojenke svete zakramente.
Dne 1. decembra, praznik državnega zedinjenja. Slavnost je potekla po odobrenem sporedu.
Dne 8. decembra je zavod priredil akademijo na čast Brez= madežni. Posebna točka programa je bil prizor iz Corneilleovega Polyeucta, drame, ki so jo učenke v izvirniku prečitale pri fran= coskih urah profesorja Josipa Šimenca.
Dne 17. decembra je zavod praznoval rojstni dan Nj. Veličan* stva kralja Aleksandra I.
Dne 22. decembra se je zaključilo prvo polletje, dne 23. se je začelo tretje.
Od 24. decembra do 10. januarja so trajale božične počitnice.
Dne 27. januarja praznik velikega srbskega prosvetitelja sve= tega Save in sv. Angele, ustanoviteljice uršulinskega reda. O sve= tem Savi je predavala učenkam suplentka Deisinger Ema.
Dne 2. februarja svečnica, misijonski praznik zavoda. Pri mi= sijonski prireditvi so gojenke med drugim uprizorile eno dejanje iz Claudelovega Marijinega oznanjenja.
Dne 4. februarja je pri Strossmajerjevi proslavi predaval o Strossmajerju honorarni suplent Jesenovec France.
Dne 12. marca 1933 je praznoval zavod 25 letnico mašništva prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Oregorija Rožmana.
O sv. Jožefu so gojenke uprizorile Sofoklejevo Antigono z zbori, ki jih je nalašč zanje uglasbil g. Josip Klemenčič. Nesmrtna umetnina je v dušah nepričakovano močno odjeknila.
Dne 25., 26. in 27. marca so opravljale gojenke letne duhovne vaje. Vodil jih je g. profesor dr. Josip Jerše.
Od 13. do 24. aprila so trajale velikonočne počitnice.
Dne 7. junija so priredile gojenke predpisani koncert in telo= vadni nastop.
Spored koncerta.
L Pracht: Andante. Vijoline.
Petje: Narodne: a) Tam, kjer teče bistra Zila.
b) Vse rožice rumene.
c) Ena ptička priletela.
II.	Pracht: Lovska pesem. Vijoline.
Petje:	a)	P. H. Sattner:	Dedek Krim.
b)	P. H. Sattner,	Tiho je legel mrak.
c)	Marijina: Kam	naj nesem cvetje.
III. Pracht: Menuet. Vijoline.
Petje: a) Mokranjac, Kraljička.
b) Uspavanka, harmoniziral Božidar Sirola.
c) Foerster, Žalost.
Bože pravde.
Vijolino so igrale učenke 3. razreda, pevske točke so proiz» vajale učenke obeh razredov.
Spored telovadbe.
1. Milan	Jankovič, Valcerov	ples. Izvajale učenke	3.	razreda.
2. J. Trdina,	Proste vaje za	sokolski zlet v Ljubljani.	Izvajale
učenke 3. razreda.
3. Milan J ankovič, Simbolične vaje po narodni pesmi. Izvajale učenke 5. razreda.
Prireditvam je prisostvoval ministrski odposlanec vseučiliščni profesor v Zagrebu gospod dr. Juraj Božičevic-
Dne 8., 9. in 10. junija 1933 je g. ministrski odposlanec nadzoroval zavod in med tem tudi predsedoval diplomskemu izpitu, čigar pismeni del se je začel dne 8. junija 1933.
Predpisana šolska predavanja.
Po naredbi šolskih oblasti so se vršila ta predavanja:
Dne 17. septembra 1932 je predavala m. Roza Sušnik o Duru jakšiču ob stoletnici njegovega rojstva;
dne 24. septembra m. Roza Sušnik o A. M. Slomšku ob sedemdesetletnici njegove smrti;
dne 24. oktobra m. Terezija Pöck o pomenu kumanovske bitke ob njeni dvajsetletnici;
dne 30. oktobra m. Salezija Kalan o varčevanju; dne 20. januarja 1933 honorarni suplent France Jesenovec o Jovanu Jovanoviču Zmaju ob stoletnici njegovega rojstva, dne 8. februarja isti o pomenu lepe knjige.
dne 10. marca g. poročnik Mihajlovič o obrambi zemlje v primeru sovražnega napada iz zraka:
dne 2. maja honorarni suplent France Jesenovec o komunizmu ;
dne 13. maja suplentka Ema Deisinger o materi.
dne 20. maja ravnateljica s. Katarina Pirc o tuberkulozi.
Ekskurzije.
3.	razred.
Dne 23. septembra 1932: Celodnevna ekskurzija k Sv. Petru nad Begunjami, na Prešernov dom in na Breznico. Vodil profesor Josip Šimenc.
Dne 8. aprila 1933: Poldnevna ekskurzija na Ljubnik in v ljubniško jamo. Vodili ravnateljica s. Katarina Pirc in m. Klemen* tina Drole.
Dne 16. februarja 1933: V Ljubljano k dijaški predstavi Mae= terlinckove drame „Zadoščenje“ in Yeatsove „Gospa Cathleena“. Vodil profesor Josip Šimenc.
Dne 3. junija 1933: Celodnevna ekskurzija k Peričniku in v Vrata. Vodili ravnateljica s. Katarina Pirc in m. Angela Babovec.
5. razred.
Dne 16. septembra 1932: Poldnevna ekskurzija na Stangruf. Vodili m. Terezija Pöck in m. Roza Sušnik.
Dne 15. novembra 1932: Celodnevna ekskurzija na Golnik. Vodila ravnateljica s. Katarina Pirc.
Dne 16. februarja 1932: Poldnevna ekskurzija v Ljubljano k dijaški predstavi Maeterlinckove drame „Zadoščenje“ in Yeatsove „Gospa Cathleena“. Vodil profesor Josip Šimenc.
Kino, skioptikon, radio.
Dne 8. novembra 1932 je gospod Viktor Sedej v skioptičnib slikah kazal Bengalijo, misijonsko polje slovenskih misijonarjev družbe Jezusove, kamor se je vkrcal v Trstu dne 8. decembra 1932.
Dne 2. marca 1933 je gospod Jožef Kerec izredno zajemljivo predaval o Kitajski, kraju svojega desetletnega delovanja.
Dne 23. novembra: Skioptično predavanje gospoda Vinka Zora o potovanju po Dolomitih.
Dne 3L maja 1933:	Skioptično	predavanje	gospoda	profe=
sorja Josipa Šimenca o Dalmaciji. — Predavanji sta bili zlasti zato zanimivi, ker sta gospoda predavatelja sama prepotovala kraje, o katerih sta govorila.
Dne 14. novembra je bila v dvorani zavoda kino=predstava „Za kralja in dom“.
Dne 24. aprila 1933: Kino o Nibelungih.
V	večernih urah so gojenke poslušale v radiu razne pevske in glasbene točke, tako Verdijevega Trubadurja, Aido, njegov Re= quiem — tega s treh različnih postaj — Wagnerjevega Parcivala, Brucknerjevo Simfonijo in Missa solemnis, Smetanovo Prodano nevesto, akademijo ljubljanskih srednjih šol itd. Podala se jim je primerna razlaga, opere pa so se poslušale z libretom.
3. Seznam knjig za šolsko le^o 1932/33.
Verouk.
III. razred: Dr. Gregorij Pečjak, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Življenje po katoliški veri.
Slovenski jezik.
III. in V. razred:	Anton	Breznik, Slovenska slovnica za srednje
šole. 3. izdaja.
Dr. Ivan Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
2.	popravljena izdaja.
Srbohrvatski jezik.
III. razred: Dr. Vojislav M. Jovanovič i Miloš Ivkovič, Srpska či» tanka za treci razred srednjih škola. 7. izdanje.
V. razred: Jovanovič i Ivkovič, Srpska čitanka za četvrti razred srednjih škola.
Nemški jezik.
III. razred : Dr. Miloš Trivunac i Jovan Kangrga, Nemačka čitanka za srednje škole. 3. dio.
V. razred: Dr. Miloš Trivunac i Jovan Kangrga, Nemačka čitanka
4. dio.
Psihologija.
III. razred: Bezjak=Pribil: Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o du»
šeslovju.
V. razred: Dr. Bezjak, Občna zgodovina vzgoje in pouka s po* sebnim ozirom na ljudsko šolstvo za moška in ženska učite-Ijišča.
Metodika.
V. razred: 1'ink Franc, Posebno ukoslovje zemljepisnega pouka na osnovnih šolah.
Zemljepis.
III. razred: Anton Melik, Zemljepis Srbov, Hrvatov in Slovencev za 4. razred srednjih šol.
Zgodovina.
III. in V. razred:	Anton	Melik	in	J.	Orožen,	Zgodovina	Jugo-
slovanov za nižje razrede srednjih šol. 1. in 2. del.
Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol.
Komatar=Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol.
Matematika.
III. razred : IMaček=Zupančič=Jeran, Geometrija za 6., 7. in 8. razred srednjih šol.
Sodnik, Logaritmi.
Crnivec=Močnik=Lavtar, Aritmetika za učiteljišča. 2. del.
Prirodopis.
III. razred: Dolžan Franc, Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol.
Fizika.
III. razred: Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol.
Higiena.
V. razred: Dr. Ivan Pirc, Čitanka o higieni za učiteljišča, višje razrede srednjih šol in srednje strokovne šole.
Petje,
III. in V. razred: Bajuk, Pevska šola.
Ciril Pregelj, Nageljčki. 1., 2. in 3. del.
Telovadba.
III. in V. razred: Pivko=Schlaup, Telovadba.
Goslanje.
III. razred : Sevčik, op. 6, sv. V., Kayser, op, 20, sv. L
4.	Pismene naloge.
d)	Slovenske.
III. razred.
1. S kakšnim umevanjem sem minule počitnice uživala,, krasoto narave. 2. List iz kronike uršulinskega samostana v Škofji Loki. 3. Zakaj pravimo: Crkarska pravda se je začela s kašo in končala s cepcem. 4. „Hočem, čeprav je težko! Hočem, ker je težko!“ 5. Nedeljsko jutro. 6. Sonet (ob_ Prešernu). 7. „O rodni dom, o hiše očetove streha til“ (Duma, Zupančič.) 8. Kako prazen bi bil dom brez.matere!
V. razred.
1. a) Zadnje šolsko leto. b) „Najčistejša ostanejo srca onih, ki gre Jo v vednem delu ali v vednem trpljenju skozi življenje.“ (Meško). 2. Moje misli o mladinskem slovstvu. 3. Kako bi pri proslavi zedinjenja govorila učenkam nižje stopnje. (1. poskusna diplomska.) 4. a) Prijateljica mi je dar z nebes, b) V odmoru.
5.	Levstik je rodil Jurčiča. (2. poskusna diplomska.) 6. Kaj se more pričakovati od današnje mladine za ustvarjenje svetovnega miru. (Po odloku ministrstva prosvete.) 2. Zakaj mi slovenski pesnik N. N. najbolj ugaja. 8. Kaj naj me vodi iz šole v življenje. (3. poskusna diplomska.) 9. Mati našega časa. (Po odloku min. prosvete.)
b) Srbohrvatske.
III. razred.
1. Narodne pesme o caru Lazaru. 2. Jefimija. Po Rakičevoj pesmi (Cir.). 3. „Bez kajanja nema oprosnika.“ (Mažuranič.) 4. Pro* leče i mladost. 5. Naš Uskrs-
V. razred.
1. Božji medaši. 2. Uporaba svetla. (Cir.) 3. Zima i starost.
4.	»Ljubi, rode, jezik iznad svega, u njem živi, umri za njega!« (Preradovič.)
5 Vzajemno delovanje šole in doma; dijaška udruženja.
Razredni starešini sta vsak mesec poročali staršem gojenk o njihovih negativnih ocenah. Posebnih roditeljskih večerov ni bilo, pač pa so se mogli starši ob vsakem času pri predmetnih nastav* nikih poučiti o uspehih svojih otrok.
Podmladek Rdečega križa je štel 15 članov,
Denarno stanje: Ostanek od leta 1931/32 .	.	.	Din	24'50
Dohodki.......................... .	11475
Izdatki		Skupaj	Din 13925 Din 106'50
Ostane v blagajni		Din 3275
Ferijalni savez je imel 36 članic, med	temi 10 iz	meščanske
Denarno stanje: Ostanek od lanskega	leta • • .	Din 17475
Dohodki			. 758-50
Izdatki 		Skupaj	Din 933 25 Din 852-70
Ostane v blagajni • •		Din 80-55
		11
Nanovo se je ustanovil Podmladek Jadranske straže. Pristo=
pilo je k Podmladku 16 učenk.
Članarina je znašala ...............Din	80'00
Izdatki.............................. „	300
Stanje blagajne..........................Din	77-00
Drugih fondov zavod nima.
6.	Spanje kabinetov iti knjižnic.
Za zemljepis:	116 zidnih slik, 14 modelov, 8 atlantov, 6 glo=
busov in 54 stenskih zemljevidov.
Za zgodovino:	154 zidnih slik, 8 modelov in zbirka novcev.
Za prirodopis:	129 zidnih slik, 70 kristalov, 174 nagačenih	ži-
vali, 34 preparatov v alkoholu ali formalinu, 120 mikroskopskih preparatov in 889 rudnin.
Za kemijo:	274 kemikalij.
Za fiziko:	63 zidnih slik in 222 aparatov.
Za risanje:	62 pravih modelov, 1 aparat in zbirka predmetov
za materijalne študije.
Za žen. roč. dela:	94 zidpih slik, 2 aparata in 3 šivalni stroji.
Za slovstvo :	32 zidnih slik.
Za glasbo:	198 cerkvenih pesmi oz. zbirk, 120 posvetnih	pe=
smi oz. zbirk, 87 literarnih del, 4 zbirke stenskih slik in 10 drugih učil, 4 klavirji in 1 harmonij. Za telovadbo:	26	aparatov,	moderno opremljena telovadnica,
kroket in tenis.
Zavod ima gramofon, skioptikon in radio aparat. Kabinet ima lepo zbirko hroščev, metuljev, polžev, školjk, koralnikov, semen in vrst lesa.
Učiteljska knjižnica je imela na koncu šolskega leta 4260 knjig, dijaška 1192 knjig,
7.	Zdravstveno stanje.
Razred III. V.
Ošpice		. —	1
Gripa . . . ’			. 0,	5
Tuberkuloza		. —	—
Angina		. 1	1
Ušesno vnetje ■ • • . .	. 1	—
Bolezni prebavnih organov	. 1	—
Za zdravstveni fond so plačale učenke 760 Din, zavod ni od tega denarja nič nazaj dobil, prav tako niso bile učenke zdravni= ško preiskane.
Debelo tiskane so odličnjakinje, ležeči tisk pomeni prav dober uspeh.
III.	razred.
Izdelale so:
Homan Viktorija, Idrija.
Juvančič Zora, Videm ob Savi.
Knavs Frančiška, Gora pri Sodražici.
K učiš Justina Rogatec.
Musar Ana, Boštanj.
Novak Ana, Ljubljana.
Peterlin Frančiška, Šutna-Kamnik.
Posteiner Adela, Blato na Korčuli.
Solar Marija, Spodnja Dobrava.
Šmitek Stanislava, Kropa.
Tavčar Marija, Trebija.
Tomažič Amalija, Špitalič pri Molniku.
Zirkelbach Marija, Trebija.
Žvegelj Marija, Plavški Rovt.
V. razred.
Avguštin Brigita, Reteče pri Škofji Loki.
Beričič Jožefa, Rakek.
Debeljak Frančiška, Srednja vas pri Podbrezju.
Elsner Herta, Litija.
Erman Ivana, Podtabor.
Gorjanc Antonija, Britof pri Kranju.
Gruden Ivana, Primskovo pri Kranju.
Hafner Marija, Škofja Loka.
Karo Pavla, Motnik.
Kavčič Ivana, Bohinjska Bela.
Klammer Matilda, Dolenja vas pri Cerknici.
Kosjek Verena, Idrija.
Košak Miroslava, Novo mesto.
Marinšek Ljudmila, Naklo.
Martinčič Alojzija, Dolenja vas pri Cerknici.
Močan Marija Ana, Postojna.
Marti Gizela, Sava pri Jesenicah.
Narobe Ljudmila, Šmartno pod Šmarno goro.
Opeka FrančiSka, Vrhnika.
Plut Marija, Vranoviče.
Prohinar Zora, Fužine-Kamnik.
Šmitek Antonija, Kropa.
Zorko Mariina, Družinska vas pri Novem mestu.
Žužek Marija, Kamnik.
Razrednih izpitov po §§ 44 in 40 ni delala nobena učenka zavoda, pravtako ni nobena izgubila pravice za nadaljnje šolanje.
9. Privatnih učencev zavod nima.
Diplomski izpit.
Diplomski izpiti so se vršili od dne 8. do 21. junija 1933. — K izpitu so bile pripuščene vse učenke 5. razreda.
Izpitni odbor je bil tako sestavljen :
Predsednik: Ministrski odposlanec gospod dr. Juraj Božiče= vic, vseučiliščni profesor v Zagrebu.
Podpredsednik: 5. Katarina Pirc, ravnateljica, ki je tudi izpraševala nemški jezik.
Člani: Deisinger Ema, je izpraševala pedagogiko. — Jeseno= vec France, je izpraševal slovenski in srbohrvatski jezik, zemljepis in zgodovino.
Poslovodja: M. Angela Bahovec.
Pismeni izpiti so se vršili v tem redu:
Dne 8. junija iz pedagogike:	Vzgojni pomen vzgojiteljeve
osebnosti.
Dne 9. junija iz slovenskega jezika: Usoda majhnega naroda. Dne 10. junija iz srbohrvatskega jezika: Srpskohrvatsko na= rodno pesništvo.
Dne 11. junija iz nemškega jezika: Die zweite Stimme — iz I'oerster Jugendlehre, str. 79.
Dne 12. junija je bila konferenca za končno določitev redov pismenih izpitov.
Dne 13. junija so pisale kandidatke pripravo na praktični iz* pit. Praktični izpiti na vadnici so se vršili dne 14. in 16. junija, ustni pa dne 17., 19., 20. in 21. junija.
Diplomo o učiteljskem diplomskem izpitu so prejele :
Avguštn Brigita, Reteče pri Škofji Loki.
Beričič .Jožefa, Rakek.
Debeljak Frančiška, Srednja vas pri Podbrezju.
Elsner Herta, Litija.
Erman Ivana, Podtabor.
Gorjanc Antonija, Britof pri Kranju.
Gruden Ivana, Primskovo pri Kranju.
Hafner Marija, Škofja Loka.
Karo Pavla, Motnik.
Kavčič Ivana, Bohinjska Bela.
Klammer Matilda, Dolenja vas pri Cerknici.
Kosjek Verena, Idrija,
Košak Miroslava, Novo mesto.
Marinšek Ljudmila, Naklo.
Martinčič Alojzija, Dolenja vas pri Cerknici.
Močan Marija Ana, Postojna.
Mörtl Gizela, Sava pri Jesenicah.
Narobe Ljudmila, Šmartno pod Šmarno goro.
Opeka Frančiška, Vrhnika.
Plut Marija, Vranoviče pri Črnomlju.
Prohlnar Zora, Fužine-Kamnik.
Šmltek Antonija, Kropa.
Zorko Martina, Družinska vas pri Novem mestu.
Žužek Marija, Kamnik.
Debelo tiskane so dobile pri diplomskem izpitu več odličnih kot prav dobrih redov.
V razredu	Vpisanih v začetku šolskega leta			Naknadno vpisanih in iz drugih šol priseljenih	E* a	Nehale biti učenke te šole radi					Od skupnega števila vpisanih učenk je ostalo
	Novo vpisa- nih	ponavljal k	vseh			prestopa v drugo šolo	iz ključen j a	smrti	raznih drugih vzrokov	skupaj	
III.	14	—	14	—	14		—	—	—		14
V.	24	—	24	—	24	—	—	—	-	—	24
Vseli	38	—	38	—	38	—	—	—	—	—	38
				II				1			
b) Slalislika učenk po uspehu.
Razred	III.	V.	Vseh učenk	% od skupnega števila učenk
Odlično		3	4	7	18-42
Prav dobro 		7	20	27	71-05
Dobro 		4	—	4	10-53
1. Razred je izdelalo		14	24	38	10000%
2. Popravni izpit imajo		—	—	—	—
3. Razredni izpit (§ 40) imajo		-	—	—	—
4. Razredni izpit (S? 44) imajo		—	—	—	—
5. Ponavljajo razred		—	—	—	-
6. Pravice za nadaljnje šolanje izgube	—	—	—	—
Vseh		14	24	38	—
				
11.	Spanje inlernala, vadnice in šolskega vHa.
Učiteljišče ima pravico javnosti po odloku ministrstva prosvete v Beogradu z dne 11. junija 1932, S. n. br. 17466. V šolskem letu 1932/33 sta poslovala 3. in 5. razred.
Učiteljišče je internatski urejeno. V internatu je stanovalo 34 učenk, druge so stanovale pri svojih starših oz. sorodnikih. — Divizijska prefekta je bila učiteljica m. Klementina Drole.
Vadnico tvori šestrazredna dekliška osnovna šola, ki jo po= sečajo deklice škofjeloškega šolskega okoliša, vadnica ima v smislu odloka ministrstva prosvete O. n. br. 1735 z dne 10. marca 1933 svojo upraviteljico.
Vzgojni zavod ima svojo šolsko kuhinjo in na vrtu poseben oddelek, da se gojenke praktično vadijo v gospodinjstvu in vrt* narstvu.
12.	Navodila za novo šolsko leto.
Gojenke naj pridejo v zavod dne 9. septembra, dne 10. je šolska sv. maša, dne 11. redni pouk.
Pri vstopu plačajo 20 Din za zdravstveni fond, prijavo je kolkovati s kolkom 50 Din.
Disciplinska pravila veljajo v polnem obsegu tudi za počit= nice, prestopki se bodo redovali prihodnje šolsko leto.
Ravnateljstvo.
M A
WXV -'V .V 3
gif# ;• ('