Leto III.
Maribor, pondeljek 9. februarja 1920.
St. 31.
• Al
r
O
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošli K 6 50 mesečno.
četrtletno K 19‘50.
Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6’—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna Številka stane 40 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva St. 276, uprave St. 24.
Zamenjava kron se prične.
LDU Beograd, 8. februarja. Po odredbi ministrstva financ se začne zamenjavanje kron za nove kronsko-dinarske novčapice po Hrvat-skem, Sloveniji in ostalih krajih preko Save in Donave, dne 15. t. m. V ta namen se sestavijo posebne komisije, gestoječe iz uradništva Narodne banke in ministrstva za finance.
Regent dovolil razpustitev parlamenta.
LDU Beograd, 8. tebruarja. V radikalnih krogih se govori, da je prestolonaslednih regent Aleksander izjavil radikalnim prvakom, ki so bili klicani v petek na dvor, da je dal vladi mandat naj razpusti parlament, ako se ji ne posreči, sestaviti koalicijsko vlado.
Pavlovič vrnil mandat.
LDU Beograd, 8. februarja. Predsednik začasnega narodnega predstavništva Dr. Draža Pavlovič je bil včeraj na dvoru, da vrne regentu poverjeni mandat, ker je dr. Korošec izjavil, da se želi razgovarjati z S. Timotijevičem na štiri oči.
Nadaljna pogajanja z opozicijo.
LDU Beograd, 8. februarja. Informativni razgovori med gg. Timotijevičem in dr. Korošcem so zaključeni. Danes ob 5. uri pop. so se začela uradna pogajanja, h katerim je odposlala vsaka skupina 3 člane s polnimi pooblastili za morebitni sporazum.
LDU Beograd, 8. februarja. Včeraj sta bila na dvoru predsednik začasne narodne skupščine dr. Draža Pavlovič in dr. Draškovič. Regent je stavil rok 3 dni, da se doseže sporazum. Demokratska zajednica in opozicijonalni blok imata sestaviti koncentracijsko vlado do 10. t. m- zvečer.
Minister za obnovo zemlje v Sloveniji.
LDU Beograd, 8. februarja. Danes odpotuje v Slovenijo minister za obnovo zemlje Kosta Stojanovič radi dobave živine, zlasti konj, ki so jih zaplenili Slovenci bivši Avstriji. Njegovo potovanje je posvečeno tudi obnovi slovenske industrije. Slovenska industrija prejme posojilo od predujma vojne odškodnine in sicer proti temu, da odstopi Slovenija del svojih proizvodov po določenih cenah Srbiji.
Demokratska zajednica in narodna skupščina.
LDU Beograd, 8. januarja. Izvrševalni odbor Demokratske zajednice se še ni odločil glede predloga opozicijonalnega bloka. Demokratska zajednica stoji še vedno na svojem prejšnjem stališču, da ima sedanji parlament sprejeti le volilni red, potem naj se razpusti. Po mnenju Demokratske zajednice mora vlada izvoliti ustavni odbor, ki naj izdela načrt nove ustave, ki se potem izroči veliki skupščini.
Vprašanje vojnih krivcev.
GKU. Berlin, 8. f bruarja. Včeraj pozno zvečer je izročil fra&co»tf odposlanec državnemu kanclerju seznamek oseb, ki se imajo iz* ročiti in neko posebno noto. Tej noti je bilo-priloženo pismo državnemu kanclerju. Kakor-je izvedela „Vossische Zeitung", se iz 'te note povzema, da bodo omogočena nadaljna pogajanja. Označeno je tudi, da bo vrhovni svet poslal še nadaljno poročilo, v katerem bodo navedeni pogoji, pod katerimi zahtevajo aliirane sile izvršitev določil mirovne pogodbe z ozirom na sedanje sporne točke. Po tem bi bila dana možnost, da se bodo o vprašanju izročitve nadaljevala pogajanja.
GKU. Berlin, 7. februarja. (Ag. Havas.) Zvečer objavljena lista krivcev, ki se imajo izročiti, obsega 100 zahtev s strani Velike Bri-tanije, 334 s strani Francije, 29 imen s strani Italije, 334 zahtev s strani Belgije, med temi 265 imen, 53 jih pa zahteva Rumunija in 4 Jugoslavija.
GKU. Amsterdam, 7. februarja. Kakor poroča ,/Telegraaf", se angleško časopisje ne strinja z listo krivcev. „Daily Express* jo naziva za ponesrečeno nasilje ter opozarja na posledice, katere bi imel za stvar aliirancev odstop nemške vlade.
Poslopje novega parlamenta
LDU Beograd, 8. februarja. Posebna komisija je pregledala vojašnico nekega polka in našla, da bi bilo primerno poslopje, kamor bi se lahko namestilo veliko narodno skupščino. Predpriprave so se takoj začele in bodo dovršene do mesece maja t. 1. Preureditev bo stala 450.000 dinarjev.
Ženske za enakopravnost z moškimi.
LDU Sarajevo, 8. februarja. Pred-snočnjim se je tukaj vršila velika ženska skupščina, ki je sprejela resolucijo, zahtevajočo popolno enakopravnost ženske z moškim.
Madžari.
Na Madžarskem so volitve končane in podpis mirovne pogodbe se tudi ne bo mogel zavlačevati. Nova Madžarska, ki je nastala na razvalinah Ogrske, bo stopila v družino narodov osnažena, preprana in popravljena kakor zločinec, kadar ga izpuste iz dolgega zapora. Dobro je znano, da imajo Madžari veliko krivde na vojni. Bili so najzvestejša opora Habsburško— Hohenzollerske balkanske politike. Silno jim je dišal Balkan, katerega so smatrali za svojo naravno domeno. Da lahko igrajo ulogo velikega naroda (v resnici jih je le okrog 6—7 milijonov), so skušali z brezobzirnim nasiljem po-madžariti tuje narodnosti ter se postaviti pred Evropo kot velik, močan narod, kateremu pristoja pravica, da drži vajeti v rokah. Mnogo pšenice jim je šlo v klasje, zakaj vremena so bila ugodna. Razumljivo je, da je vladalo med Madžari posebno navdušenje za vojno, ki bi imela izpolniti nekoliko njihovih najbolj vročih želja. Čim bolj se je bližal neizogiben polom srednjeevropske monarhistične politike, tem strastneje so se Madžari upirali kompromisu z znamenji časa. Dobro še nam je v spominu Tisza, ki je mesec dni pred polomom s pristno aristokratsko nadutostjo potrkal na svoje prsi in dejal: Mogoče je, da propademo, ampak našli bomo še toliko .moči, da vas zdrobimo.
To je govoril takrat, ko se je gori od Soluna pričenjala zadnja zmagonosna ofenziva. Ta zamorec .naj bi bil sedaj bel — Madžari naj bi se pridružili demokracijam sveta in sprejeli načela, katera so še pred dvema letoma teptali v prah?!
Tega ne verujejo menda niti v Parizu in če verujejo, so res pravi ljubljenci bogov — toda mi, ki živimo v njihovem sosedstvu, ne bomo mogli naših ljubeznivih mejašev izpustiti izpred oči.
Za nas so madžarske volitve vele-zanimiv pojav. Izvršene so bile pod terorjem vlade, ki je testamentarično prevzela dedščino stare madžarske oligarhije; preko te vlade so vcepljeni madžarskemu narodu tisti strupeni soki, ki so že ravzneli v njem vročnico narodne nestrpnosti in sovraštva. Mirovna pogodba, katero je Madžarom skrojila pariška diplomacija, bo imela pač močan protiučinek — toda motil bi se, kdor bi trdil, da bo Madžarom onemogočena stara rovarska politika. O tem, kako se bodo razvijale politične smeri na Madžarskem in kakšno bo razmerje med Madžarsko in sosednimi državami, bo veliko bolj odločeval potek volitev nego podpis mirovne pogodbe. Madžari nič ne prikrivajo svojega mnenja o pariških mirovnih pogodbah — menda je to edina dobra izkušnja, katero so črpali iz sedanje vojne.
Madžarske volitve pa nam kažejo zmago reakcije, zmago onih predvojnih idej, za katere bi mi živo želeli, da izginejo iz našega sosedstva. Z današnjimi Madžari se ne bo dalo govoriti, zelo verjetno pa je, da današnji Madžari v resnici predstavljajo madžarstvo in da imamo v tem sosedu svojega stalnega protivnika. S tem se je le še bolj strnil sovražni krog okoli nas. Italija, Bolgarija, Madžarska na eni strani, Avstrija, Romunija in Grška na drugi strani. Naša zunanja politika bo mogla iskati stikov samo na drugi strani in s tem bomo morali računati že danes.
Nas obmejne Slovence zanimajo razmere na Madžarskem zlasti z ozirom na Prekmurje in Medžimurje. Kakor hitro se bodo razmere na Madžarskem ustalile, bodo Madžari le še bolj raz-
Klic zvezd.
Že dolgo premišljajo učenjaki o tem, ali prebivajo ljudje tudi na zvezdah.
Posebno verjetno se je to zdelo o zvezdi Mars, ki je imel razne znake, da tudi na njem prebivajo živa bitja. Toda kako bi mogli zvedeti o tem, ko ni mogoče z daljnogledom videti tak majhen mrčeš, kakor smo n. pr. ljudje.' Zato so imeli učenjaki poseben načrt: hoteli so kje v Afriki napraviti veliko znamenje v obliki trikotnika, četverokotnika ali kroga in ga tako močno razsvetliti z elektriko, da bi bila oblika vidna prav na Mars. Ako so tam že iznašli elektriko, bi potem nam na enak način odgovorili. Na Marsu so namreč videti velike ravne črte, ki jih smatrajo nekateri za ogromne prekope. Torej so tam mogoče razumna bitja?
Te dni gre po vseh listih vest, da je slavni Marconi, pri svojih poskusih z brezžičnim brzojavom ujel neke signale, ki niso bili iz našega ozračja. To so smatrali nekateri za znamenje z zvezd. Takoj so se oglasili razni učenjaki, ali bi to bilo mogoče. Marconi je gotovo mož, ki ne bi verjel praznim sanjam.
Vendar se zdi, da na Marsu ni takih ljudij, kot smo mi, ker je Mars od solnca zelo oddaljen (od zemlje je oddaljen 57 377
širili svoje „irendentistično“ delovanje. Mi bomo morali posvetiti vso skrb tem obmejnim pokrajinam, ker samo na ta način zamoremo paralizirati madžarsko rovarenje tostran naših meja.
Dnevne vesti.
Nemški manever. Pod tem naslovom piše »Murska Straža« : Avstrijska vlada je odredila ljudsko štetje in sedaj razpošilja vpisne pole tudi v kraje zasedene po naših jugoslovenskih četah, kakor Radgono, v okoliške slovenske vasi in celo čez Muro v Gornjo Radgono. Gotovo je, da se za tem ljudskim štetjem skriva Kamniker, ki hoče na zvit način pripraviti ljudsko glasovanje za Avstrijo. Naj bo pa že kakorkoli, je nesramnost, da si avstrijske oblasti drznejo rovariti celo po krajih, ki ne spadajo v njihovo območje. Kaj pravijo pa naše oblasti ?
Trgovski ples. Ples mariborskih trgovcev v soboto je bil med najlepšimi prireditvami letošnjega predpusta. V lepo okrašenih prostorih pri Gotzu je bilo vse polno zastopnikov trgovskega stanu in drugega meščanstva. Po pavihonih je bilo za vse dobro preskrbljeno. Živahen ples je trajal do jutra.
Iz Prekmurja nam poročajo : V hribovskem delu Prekmurja vlada velika nezaposlenost. Tam prebivajo po veliki večini kmečki proletarci, kočarji in viničarji, ki so v prejšnjih časih zahajali na delo daleč na Ogrsko, oziroma v nemške dežele. Danes so meje zaprte in tisoči teh bednih Slovencev so brei' zaslužka in trpe na pomanjkanju najpotrebnejšega. Nujno potrebno je, da vlada ustanovi posredovalnico za delo, ki bo imela svoj sedež v M. Soboti. Ni bilo dobro, da se je Prekmurje pridelilo drž. posredovalnici za delo v Strnišču pri Ptuju, ker to leži na preriferiji svojega okrožja in ne more posvetiti oddaljenemu Prekmurju, s katerim so povrhktega zveze zelo neredne, dovolj skrbi in pozornosti. Nezaposlenost rodi nezadovoljstvo in to je zlasti v zgornjem Prekmurju, med Slovenci evangeljske vere, jako slaba politika. Upamo, da bo vlada nemudoma ustregla naši zahtevi. — V Prekmurju živi tudi par tisoč ciganov. Tudi ti ljudje so brez zemlje in brez zaslužka. Treba jim je nuditi priliko za pošten zaslužek, zaeno pa jib prisiliti, da pošiljajo svojo deco v šojo. Ce cigani tega ne bodo našli, se jih bo zopet lotila stara ciganska ne-volja, šli bodo po svetu in kradli kakor srake.
Naši prostovoljci v Sibiriji zajeti. Nedavno smo poročali, da se nahaja v Sibiriji
milijonov km.) in nima tiste gorkote, ki jo potrebujejo živa bitja. Na zemlji je poprečna gorkota + 9 stopinj, na Marsu pa —9 stop. Na polarnih krajih Marsa pa je — 273 stopinj — torej mraz, ki bi moral vse zamoriti.
Mars tudi nima vodnih par okoli sebe — to je znak da nima vode. Tudi kvota njegova ne odgovarja življenskim potrebam. Iz vsega se lahko sklepa, da na Masu ni naše vrste živih bitij, ni pa nemogoče, da ne bi bilo živih bitij svoje vrste, ker si ne moremo misliti, da bi vsi milijoni zvezd brez življenja plavali po vsemiru. Mi lahko sodimo, da ima vsak planet svoje življenje.
Ako so torej naše iznajdbe ujele kake glasove, najbrže niso bili z zvezd. Morebiti ne bo človeški rod nikoli iznašel pripomočkov, da bi govoril z zvezdami; kako naj bi se razumel s tamošnjimi prebivalci.
Danes letamo že visoko po zraku, a preko njega ne moremo, govorimo brez žic v daljavo — a ne preko zračnih mej. Tja more samo svetloba.
In vendar je mogoče, da kličejo zvezde svojo posestrimo zemljo iz njenega sedanjega žalostnega življenja; morebiti je seglo do njih gorje milijonov in bi rade povedale skrivnost, kako je pri njih.
na Brani proti boljševiških armad krog 10 00) naših jugoslovenskih prostovoljcev. Sedfii poroča ruska carigrajska agencija, da so IS naše prostovoljce zajeli boljševiki. Kakšna usoda jih bo zadela v tem novem ujetništvu se pač ne da prorokovati, želeti bi bilo le, da se v kratkem vrnejo domov.
Komanda dravske divizijske oblasti
V	Ljubljani je razposlala potom glavarstev vsem občinskim uradom natančna navodila, kako imajo postopati z vračajočimi se ujetniki. Mimogrede omenjamo, da dobi vsak ujetnik, ko se vrne iz ujetništva, ujetniško pristojbino. In sicer dobe višji podčastniki za vsak dan ujetništva 1 K; naredniki 50 v; četovodje in desetniki 30 v; poddesetniki in pešci pa 15 v.
Vsi iz po Italijanih zasedenega ozemlja se vabijo na ustanovni občni zbor društva »Jadran« ki se vrši v restavraciji »Maribor« v sredo dne 11. februarja ob 19 uri 30 min. — Po končanem zborovanju prosta zabava. — Pripravljalni odbor.
Češki sladkor. Kakor poroča »Bohemia«, se je določila sladkorna kvota na Čehoslo-vaškem na SU kg za osebo. Na ta način bi ostalo za izvoz 300.000 stotov sladkorja.
Iz Koroške. Dne 29. m. m. so zborovali v Borovljah zastopniki vseh Narodnih svetov rožne doline. Predsedoval je g. general Maister. Zborovalci so izrazili trdno prepričanje, da bo plebiscit na Koroškem kar najsijajnejše uspel.
Pozdrav vračajočim se ujetnikom. Naše oblasti so izdale lepak na katerem pozdravljajo vračajoče se ujetnike ter jim dajejo potrebna navodila. Ker smo o stvari že sami mnogo pisali iu ker je za strogo odmerjeni prostor našega lista lepak preobsežen, ga v celoti ne moremo prinesti. Nabit pa je na vseh važnejših mestih.
Koncesije za trgovino z živino. 2
naredbami objavljenimi v „Uradnem Listu" je deželna vlada odredila, da je potrebna koncesija za obrt trgovine z živino (govedo, ovcami, kozami, konji in prešiči) ter za trgovino z mlekom in jajci. Vsi imetniki obrta trgovine z živino, oziroma z mlekom in jajci, ki so prijavili to obrt po 1. januarja 1916, so zavezani prositi za koncesijo pri obrtnemu oblastvu (okr. glavarstvu) tekom 15 dni po razglasitvi teh naredb, sicer mine njih obrtna pravica. Prizadeti obrtniki, ki izvršujejo to obrt v območju mariborsgega okrajnega glavarstva, se vabijo, da se‘ zglase v svrho natančnejšega informiranja tekom 8 dni pri obrtnem referentu okr. glavarstva v Mariboru, soba št. 3. Obenem se opozarja, da smejo od sedaj naprej, v smislu navedenih naredb, le oni trgovati z živino, jajci in mlekom, ki imajo posebno, za te predmete glasečo se obrtno koncesijo.
Sprejem y orožniško službo. K orožnikom se sprejmejo podčastniki in vojaki v starosti od 25-35 let ter mlajši, kateri so odslužili svojo prezenčno vojaško dobo pri kakem stalnem kadru in sicer pri konjenici dve leti, pri vseh ostalih strokah osemnajst mesecev. Postavna zadevna plača z dokladami znaša 300*dinarjev mesečno. Prosilci, ki se nahajajo v aktivni vojaški službi naj naslovijo svoje prošnje na komando V. orožniške brigade v Ljubljani, ter jih vlože pri poveljstvu svojega krdela. Neaktivni naj vlagajo prošnje pri bližnji orožniški postaji.
Razpis službenih mest. Poštarsko mesto v Ribnici na Pohorju (II./2.) poštarsko mesto v Starjem trgu pri Kočevju (II./2.) nadalje odpravniška mesta: Grahovo pri Cerknici (III./2), Nemška Loka (III/2) in Kotmara vas (II1/2) se razpisujejo z 14 dnevnim vlagalnim rokom za prošnje.
O draginji in nje odpravi je napisal „Naprej" članek, kjer pravi na koncu: Draginja je svetovna prikazen, in glavni vzrok je ta, da ima internacionalne vire. Zato je ves boj proti draginji tako zelo podoben boju z mli»i na veter. Edini boj zoper draginjo, ki more prinesti definitiven uspeh, je boj zoper kapitalistično gospodarstvo, boj za socijalistični družabni red. Kadar se bo izdelovalo toliko blaga
Stran 3.
—L.___________
kolikor ga je v resnici treba, ne več in tudi ne manj, da ne bo nadprodukcije in ne po-majnkanja, tedaj tudi ne bo draginje, ker ne bq nobenega razloga zanjo. Komur ne gre le za to, da se navidezno kaj stori, ampak kdor hoče resničen uspeh, se mora bojevati za so-cijalizem, če se hoče bojevati zoper draginjo." Draginja je torej svetovna prikazen. Ako bomo čakali, da se bo natančno uredilo tako, da ne bo niti nadprodukcije niti pomanjkanja, bo se dolgo trajalo. Mi mislimo, da ravno nadproduk-ciia t. j. preobilica zniža cene in s tem draginjo. To pa se doseže z redom in delom. S . tem bi bilo vdarjeno tudi »kapitalistično gospodarstvo", ki se množi iz draginje.
Mestni sosvet ima sejo dne 10. t. m. ob 17. uri z naslednjim vsporedom: 1. Oddaja kazinske restavracije. 2. Podelitev meščanstva. 3. Imenovanje šolskega zdravnika. 4. Izjava o krajevni potrebi pri raznih zaprošenih koncesijah. 5. Pogodba z društvom »Dijaški dom«. 6- Sklepanje o-višini tehta-rine, klavniške pristojbine, pristojbine za sprejem v občinsko zvezo in štantnine.
7. Odobritev računskega zaključka za 1.1918.
8. Prošnja Olepševalnega društva za subvencijo. 9. Oddaja službe 1. mestnega paznika na občinskem pokopališču. 10. Pogodba z ravnateljstvom mestnega gledališča. 11. Osebne zadeve in 12. Ustanovitev študijske knjižnice.	.	_ ,
Prof. kandidatom in filozofom. Da dobimo pregled o naraščaju profesorskega stanu prosi ■višji šolski svet v Ljubljani absolvente filozofskih študij, ki se nameravajo posvetiti učiteljski službi na srednjih šolah in učiteljiščih, da javijo svoj naslov višjemu šolskemu svetu v Ljubljani z natančno označbo skupin, za katere se pripravljajo na izpite. Istotako se pozivajo tudi vsi dijaki, ki študirajo na filozofskih fakultetah, da višjemu šolskemu svetu javijo svoje ime in označijo svoje študijske skupine.
Vrnitev ujetnikov. Včeraj zvečer ob 9. se je pripeljalo zopet 350 ujetnikov iz Italije. Mariborsko žensko društvo je bilo o tem obveščeno in njega zastopnice so s sodelovanjem vojaške oblasti takoj poskrbele za čaj, kruh in cigarete. Na kolodvoru je bil transparenten napis: »Slava mučenikom«. Res, to so mučeniki. Ko so izstopili, se je videla vsa beda in trpljenje, ki so ga prestali naši ubogi ujetniki. Hlastno so pili topli čaj in posegali po cigaretah, kruh so jedli kot najdragocenejši dar božji. Mnogi so se od slabosti opotekali, trije so bili že popolnoma oslabeli. Po večini so bili Bosanci. Bili so srečni, ko so videli, da domovina ni pozabila nanje.
Podružnica splošne organizacije invalidov v Mariboru. Splošna organizacija vojnih invalidov za slovensko ozemlje je ustanovila na ustanoynem občnem zboru y Mariboru dne 2. februarja poverjeništvo za okraj Maribor in okolico. Izvoljen je bil sledeči odbor: Martin Prav-dič, predsednik; Ivan Beričar, podpredsednik; Martin Spanbauer, I. tajnik; Franc Botojen, II. tajnik; Josip Fras, I. blagajnik; Anton Fidersel, II. blagajnik; Rudolf Feiser, Karl Standecker, Franc Irgolič in Marija Mlinarič, člani odbora. Društveni lokal se nahaja v Koroški ulici št. 27 (gostilna Planinc), kjer naj se vsi invalidi v svojem lastnem interesu javijo in pristopijo.
Pošten tat. Za vsako trgovino so predpisane trgovske knjige. Tega predpisa se je Vestno držal tudi delavec tobačne tovarne Franc feksa v Kutni Gori, ki je kradel tobak v tovarni in je pošteno zapisoval, koliko je ukradel, komu je prodal in za kakšno ceno. Ko so ga te dni prejeli, je bilo delo policiji zelo olajšano, ker je imela popoln pogled v njegove trgovske knjige. Vkljub tej trgovski poštenosti bo plačal trgovec Leksa davek, pa ne v denarju — ampak še drugače in z njim tudi njegovi odjemalci Našli so pri njem še več vreč tobaka in mnogo denarja.
Kaj se vse krade? Zadnjič je sedela v gledališču neka dama v parterju z boo okoli vratu. Med igro je boo odložila in boa je izginila. Ko je dama to opazila, je začela preiskovati svojo okolico. Za njo je sedela neka
gospodična, ki se je vedla zelo sumljivo. Občinstvo je odhajalo iz gledališča in gospodična je hotela izginiti. Tu pa ji je neki gospod izvlekel boo izpod pazduhe. Pač predrzna tatica.
»Solnčna uevesta.a Prva predstava tega sijajnega filma (episode 1—3) se vrši v Mestnem kinu, dne 13. februarja. Občinstvo se prosi, naj ne navali kot običajno na predstavo ob 20. uri, ampak naj se po možnosti raje udeleži one ob %17. uri. Razprodaja vstopnic za ta večer je že pričela. Več pri blagajni.
Dostaya potne prtljage, Stevo Tončič, Maribor, glavni kolodvor je začela poslovati danes v pondeljek 8. februarja 1920.
Slov- mestno gledališče.
Opozarjamo na današnji vel. koncert Tkalčiž-Ličar v mestnem gledališču. Začetek ob 20. uri.
Hasanaginica.
Sobotna premijera Hasanaginice v našem gledališču je bila gotovo eden najkrasnejših večerov, kar smo jih imeli v tej sezoni. To je bil večer, ki bo ostal nam vsem v lepem spominu kot dokaz, kako visoko se je povspelo naše gledališče v tej kratki dobi. Tako vznešene trenutke smo preživeli na dan svobode in pa ob Nučičevi dvajsetletnici. Gledališče je bilo res nabito polno, pravijo, da je bil rekord v obisku. Razpoloženje je bilo svečano. Predstavi je prisostvoval tudi avtor g. Ogrizovič v loži ravn. Nučiča.
Občinstvo je priredilo pisatelju takoj po pevem dejanju živahne ovacije, ki so se po drugem dajanju ponovile, na koncu igre pa je vse občinstvo stoje ploskalo toliko časa, da je avtor prišel na oder. Bili smo ponosni na naše občinstvo, posebno na drugo galerijo, ki je bila v soboto nabasano polna, ki je tako dobro razumela krasoto tega lepega jugoslovanskega dela in tako dokazala, da je zmožna uživati prvovrstvo gledališko umetnost. Govorili smo o tem s pisateljem g. Ogrizovičem, ki se je o našem Mariboru zelo laskavo izrazil. Čudil se je, da smo v kratkem času tako napredovali. Pisatelj je prvič čul svoje delo v slovenščini in mu je prevod zelo ugajal: rekel je, da zveni v nekaterih mestih celo mehkejše nego v srbohrvaščini — edino da zgubi v besedilu nekoliko na onem lokalnem koloritu, ki ga dajejo originalu domače turške besede.
Toda to ne moti splošnega utiša, ker je prevod zelo vestno prilagoden izvirniku. Sicer pa je rekel, da je ta predstava njegove Hasanaginice ena najlepših, kar jih je videl. Rekel je, da je to velika zasluga ravn. Nučiča, ki je s svojim delom vzgojil občinstvo in zbral okoli sebe igralce, ki .omogočajo najlepši razvoj gledališča.
Igralo so je res prvovrstno. Omernino naj pred vsem gosp. Nučiča kot Hasan-aga z vso njegovo trdo besedo, z bolestjo v srcu in s ponosom na licu. Njegoya igra in govorica je bila kakor izklesana iz kamena. Naslovno ulogo je igrala gospa B u k š e k o v a ki je v tej ubogi podala višel svoje umetnosti in je bil to njen najsijajnejši večer v letošnji sezoni, to je bila majka ljubeča in trpeča, hrepeneča po ljubezni in ponosna v svoji samozavesti. Krepek tip je bil njen bral gosp. Bratina, ponosen beg, izrazit v licu, gestah in besedi.
Tudi kadi g. Gregorina je bil dobro izražen, lirično mehak in udan v svojo usodo. Gospodična Podgorska je zopet pokazala, da ima naše gledališče v nji eno najboljših mladih sil. Nje Sultanija je bila dobra in otročje nežna, polna priproste dobrote in prisrčnosti. Otroški prizor je bil naraven in lep, tako da je ganil srca občinstva. Kostumi so bili pestri, dragoceni in slikoviti, videli smo v njih naš jugoslovenski vsestranski svet. Scenerija je bila z vsem v popolnem soglasju mojstrsko izvršena, posebno v III. dejanju. Nas veseli, da je Hasanaginica v Mariboru tako lepo uspela.
Repertoire tekočega tedna:
V	pondeljek 9. feur. v gledališki dvorani velilt koncert TkalčičLičar. Za umetniško reduto
ki bo na pustni torek 17. t. m. se delajo veliko priprave.
Torek, 10. februarja »Kraljevska visokost". Izven Ab.
Sreda, 11. februarja „Brez denarja". Ab. B—22.
četrtek, 12. februarja »Hasanaginica". Ab. A—23.
Sobota, 14. februarja »Nebesa na zemlji". Ab. B—23.
Nedelja, 15. februarja popoldne ob pol 15. uri »Revček Andrejček", ljudska predstava, zvečer »Brez denarja". Izven Ab.
Torek, 17. februarja. Velika gledališka re-duta v vseh dvoranah ples, v gledališču kabaret.
»Kraljevska visokost" se na splošno željo ponovi jutri izven abonementa. Krasno zapletena snov in dobra izvedba privabita gotovo spet lepo število poslušalcev v gledališče.
Razne vesti.
Milijarder — žurnalist. Kornelij Vander-bilt, sin svetovnoznanega milijarderja se je posvetil žurnalistiki. Nastavljen je pri „Newyork Herald" kot reporter. V svojem pismu, s katerim je prosil za sprejem je napisal med drugim tudi to-le: »Postati hočem žurnalist, ker vidim, da so časnikarji najspretnejši In najpretkanejši ljudje, kar jih poznam. Ko sem bil na Francoskem s 27. divizijo, sem opazil, da so bile naloge, katere so zahtevale samostojno mišlenje in pripravljen sklep, običajno izročene časnikarjem.
Mutasti petelini. Draginja mesa je tudi v Ameriki velika, zato so prebivalci mesta Lakevvood začeli silno intenzivno kur-jerejo. Bilo je vse lepo in prav, samo ponoči niso mogli spati, kajti petelini, ki so cele noči prepevali, kot najhujši ponočujaki, jim tega niso pustili. Bili so že čisto obupani ter skoro pripravljeni poklati vse peteline, toda modra glava dr. Halla je prišla na pametnejšo idejo. Poskusil je operirati peteline na glasilih in ne brez uspeba. Po operaciji so petelini res izgubili glas. Ljudje špe sedaj zopet mirno, samo petelinom nikakor ne gre v glavo, kako je to mogoče, da so naenkrat postali vsi mutasti.
Zadnje vesti.
Ameriški strokovnjaki za zboljšanja naših obratov.
LCU Beograd, 8. februarja. Po odredbi ministrskega sveta se je sestavila posebna komisija ameriških strokovnjakov, zlasti inženirjev. Komisija je začela svoje delovanje s tem, da v' svrho orientacije poseča naše prometne ustanove da bi potem mogla ukrepati glede njih izboljšanja.
Izdaja: Tiskovna zadruga.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiska »Mariborska tiskarna", Maribor.
Mala oznanila.
Diealnn ctrnin računske stroje, kakor tudi rlSdlilC Mr Uje, registrirne blagajne popravi prvovrstni strokovno diplom, inžiner pod garancijo najceneje. Vpraša se pismeno ali telefonično v hotelu »Union«. Ernst Hahn, diplom, inžiner v Mariboru.
Več partij dobrjh opekarjev sprejme pri Kranjski stavbeni družbi v Ljubljani, Levstikova ulica št. 19.	3—1
Inserati
v
••Mariborskem delavcu”
imajo vodno
SS2S* velik uspehi
Na zamudite torej ugodne prilike
vr w^^^w*^yrvr«?lrvir«gr yr\\
M
I I
*jl
$ *
Občinska hranilnica v Mariboru
(prej Gemeinde-Sparkasse)
Župnijska ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2)
v lastni hiši.
Stanje hranilnih vlog...............K	42,442.64026
Rezervni fondi......................K	2,749.997*67
Shramba za pupilske hranilne knjižice itd.
Sprejema vloge	na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji	%
točasno običajni obrestni meri.	^
Uraduje vsak dan od 8.—12. ure	razun	ne-	%
delje in praznikov.	^
j4.
< ' ' T~~   >
/ ...
Mariborska tiskarna
d. d.
(lastnica tiskarn Kralik in RabiQ
priporoča
vsakovrstne tiskovine, vizitnice, pro-grame, lepake, letake, vabila itd, itd.
Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.
V
VJk *»	'