Aktualno
Podravje • GIC Gradnje odstopile od nakupa Cestnega podjetja Ptuj
O Stran 3
Kronika
Odpoklici živil • Kovinski delec v desertu, okožene školjke, salmonela v klobasi ...
O Stran 24
s Štajerski
Ptuj, torek, 9. januarja 2018
letnik LXXI • št. 2 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
t
Podravje Sveti Tomaž • Na
smučišču Globoki
klanec bo umetni
sneg
O Strani 4 in 5
V središču Ptuj • Monika Klinc prevzema vodenje Zavoda za turizem
O Stran 7
Politika
Središče ob Dravi
• Za investicije jim zmanjkuje denarja
O Stran 8
Politika
Videm • Bo po štirih desetletjih občina od markovskega jezu le kaj iztržila?
O Strani 8 in 9
Podravje
Sveti Tomaž • Višje plačilo za kanalščino
O Stran 9
v
Šport
Nogomet •
Aluminij in Drava že v pogonu
O Stran 13
Rokomet •
Nejc Žmavc - iz Ptuja do prve španske lige
O Stran 13
Ptuj • Mestna galerija: je problem upravljanje ali kaj drugega?
Manipulacije po „kulturniško"
Čeprav so mestni svetniki o ideji, da se upravljanje Galerije mesta Ptuj prenese na ptujski Zavod za turizem, že na dveh sejah izrazili številne pomisleke, so jih očitno na ptujski občini skušali prezreti. Po zadnji seji se je po elektronski pošti razvila zanimiva debata med svetnico županove liste Darjo Koter in direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksandrom Lorenčičem. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Urgentni center •
Še en izgovor ministrstva za zdravje
o Strani 2 in 3
Aktualno •
Za 160 evrov se lahko vozite kar -preko peš mostu "
o Stran 3 i
Haloze •
Na Majskem Vrhu hotel z restavracijo in muzejem?
V središču
o Strani 6 in 7
2 Štajerski
Kultura in izobraževanje
torek • 9. januarja 2018
Ptuj • Mestna galerija: je problem upravljanje ali kaj drugega?
Manipulacije, neresnice in zavajanje
Kljub temu da so mestni svetniki o ideji, da se upravljanje Galerije mesta Ptuj prenese na ptujski Zavod za turizem, na dveh sejah izrazili številne pomisleke, so jih očitno na ptujski občini skušali prezreti. V obravnavo za decembrsko sejo so kar po skrajšanem postopku ponovno skušali uvrstiti to točko dnevnega reda. Župan Miran Senčar je sicer očitno spregledal, da iz te moke ne bo kruha ter pred samo sejo predlagal njen umik. Se je pa po seji po elektronski pošti razvila zanimiva debata med svetnico iz njegove liste Darjo Koter in direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksandrom Lorenčičem.
Že pred zadnjo lansko decembrsko sejo sveta MO Ptuj se je odvijala napeta debata, ki je očitno povzročila umik te točke z dnevnega reda. Želja vodstva ptujske občine, da se upravljanje mestne galerije prenese
na Zavod za turizem Ptuj, ni nobena skrivnost. Kot tudi ne, da političnega konsenza pri tem ni in da so mnenja o tem deljena. A tokrat dejansko ni debata tekla o tem, ali naj Zavod prevzame upravljanje ga-
lerije, temveč o povsem drugih problemih, ki so, kot kaže, tudi razlog vseh zapletov. Marsikoga je sicer presenetil „pogum" župana, da je enako točko, kot so jo na seji obravnavali že dvakrat in okrog katere so
bila izražena številna nasprotujoča si mnenja, pa tudi predlogi, tokrat predlagal ponovno. Optimistično: predlagal je kar sprejem po skrajšanem postopku. Ker pa je očitno vendarle spregledal, da za razliko od
konsenza, ki so ga dosegli pri sprejemanju proračuna, tak predlog ne bo šel skozi, je to točko pred sejo s soglasjem svetnikov umaknil z dnevnega reda. S tem pa se niso izognili vroči debati.
Lorenčič je ostro zavrnil navedbe, da ptujsko-ormoški muzej ne želi upravljati Galerije mesta Ptuj.
Darja Koter dvomi o referencah nekaterih zaposlenih v muzeju.
Lorenčič: Manipulacije, neresnice in zavajanje ... Jim želijo vzeti galerijsko dejavnost?
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO) je namreč pred sejo povedal svojo resnico glede upravljanja Galerije mesta Ptuj. Kot je dejal, se je za to odločil zaradi vrste dezinformacij in neresnic. „Najpogostejše vprašanje, ki mi je bilo postavljeno v zadnjih dneh, je, kljub že javno izraženem stališču in številnih pojasnilih v preteklih mesecih, zakaj je muzej zavrnil upravljanje nove galerije in čemu tako neaktivna drža. To nikakor ne drži in je očitno posledica manipulacij in širjenja neresnic. Muzej ni zavrnil upravljanja galerije. Še več, nikoli ni bilo niti formalnih razgovorov v tej smeri. Dodatnega kadra in predvidene proračunske postavke se ne bi 'otepali', če se izrazim v besedišču, ki očitno kroži. Upam, da se Mestna občina Ptuj zaveda tudi vloge in pomena obstoječe muzejske galerijske dejavnosti. Kot veste, je galerijska dejavnost v okviru muzeja pomembna dejavnost z dolgoletno tradicijo, ki zahteva temu primerne strokovne kompetence in znanje," je v dopisu mestnim svetnikom, županu in širši javnosti zapisal Lorenčič in dodal, da
Podravje • Gre le za še en izgovor ministrstva za zdravje?
Senčar ministrici: „Še enkrat nas želite peljati žejne čez
En korak naprej v smeri izgradnje urgentnega centra na Ptuju zmeraj pomeni dva koraka nazaj. In čeprav smo se v Spodnjem Podravju že veselili, saj naj bi se izgradnja te izjemno pomembne investicije vendarle začela, se, kot pravi ptujski župan Miran Senčar, na ministrstvu za zdravje sprenevedajo in zavajajo občane in podjetja, ki so za to investicijo zbirali sredstva. Senčar je v imenu županov 19 spodnjepodravskih občin napisal protestno pismo in ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc zagrozil z državljansko nepokorščino.
Pogoje, da bi pristopili k izgradnji urgentnega centra na Ptuju, je ministrstvo za zdravje v zadnjih letih nizalo drugega za drugim. Potem ko so se župani vseh spodnjepodravskih občin že septembra lani s pismom o nameri zavezali, da bodo prispevali del sredstev za izgradnjo iz občinskih proračunov in nato še podpisali konzorcijsko pogodbo, so na ministrstvu zahtevali, da to potrdijo še občinski sveti. To je zadeve podaljšalo, a vendar so tudi ti soglašali s projektom in jasno opredelili zneske, ki jih bo posamezna občina v proračunih namenila za to investicijo.
Skupaj s sredstvi, ki so jih zbrala tri velika podjetja, Perutnina Ptuj, Talum in skupina Finakos, bi finančna konstrukcija morala biti zaprta. A tudi vse to očitno ministrstvu za zdravje ne zadostuje. Podpisi 19 županov zanje niso bili dovolj veliko zagotovilo, da bodo ta denar tudi dejansko namenili načrtovani izgradnji, a kar je nerazumljivo, je to, da jih ne zadovoljujejo niti sklepi občinskih svetov.
300.193 evrov, kolikor jih bodo na-
menile občine, mora na vztrajanje ministrstva za zdravje biti opredeljeno tudi v vseh občinskih proračunih. Občine naj bi pogodbo s SB dr. Jožeta Potrča Ptuj sklenile takoj po sprejetju proračunov za leto 2018, ker pa ministrstvo še vseh proračunov ni prejelo, ne želijo storiti nadaljnjih korakov. To je župana Mirana Senčarja in preostalih 18 županov dodobra razjezilo, zato so na ministrico za zdravje naslovili protestno pismo. „Uteme-ljeno se sprašujemo, kaj boste po umestitvi investicije v proračune občin še zahtevali, da ne bi prišlo do
Župan Senčar je zgrožen nad zahtevami ministrstva za zdravje
Foto: Arhiv Smučarski klub Sv. Tomaž
torek • 9. januarja 2018
Aktualno
Štajerski	3
po „kulturniško"
je v letu 2016 Muzej od ptujske občine za izvajanje razstavne dejavnosti v Miheličevi galeriji prejel le 5.039 evrov. Izpostavil je še, da je tudi Ministrstvo za kulturo RS delovanje razstaviščno-galerijskega programa Miheličeve galerije prepoznalo kot referenčno galerijo s področja sodobne slovenske likovne umetnosti, kar po njegovem dokazuje strokovne reference. Lorenčič pravi, da si v Muzeju želijo tudi na področju galerijske dejavnosti čim bolje opravljati svoje poslanstvo, jo ohraniti in nadgraditi: „PMPO je osrednja kulturna institucija v našem okolju in nikakor si ne želimo, da se jo zaradi takšnih in drugačnih interesov siro-maši. Muzej je 'izgubil' arheologijo, zaradi nefinanciranja (so)ustanovi-teljev izgubljamo kader, sprašujemo se, kaj bo naslednje. Galerijska dejavnost?"
Je namen Galerije mesta Ptuj »popraviti« tisto, kar po mnenju Koterjeve ni dobro v Miheličevi galeriji?
Na dopis direktorja ptujsko-or-moškega muzeja pa se je odzvala svetnica Liste ZA Ptuj Darja Koter. Kot je zapisala, jo je spodbudil povedati reči, ki so že nekaj časa v zraku in jih doslej ni želela izreči na glas. Direktorjevo trditev, da je bil pripravljen sodelovati z Galerijo mesta Ptuj, je zavrnila in predstavila konkreten primer. Marjeto Ciglenečki naj bi pri pripravi retrospektivne razstave
Albina Lugariča po že sklenjenem dogovoru obvestil (kot avtorico razstave) o spremembi odločitve s strani muzeja. Zato naj bi Cigleneč-kijeva razstavo izvedla s pomočjo članov Komisije za mestno galerijo in ob podpori služb na MOP. „Takrat je imel muzej izvrstno priložnost, da prevzame vlogo nosilca razstave, za vsebinski del pa je poskrbela avtorica. Če bi to ponudbo sprejel, bi lahko ta vzorec nadaljevali in ga nadgradili," vztraja Koterjeva.
Ostro je tudi njeno razmišljanje o referencah in delovanju Miheličeve galerije. Pravi, da Lorenčič pavšalno hvali delovanje galerije, po njenem mnenju ta galerija namreč programsko stagnira in celo nazaduje. „Po mnenju strokovne in laične javnosti v zadnjih letih ni pripravila večje odmevne razstave in obsežnega strokovno poglobljenega kataloga, prav tako ji stroka ni podelila kakršnega koli javnega priznanja, s čimer bi potrdila njeno referenčnost. Kolegica Stanka Gačnik ne objavlja besedil o novejši likovni umetnosti v referenčnih strokovnih, kaj šele znanstvenih revijah," je še dodala Koterjeva. Medtem ko je delo Branka Vnuka v publikaciji o Javnih ptujskih spomenikih ocenila kot korektno, je pri delu o umetninah iz 20. stoletja avtorice Stanke Gačnik zapisala, da je: „Napisan na izjemno nizki ravni, z množico stvarnih napak in popolnoma brez novih ugotovitev. Čudi me, da direktor muzeja kot strokovnjak za novejšo zgodovino ni prepoznal nizkega nivoja tega dela besedila in je dovolil njegovo objavo. Toliko o
uspešnosti galerije in galeristke, ki jo plačuje MOP." Koterjeva vztraja, da si Ptuj zasluži galerijo z vehementno zastavljenim programom, česar po njenem mnenju Gačnikova očitno ni sposobna.
Na njen odgovor pa se je odzval Lorenčič ter zapisal, da gre za sprenevedanje in zavajanje: „Jasno je, kje in s kom se razpravlja o vprašanjih, kot je upravljanje Galerije mesta Ptuj. Od samega začetka PMPO ni bil ena od možnosti za upravljanje galerije. Če bi iskreno želeli dvigniti galerijsko dejavnost, bi pomagali obstoječi z dodatnim kadrom in višjo proračunsko postavko za program ter delovanje."
Zavrnil je tudi očitke o pomanjkanju odmevnih razstav ter dodal, da je bilo za delovanje nove galerije v proračunsko postavko sprva vključenih 90.000, nato 60.000 evrov. Okrog kompetenc Gačnikove pa: „Drugi del ni vreden komentarja, ker je napisan na izrazito osebni ravni, neargumentirano in pod nivojem, vrednim strokovnjaka z določenega področja in svetnika Mestne občine Ptuj."
To so le drobci težav, s katerimi se ubada galerijska dejavnost na Ptuju. V tem letu je pričakovati, da se bodo odprla še številna druga vprašanja, med drugim tudi financiranje. V načrtu razvojnih programov za naslednji dve leti je med drugim samo za ureditev dvigala v Prešernovi ulici, kjer je Galerija mesta Ptuj, predviden znesek kar 208.000 evrov, vse iz občinskega proračuna.
Dženana Kmetec
Ptuj • Čez peš most številna, ne le intervencijska vozila
Za 160 evrov se lahko vozite kar preko peš mostu?
Vse od julija naprej, ko so zaradi sanacije za ves promet zaprli dravski most, vozniki iščejo najhitrejši način, kako z ene strani Ptuja preko reke z vozilom priti na drugo. Naj-pogumnejši in najpredrznejši so večkrat izkoristili najhitrejšo, a prepovedano varianto: vožnjo preko peš mostu. Zaradi dalj časa najprej pokvarjenih, nato pa odstranjenih zapornic, seje število kršiteljev decembra bistveno povečalo.
Ker je bilo od začetka zapore jasno, da so vozila, ki enostavno ne bodo mogla in smela čakati v koloni, so na občini skupaj z Direkcijo našli alternativno rešitev: vožnjo preko peš mostu. Na njem so v začetku julija lani, torej pred nekaj več kot pol leta, postavili zapornice, da bi omogočili vožnjo vozilom, ki so na intervenciji. A z meseci so se stvari spreminjale. Ptujska občina je na svojo roko sprejemala različne odločitve in podelila kar 39 daljin-cev, ki omogočajo odpiranje zapornic. Da bi se po njihovem prvotnem dogovoru preko peš mostu lahko vozila le intervencijska vozila, so na Direkciji odgovorili nedvoumno. A realnost je povsem drugačna. Ne le da se preko peš mostu zraven intervencijskih vozijo še številna druga vozila - v zadnjih mesecih so se vozili tudi tisti, ki dovoljenja sploh
nimajo. Zapornice, ki so postavljene, so bile namreč neštetokrat že pokvarjene, kar so nemalokrat izkoristili številni vozniki. Tudi na način, da se peljejo za mestnim avtobusom in enostavno smuknejo čez most, preden se zapornice zaprejo. V zadnjem mesecu pa se je število kršiteljev še dodatno povečalo. Že nekaj tednov namreč zapornic sploh ni. Zato se dnevno preko peš mostu, da bi se izognili čakanju v kolonah, pelje več deset brezobzirnih voznikov. Na vprašanje, zakaj ni zapornic, so iz ptujske občine odgovorili: „Zapornice so bile nameščene ob vzpostavitvi interventne poti čez peš most. Od same montaže so bile poškodovane štirikrat. Poškodbe so bile vedno posledica vandali-zma. Nazadnje so bile popravljene in nameščene pred prazniki 22. decembra. Po božičnih praznikih smo
bili obveščeni, da so zapornice spet odstranjene." V minulih dneh so bile ponovno nameščene.
Predpisana globa za neupravičeno vožnjo preko peš mostu je 160 evrov. Kot pojasnjuje Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva SOU občin v Spodnjem Podravju, je predpisana globa enaka ne glede na to, ali jo izrečejo redarji ali policija. A doslej pri sankcioniranju kršiteljev niso bili uspešni. Ker so dobili informacije, da je stanje resno, pa bodo na obeh straneh mostu poslej prisotni še pogosteje. „Redno bomo spremljali dogajanje, vsak dan, dopoldan in popoldan. Preverjali bomo tudi, kako parkirajo, velik problem je namreč parkiranje ob nasipu na desnem bregu. Tudi za to bomo izrekali globe," še dodaja Brkič.
Dženana Kmetec
éltíZ
Zapornice so bile pokvarjene že neštetokrat, štirikrat pa so jih uandali dobesedno odtrgali.
Foto: CG
vodo!"
tako želene realizacije nujno potrebne investicije za širše Podrav-je. Menimo, da je nadaljnje sprenevedanje ministrstva za zdravje preseglo vse meje. Gre za nesramno in nesprejemljivo zavajanje vseh občin Spodnjega Podravja, ki so zbirale denar, vseh podjetij, ki so pri tem pomembno priskočila na pomoč, in nenazadnje vseh prebivalcev. To razumemo kot igranje z življenji naših občanov, ki si zaslužijo popolnoma enako oskrbo kot v drugih delih Slovenije. Nenehno izmišljanje novih zahtev kaže nekorekten in mačehovski odnos do ljudi v tem delu države. Kaže na to, da nas želite še enkrat očitno prepeljati žejne čez vodo," je v protestnem pismu zapisal ptujski župan in zahteval od ministrice jasen odgovor: urgentni center da ali ne. Dodal je še, da ji, če ne bodo dobili pozitivnega odgovora, v imenu vseh 19 županov napoveduje državljansko nepokorščino.
Na ministrstvu za zdravje pa vztrajajo, da čakajo informacije o sprejetih proračunih občin za leto 2018 in na tak način zagotovljenih sredstvih, šele nato bodo začeli postopke oddaje javnega naročila za izvedbo del.
Dženana Kmetec
Podravje • GIC Gradnje odstopile od namere nakupa CPP
Upravni odbor bo vodil Bedrač, dolgoletni direktor Silkema
Po tem, ko je že vse kazalo na to, da bo največje gradbeno podjetje v Podravju, Cestno podjetje Ptuj (CPP), dobilo novega lastnika, so se karte obrnile v drugo smer. Večinski lastnik družbe še naprej ostaja Ferdo Veingerl, saj prodaja podjetja ni bila izvedena.
Proti koncu lanskega poletja je bilo skoraj z gotovostjo že mogoče trditi, da bo po novem letu vajeti v CPP prevzel Ivan Cajzek, lastnik in direktor podjetja GIC gradnje iz Rogaške Slatine. 22. avgusta so namreč delničarji na redni letni skupščini upravni odbor podjetja razširili s tri na pet članov in v organ imenovali dva nova predstavnika; poleg Caj-zeka še Damjana Kozjaka. Oba sta mandat nastopila 1. septembra 2017, iztekel bi se jima konec leta 2022. Dogovori o prodaji podjetja, ki so bili na nek način formalizirani tudi
skozi sklep skupščine o imenovanju nove uprave, so očitno odplavali po Dravi. Zadnji dan v letu 2017 so se delničarji CPP ponovno sestali na redni seji skupščine, sprejeli Cajzekovo in Kozjakovo odstopno izjavo (datirano novembra 2017) ter na mesto predsednika upravnega odbora imenovali Janeza Bedrača, dosedanjega direktorja kidričevskega Silkema. Bedrač je bil na čelu Silkema 25 let in je tudi njegov solastnik.
CPP velja za največje gradbeno podjetje v Podravju. S storitvami in gradbeno dejavnostjo so prisotni pri
investicijah v javnem in zasebnem sektorju - nizke in visoke gradnje, so vzdrževalec občinskih in državnih cest. V letu 2016 so za javni sektor (DARS, DRSI, občine) izvedli okrog 70 odstotkov dela, za zasebni pa preostalih 30. Zaposlovali so 214 sodelavcev, od tega polovico za določen in polovico za nedoločen čas. Do leta 2020 imajo sklenjeno koncesijo za upravljanje 531 km državnih cest, na podlagi koncesijskih ali letnih pogodb vzdržujejo dobrih tisoč km občinskih cest in javnih poti na območju Sp. Podravja. Družba ima štiri
lastne cestne baze - Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Maribor, so lastnik gramoznice Pleterje, kjer pridobivajo gramozne agregate za lastno uporabo, oskrbovanje asfaltne baze Tovarne asfalta Kidričevo in za prodajo na trgu. V gramoznici Pleterje imajo center za zbiranje in predelavo lastnih gradbenih odpadkov, z dovoljenjem do leta 2022. Sicer pa ima podjetje v občini Kidričevo dovoljenje oz. koncesijo za pridobivanje gramoza na več lokacijah. CPP je 51-odstotni lastnik družbe Tovarna asfalta Kidričevo in 100-odstotni lastnik podjetja Granit storitve Slovenska Bistrica.
Podjetje je v letu 2016 ustvarilo 24,4 milijona evrov prihodkov, od
tega 22,4 milijona evrov od prodaje. Največji del prihodka so pridelali z gradbenimi storitvami (slabih 14 milijonov evrov), s storitvami rednega vzdrževanja so prigospodarili 7,2 in s prodajo materiala dober milijon evrov prihodkov. Za stroške materiala so namenili 6,1 milijona evrov, storitve 10,2 in stroške dela 4,7 milijona evrov. Stroški amortizacije, rezervacij, prevrednotovalni in drugi poslovni odhodki so znašali 2,2 milijona evrov. Konec poslovnega leta 2016 je družba izkazovala 3,5 milijona evrov bilančnega dobička, čisti dobiček iz poslovanja tekočega leta (2016) je znašal nekaj manj kot 1,1 milijona evrov.
Mojca Zemljarič
Poslovanje 2008-2016
1 Leto	Prihodki od prodaje (mio €)	Čisti dobiček (mio €)	Št. zaposlenih *
2016	22,4	1,1	214 (107)
2015	25,8	2	201 (106)
2014	35,8	1,6	175 (105)
2013	24,7	0,8	180 (101)
2012	17,5	0,3	162 (103)
2011	16	0,3	157 (107)
2010	14,8	0,4	125 (111)
2009	17,2	0,5	130 (114)
i 2008	20,3	0,5	163 (118)
__I
Foto: Črtomir Goznik
*V oklepaju je navedeno število zaposlenih za nedoločen čas.
Vir: Ajpes
4 Štajerski
Kultura in izobraževanje
torek • 9. januarja 2018
Podravje, Ptuj • Ptujsko festivalsko sprenevedanje
Mednarodni jazz kamp že „odgnali", bodo
Ob izteku lanskega leta je postalo jasno, da je Ptuj izgubil mednarodni jazz kamp New York Voices. Preden smo se pred dvema letoma odločili pripeljati NYV kamp na Ptuj, je bil osnovni pogoj, da MO prispeva 15.000 evrov. To mednarodno zgodbo je bila takrat pripravljena podpreti, v uvodu pove vodja festivala Arsana Mladen Delin.
„Po elektronski pošti je bilo NYV poslano zagotovilo o podpori MO Ptuj v višini 15.000 evrov še pred prvo izvedbo kampa. To je bilo leta 2015. Tudi v lokalno kulturno politiko je bil kamp sprejet v višini 15.000 evrov podpore. Takrat smo oddali tudi celotno finančno konstrukcijo kampa. Obljubljenih 15.000 evrov pa kamp nikoli ni prejel. Prvo leto nas je rešilo ministrstvo za kulturo s prispevkom v višini 10.000 evrov, drugo leto pa je tudi to odpadlo. Zato so se NYV po dveh uspešnih izvedbah odločili, da se selijo v Nemčijo. To je bila zgodba v svetovnem merilu, ki je ni imelo nobeno mesto, zato smo jim neskončno hvaležni. Ptuj so postavili na evropski glasbeni zemljevid. Kamp je postal samostojen festival, ki je privabil vrhunske pevce z vsega sveta, ustvaril preko 1.000 nočitev in 3.000 gostinskih storitev. Zelo smo tudi veseli, da jim je župan lani podelil najvišje priznanje za promocijo mesta, smo pa žalostni, da se je vse skupaj prehitro končalo, saj smo sami vložili veliko truda v ta projekt, za katerega smo prepričani, da bi Ptuju dal izredno mednarodno
Foto: Črtomir Goznik
Mednarodni jazz kamp NYV se je po dveh uspešnih izvedbah preselil v Nemčijo. Tako je bilo še lani poleti, ko so bili vsi prepričani, da bo tudi letos potekal na Ptuju kot zgodba v svetovnem merilu.
dodatno vrednost," pove Delin. Njegovim besedam pritrjuje tudi Samo Ivačič, koordinator festivala. Občina ni izpolnila svojih obljub, ki jih je dala njim in skupini New York Voices. Konkretno se je vedno govorilo o 15.000 evrih.
Mednarodni jazz kamp New York Voices, dvakratnih gramijevcev, se je tako preselil v Nemčijo. Ali se bo kdaj vrnil v mesto ob Dravi, je v tem trenutku težko napovedati, četudi so se svetovno uveljavljeni glasbeniki na Ptuju izjemno dobro počutili. Mesto in njegovi ljudje so se jim izjemno priljubili, a najsi bo še tako lepo, je to premalo, ker so kot profesionalci prišli tudi po zaslužek, ki ga po plačilu stroškov izvedbe kampa ni bilo. Po finančni strani je bil kamp tudi ločen od festivalske blagajne. V MO Ptuj naj bi se po odgovoru ptujskega župana Mirana Senčarja sicer zavedali pomena tabora za promocijo mesta, za kar so hvaležni in počaščeni, dvomijo pa v to, da so bili finančni razlogi edini za selitev. Tako tudi naj ne bi nikoli prejeli konkretne informacije o tem, kolikšna naj bi bila njihova podpora mednarodnemu jazz taboru, kar pa
Sveti Tomaž • Na smučišču Globoki klanec bo umetni sneg
Sistem zasneževanja je nared, čakajo le še na mraz
Preteklo leto se bo z zlatimi črkami zapisalo v zgodovino Smučarskega kluba Sveti Tomaž, saj je prizadevnim članom na smučišču Globoki klanec v Hranjigovcih v občini Sveti Tomaž uspelo dokončno zgradili celoten sistem umetnega zasneževanja. Čakajo le še na dovolj nizke temperature.
»Da bi bile le temperature. Če bi bilo ponoči tam okoli -6 °C, bi sedaj že umetno zasneževali smučišče Globoki klanec,« nas nagovori predsednik Smučarskega kluba Sveti Tomaž Ivan Grašič, ki je gonilna sila kluba in je vsa ta leta bdel nad obsežno investicijo, upajoč, da bodo štirje snežni topovi začeli delati čim prej.
Kot nam pove, je vse pripravljeno za umetno zasneževanje okoli 550 metrov dolgega smučišča, opremljenega z vlečnico s 40 dvojnimi sidri. Čakajo le še na mraz.
Razgibano smučišče, ki velja za edino v širši regiji in je bilo urejeno pred približno dvajsetimi leti, je novo podobo počasi začelo dobivati od
Cvetko: Gre za veliko pridobitev
Izgradnjo sistema za umetno zasneževanje je podprla domača občina Sveti Tomaž, kije v zadnjih letih soinvestirala nekaj 10.000 evrov. »Gre za preko 20 let staro investicijo. Začelo se je davnega leta 1995 z idejo kar nekaj zanesenjakov v naši občini, ki so bili prepričani, da se ta investicija da umestiti v naš prostor in bo živela. V tej zgodbi je vsa ta leta intenzivno sodelovala družina Grašič iz Male vasi - s fizično močjo in še s čim - ter mnogi posamezniki iz naše občine. Bilo je kar nekaj plodnih let, ko je smučišče obratovalo in tudi zaslužilo. A so prišla suha leta. Zgledaloje že skoraj, da bo vse skupaj propadlo. Prišli smo do spoznanja, daje treba nekaj narediti - ali vse skupaj porušiti ali iti s širokopotezno idejo Toneta Vogrinca in poskrbeti za umetno zasneževanje. Namreč mrzlih zimskih dni je dosti, snežnih pa malo. Pomembna odločitev na eni od sej občinskega sveta je bila, da se podpre ideja o umetnem zasneževanju. Zadeva seje začela potencirati, nabavili so topove, potrebno strojno opremo za zasneževanje in danes je smučišče sposobno proizvajati umetni sneg. Ogromno je bilo vloženega dela, stroškov, predvsem pa truda članov kluba. Smučarski klub je na tem področju naredil res več, kot si lahko zamislimo. Imamo štiri topove, kompletno infrastrukturo, ki je potrebna za napajanje teh topov, zgrajeno je pomožno in glavno zajetje vode. Gre za veliko sodelovanje ne samo naših podjetnikov, tukaj naj posebej izpostavim podjetje Grad Trgo iz Savcev, temveč tudi sosednjih občin - Občina Ormož je v proračunu 2017 namenila 10.000 evrov, na pomoč sta priskočili tudi občini Središče in Gorišnica ... Res smo naleteli na velik posluh sosedov, ker vidijo v tem dodano vrednost, ki bo pomagala pri športno-rekreativnih dejavnostih tudi njihovim otrokom, saj bodo za te osnovne šole izvajali brezplačne športne dneve. Poleg tega pa, kar je za marsikaterega predrago nekje na Rogli ali Kranjski Gori, jim bo tukaj v »hranjigovski grabi« bistveno bolj dosegljivo,« je zadovoljen župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko, kije še dejal, da gre za veliko pridobitev.
leta 2003. Zaradi milih zim in premalo snega je smučišče le redko lahko obratovalo, zato so se zagnani člani lotili izgradnje infrastrukture za umetno zasneževanje smučišča. Tako jim je z lastnimi sredstvi uspelo zgraditi prvi sklop sistema umetnega zasne-ževanja, v okviru katerega so položili cevovod in vgradili betonske jaške vključno z odcepi za snežne topove do polovice smučišča. Na novo ustanovljeni klub je sistem začel intenziv-
no dograjevati v zadnjih treh letih. S finančno podporo občine Sv. Tomaž jim je do božiča uspelo dokončati sistem umetnega zasneževanja. Še posebej naporno je bilo preteklo leto, ko so dokončno uredili elektrifikacijo smučišča, pridobili vso potrebno dokumentacijo (vodno dovoljenje, vodno soglasje, projektno dokumentacijo itd.), vgradili tri vodna zajetja (dve manjši in večji vodni zadrževalnik, kapacitete 1.200 kubičnih metrov) in
nabavili večji teptalec snega ter zgradili objekt in ga opremili s črpalkami in drugo potrebno opremo.
Ali propasti ali zgraditi sistem
»Uspelo nam je narediti vse, kar smo imeli v 10-letnem načrtu. Za nami je ogromno dela. Brez domačih obrtnikov in pomoči občine Sveti Tomaž ter sosednjih občin nam to ne
bi uspelo. Sam sistem smo gradili tri leta. Več kot eno leto smo porabili samo za izdelavo zelo zahtevne dokumentacije, ki nam je pobrala toliko energije, skoraj kot samo delo. Treba je bilo pridobiti ogromno nekih služnosti, soglasij, pravic ... Veliko ljudi se čudi, kako smo prišli do vodnega dovoljenja, saj ga je izredno težko pridobiti ... A uspelo nam je ... Imeli smo samo dve možnosti - ali to zgraditi ali propasti. Odločili smo se
Foto: Arhiv Smučarski klub Sv. Tomaž
Člani smučarskega kluba upajo, da bodo smučišče lahko začeli zasneževati čim prej. Tako je bilo v lanski sezoni.
torek • 9. januarja 2018
Oglasi in objave
Štajerski	5
tudi glasbeni festival?
Se obeta peticija?
Pred novim letom smo z Mladenom Delinom, ko je bilo dokončno jasno, da mednarodnega jazz kampa NYV na Ptuju več ne bo, govorili tudi o novi peticiji mestni oblasti, ki naj bi jo pripravljali.
„Zaenkrat se še nismo odločili zanjo, vendar ni nujno, da bo tako ostalo. Želim si, da bi Ptuj enkrat za vselej spregledal, da so žive zgodbe tiste, ki dajejo življenje mestu. Po eni strani govoriti o kulturnem turizmu, nameniti veliko sredstev za nove zavode, projekte, vredne več milijonov, po drugi strani pa pustiti uspešne zgodbe ki postavljajo Ptuj na svetovni zemljevid propasti, je neumnost, kije še nisem videl. Temu mora biti konec! Dokler se to ne bo postavilo na pravo mesto in dokler Ptuj ne bo namenjal za mehke profesionalne vsebine mnogo več sredstev, o obuditvi starega mesta ne moremo govoriti," je jasen Delin.
po besedah Delina in Ivačiča ne drži, ker se je natanko vedelo, kakšne so potrebe in kakšna bo (finančna) podpora MO Ptuj še pred njegovim začetkom. V MO Ptuj naj tudi ne bi prejeli konkretnih predlogov ne od NYV ne od društva Arsana o tem, s koliko denarja in na kakšen način naj bi MO Ptuj podprla nadaljevanje tega kampa na Ptuju.
Tudi pri podpori glasbenemu festivala Arsana se zatika
Vendar tudi pri podpori mednaro-
dnemu glasbenemu festivalu Arsana, ki letos praznuje 10. obletnico, le ni vse tako, kot se želi javnost prepričati. Mesto podpore festivalu ne povečuje, v resnici jo zmanjšuje.
„Govoril bom kar v številkah, da bo najbolj jasno! Festival prvo leto ni prejel nobenih sredstev, financirali smo ga popolnoma sami. Že naslednje leto je zaradi uspeha leta 2010 prejel 30.000 evrov podpore, leta
2011	skupaj z EPK 54.000 evrov, leta
2012	pa je prejel 90.000 evrov in podporo v višini pol bruto plače vodje festivala ter dva javna delavca za polni delovni čas. Takrat je postal tudi ve-
lik festival s pomembnimi imeni, kot ga poznamo danes.
Po Evropski prestolnici kulture, leta 2013, ko je festival postal še mnogo večji, pa je na žalost močno upadla podpora MO Ptuj: z 90.000 evrov na 30.000 evrov, izgubili smo javna dela; ostala je le podpora v višini pol bruto plače za vodenje festivala. Leta 2015 so umaknili tudi to podporo in smo ostali samo na 30.000 evrov.
Peticija, ki je potekala pred dvema letoma, je bila namenjena dvigu sredstev festivalov v višini 30 odstotkov vrednosti festivala, kar bi v primeru Arsane znašalo okrog 60.000 evrov, vendar smo prejeli le 40.000 evrov, kar pomeni manj kot leta 2011, ko je bil festival vsaj 10-krat manjši. Vsa leta je MO tudi krila stroške postavitve strehe, vendar je vse skupaj glede na promocijo, ki jo festival daje mestu, in skupno vrednost festivala (veliko dela se opravi na prostovoljni ravni), ki presega 300.000 evrov, trenutni prispevek mesta zelo (zelo) skromen. Kulturniki ne moremo večno delati zastonj, tega mora biti enkrat konec, čas je, da to končno spoznajo tudi v MO Ptuj. Zakaj bi kulturniki morali delati brezplačno, nekateri pa bi honorar prejeli za sedenje v pisarnah," sprašuje Mladen Delin.
Samo žive zgodbe dajejo življenje mestu
Ob 10-letnici si želijo presežkov, ki pa si jih glede na trenutno stanje verjetno ne bodo mogli privoščiti. Mednarodnih zvezd, kot smo jih imeli prejšnja leta in so privabljale občinstvo iz vse Evrope, zagotovo ne! Po vseh teh letih organizacije vrhunske glasbene kulture in mednarodnem uspehu, 200.000 obiskovalcih, 5.000 umetnikih svetovnega slovesa in več kot 600 organiziranih dogodkih, jim do danes še ni uspelo, da bi lahko zaposlili delavca za polni delovni čas, ki bi celo leto delal na festivalu.
Osnutek za letošnjo festivalsko zgodbo je sicer spisan, vendar je o samem programu še težko govoriti, če ni zagotovljenih sredstev. Tudi promocija je v takšnih razmerah težka, čeprav so še ne tako daleč nazaj predstavniki mesta in organizatorjev festivala na Mitrovem vrtu hotela Mitra zelo prepričljivo govorili o tem, da je treba promocijo novih festivalskih dogodkov začeti že decembra za naslednje leto. Mladen Delin pove, da so se prijavili na razpis ministrstva za kulturo, o tem, ali jim je uspelo ali ne, da bi prišli za štiri leta v program financiranja ministrstva, pa bodo lahko povedali šele po 25. januarju.
MG
Ptuj • Paketi pomoči za socialno ogrožene
70 prehrambnih paketov
MO RK Ptuj je tudi lani pred prazniki s prehrambnimi paketi razveselil družine oz. posameznike, ki živijo v težkih razmerah, a niso upravičenke (brez CSD odločb) za tovrstno pomoč.
Gre za starejše, upokojence z minimalnimi pokojninami, bolne in občane, ki so se v nezavidljivem položaju znašli tudi zaradi drugih (podjetniki, ki jim stranke niso plačale opravljenega dela) ipd. Dvanajst prostovoljk MO RK, ki jo vodi Rozika Ojsteršek, je 20. decembra na njihove domove razvozilo 70 prehrambnih paketov, ki so jih kupili s pomočjo loterijskih sredstev. Dodali pa so tudi prašek za pranje perila. Vsaj praznike so tako lažje preživeli.
MG
Foto: Črtomir Goznik
za prvo možnost in tudi uspeli,« je zadovoljen Grašič, ki ocenjuje, da so samo v zadnjih treh letih vložili med 50.000 in 70.000 evrov, še približno toliko bi stalo delo, ki ga je opravljala peščica članov.
Ko bo stisnil mraz, bodo začeli zasneževati
Sedaj čakajo le na dovolj nizke temperature: »Vse je dokončano v celoti, tako da ob prvem mrazu lahko začnemo delati sneg,« je dejal Grašič, ki je glede na zdajšnje vremenske pogoje nekoliko zaskrbljen. Kot nas je podučil, mora biti za izdelavo umetnega snega izpolnjenih nekaj pogojev; ključna je temperatura zraka. Ob temperaturi okoli 0° C se, kot pove, zasneževanje še ne splača. »Pretoplo je. Poskusno smo sicer že pognali topove, a morajo biti za zasneževanje ponoči tempera-
ture vsaj -6 °C. Pri tej temperaturi delajo topovi s polovično zmogljivosti, pri -12 °C pa s polno. Seveda je pomembna tudi dnevna temperatura ...«
Za smučarje pa, kot pravi Grašič, se ne gre bati. Ti že kličejo in čakajo, kdaj bodo s smučmi vendarle vijugali po tomaževskem klancu. V lanski sezoni, ko je smučišče obratovalo 19 dni, se je užitkov na snegu naužilo več kot 1000 smučarjev, ki so prišli iz širše okolice, veliko jih je bilo iz Ptuja, Gorišnice, Ormoža in Ljutomera pa tudi iz Prekmurja ter sosednje Hrvaške. To sezono bodo cene vstopnic za dva evra višje in bodo tako znašale dvanajst evrov za odrasle ter deset evrov za otroke do 15. leta starosti. Kot je še dejal predsednik smučarskega kluba, pa bodo občinam, ki so finančno pomagale, omogočili brezplačne športne dneve za osnovnošolce.
Monika Levanic
l	1 I ; ■	
liHt		
i V ■ . ■ ' - "•> -.- "V; $ .-«v- fr ' ¿rte : * * ' i	'■■i r- f !	- ; ' ■- r" * 'Lil
- Silila	i / -/. Ji* .t ■ ' '' '¿t Jt ' a- 4¿f ntBKn	M/ f f ' ' fr' * T' > -■ v ■ i
ám¿		
		
Tako so začeli graditi prvo betonirano vodno zajetje ...
Juršinci • javna razprava o proračunu za leto 2018
v- h
Fotografija je simbolična.
Foto: arhiv ŠT
Prednost cestam izven občinskega centra
Juršinski svetniki so se 21. decembra seznanili s predlogom proračuna občine Juršinci za leto 2018, podal gaje župan Alojz Kaučič, ki bo v javni razpravi do 17. januarja 2018, v okviru katere bodo poglobljeno razpravo izvedli tudi pristojni občinski odbori. Novi proračun občine Juršinci naj bi predvidoma sprejeli konec tega meseca oz. v začetku februarja 2018.
Prihodki proračuna so določeni v višini dobrih 1,988 milijona evrov, odhodki pa nekaj več kot 1,996 milijona evrov. V novem proračunskem obdobju naj bi se občina Juršinci predvidoma zadolžila v višini 52.580 evrov. Za investicije pa naj bi namenili nekaj več kot 452.000 evrov. Največ sredstev naj bi porabili za razvoj cestne infrastrukture, za modernizacijo cestnih odsekov v naseljih Rot-man, Kukava, Hlaponci in Bodkovci. Osemdeset tisoč evrov planirajo za nakup gasilskega avtomobila za potrebe PGD Grabšinski breg. V letu 2018 bo občina Juršinci zagotovila
tudi svoj sofinancerski delež za izgradnjo urgentnega centra Ptuj v višini 8.364 evrov, za nakup novega bibliobusa Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pa znaša njen pripadajoči delež 5.513 evrov. V novem letu pa bo predvidoma zagotovila tudi 20.000 evrov za obnovo župnijske cerkve sv. Lovrenca kot kulturnega spomenika. Predvidena je tudi izgradnja večjega avtobusnega postajališča ob novi alternativni poti za šolarje, kot tudi izgradnja manjšega dela fe-kalne kanalizacije Juršinci-Dragovič 1. Za ureditev krožišča v Gabrniku v tej fazi priprave proračunske porabe
namenjajo 30.000 evrov, pri celotni investiciji znaša delež občine 14 odstotkov. V enaki višini je predvidena izgradnja infrastrukture v k. o. Mo-stje, kjer je občina prejela sredstva za komasacije in se takrat tudi zavezala, da bo uredila potrebne poti.
Župan občine Juršinci Alojz Kaučič tudi pričakuje, da se bodo pridobila tudi kakšna sredstva za skupni regionalni projekt izgradnje vodovodnega sistema v Spodnjem. Podravju, da bi se lahko zamenjale dotrajane vodovodne cevi. Če teh sredstev ne bo, bo morala občina sama iz proračunskih sredstev financirati zamenjavo
najbolj dotrajanih cevi na kritičnih odsekih. Še posebej kritično naj bi bilo na Kukavi, so v preteklem letu izpostavili tamkajšnji krajani.
Župan je ob predstavitvi novega proračuna povedal, da so v prejšnjih letih veliko naredili pri zagotavljanju kakovostnih pogojev za osnovno šolo, delovanje vrtca, zgradili so kulturni dom, uredili center Juršin-cev, zato so ob pripravi le-tega dali prednost investicijam na področju modernizacije cest zunaj občinskega središča v naseljih, kjer še te niso asfaltirane oz. so dotrajane.
MG
6 Štajerski
Kultura in izobraževanje
torek • 9. januarja 2018
Slovenija • Levica: 120.000 delavcev prejema minimalno plačo ali nižjo od minimalne
Zakaj je politika povozila predlog o <
Poslanska skupina Levica je lani jeseni pričela kampanjo za dvig minimalne plače. V parlamentarno proceduro so vložili predlog zakona, na sple odrekli podporo.
Dodatki bi se izplačevali k minimalni plači, ne pa kot razlika do minimalne plače.
Predlog Levice je bil, da mora biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od preračunanih minimalnih življenjskih stroškov, dodatki bi se izplačevali k minimalni plači, ne pa kot razlika do minimalne plače. Predlagatelji zakona menijo, da bi s tem storili korak k znižanju revščine zaposlenih. Dejstvo je, da številni zaposleni s svojo plačo komajda shajajo. Nemalo je takšnih, ki hodijo v službo, a zaslužijo tako malo, da so primorani za pomoč zaprositi dobrodelne ustanove. Državni zbor je predlog za dvig minimalne plače z 32 glasovi za in 19 proti zavrnil. »S tem so obrnili hrbet 120.000 delavcem, ki trenutno prejemajo minimalno plačo ali pa mesečni znesek, ki je še nižji od tega,« so glasovanje komentirali v Levici.
Desus je edina vladna stranka, ki je predlog opozicijske Levice o povišanju minimalnega zneska neto plače podprla. »V poslanski skupini DeSUS smo bili vedno naklonjeni dostojni minimalni plači, ki bi omogočila preživetje delavca in njegove družine, delavec pa po upokojitvi ne bi zdrsnil v revščino. V tem mandatu smo na področju odprave revščine uvedli nekaj sprememb, vendar si želimo, da bi tudi na obravnavanem področju prišlo do sprememb, ki jih obljublja pristojno ministrstvo in do socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Prizadevamo si, da bi končno tudi v Sloveniji zagotovili vsem pošteno plačilo za pošteno delo. 23. člen Splošne deklaracije človekovih pravic v tretji točki določa: »Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive
nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.« Ta del deklaracije v Sloveniji ni spoštovan. Sedanja minimalna plača ni dostojna, saj je neto izplačilo pri 805 evrov bruto le 613 evrov, meja tveganja revščine v letu 2016 pa je bila 616 evrov.«
SMC ni odgovorila, SD o
I • , • V I I* • , Ml
politični licitaciji
Stranka predsednika vlade Mira Cerarja (SMC) in Socialni demokrati (SD) predlogu zakona o dvigu minimalne plače niso sledili. Prav tako
ne največja opozicijska stranka SDS in stranka NSi. Zanimalo nas je, zakaj zakona ne podpirajo, kakšen je njihov predlog za zvišanje z zakonom določene minimalne plače in koliko naj bi le-ta znašala. V največji vladni stranki SMC na vprašanja niso odgovorili. V poslanski skupini SD so pojasnili: »Največje spremembe na področju minimalne plače so bile uveljavljene pod vodstvom socialdemokratske vlade leta 2010, ko je Slovenijo pestila huda finančna in gospodarska kriza, minimalna plača se je takrat dvignila za 23 odstotkov. Prav tako smo v stranki SD 2015 podprli pobudo sindikatov, da se iz
minimalne plače izvzame dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo. Ob različnih predlogih sprememb zakona o minimalni plači smo prepričani, da mora biti ključno vodilo teh sprememb socialni dialog. Izkušnje kažejo, da se manko socialnega dialoga ne obrestuje. Posledice rokohi-trskih odločitev na dolgi rok škodujejo tistim, ki naj bi jim spremembe koristile. Socialni demokrati trdimo, da je obstoječa višina minimalne plače prenizka, treba pa je vzpostaviti model, po katerem se bo minimalna plača določala na podlagi izmerljivih kazalnikov rasti življenjskih potrebščin ter kazalnikov trga dela, ne pa na
Ptuj • (Začasne) spremembe na vrhu najmlajšega zavoda
Monika Klinc prevzema vodenje Zavoda za turizem Ptuj
Od 15. januarja naprej vajeti Zavoda za turizem Ptuj prevzema Monika Klinc, ki je kot vršilka dolžnosti direktorice imenovana za leto dni. Svet zavoda jo je v prepričanju, da je trenutno najboljša kandidatka, potrdil soglasno.
Pred natanko dvema letoma, 25. januarja 2016, je bil z Odlokom o ustanovitvi ustanovljen najmlajši ptujski zavod, Zavod za turizem Ptuj. Na njegovo uspešno delovanje in koristi za promocijo občine je aktualna vladajoča mestna oblast stavila veliko. Zato in zaradi precejšnjih proračunskih sredstev, ki se namenjajo delovanju tega zavoda, je ta ves čas pod drobnogledom javnosti. Pričakovanja so izjemno velika, kar tudi od zaposlenih zahteva veliko angažiranost. Skorajda vsi sodelavci (z izjemo ene), ki si jih je izbrala direktorica Katja Cone, so na zavodu zaposleni od ustanovitve. Med njimi je tudi Monika Klinc, ki bo nadomestila sedanjo direktorico
po odhodu na porodniški dopust. Delovno mesto Gončeve - ima pet-
letni mandat, ki se izteče v začetku leta 2021 - s 15. januarjem za eno
leto kot v. d. direktorice prevzema Klinčeva. „To se nam je zdela trenutno najboljša rešitev. Monika Klinc pozna delovanje zavoda in je tudi vodja prireditve Kurentovanje, ki se nezadržno bliža. Glede na to, da je več let sodelovala pri organizaciji te za Ptuj najpomembnejše prireditve in da ima izkušnje tudi na drugih področjih, smo menili, da je prav, da imenujemo ravno njo," pojasnjuje Andrej Klasinc, predsednik sveta zavoda Zavod za turizem Ptuj. Klin-čevo so pred nekaj dnevi člani sveta potrdili soglasno. Načrtujejo pa na zavodu dodatno zaposlitev, vsaj začasno, dokler se Gončeva ne vrne na svoje delovno mesto.
Dženana Kmetec
podlagi politične licitacije, kot smo ji priča v zadnjih mesecih, ne da se o tem dogovorijo socialni partnerji. Področje določanja minimalne plače ne sme postati politična kategorija, temveč vsebina socialnega dialoga.«
SDS v bran delodajalcem
»Višino minimalne plače je treba postaviti v širši kontekst, to je celoten plačni sistem. Prav tako mora obstajati razlika med socialnimi prejemki in minimalno plačo. Višina minimalne plače mora biti določena v dogovoru s sindikati in delodajalci, in sicer glede na uspešnost in produktivnost ter določena na način, da se razbremeni delodajalce, da ob povišanju minimalne plače zaradi povečanja stroškov dela delavcev ne bi odpuščali. V SDS menimo, da ne bi bilo dobro, da bi država z avtoritarnim posegom določila minimalno plačo, ki bi presegala zmožnosti podjetij, hkrati mora biti minimalna plača dovolj visoka, da stimulira delo in zagotavlja dostojno preživetje ljudi, ki pošteno delajo. Žal še vedno obstajajo podjetja, ki svoje dobičke kujejo na račun nizkih plač zaposlenih. Zato je prav, da institut mini-
Tveganju socialne izključenosti je v Sloveniji izpc
Foto: Črtomir Goznik
V Levici navajajo, da se večina kolektivnih pogodb v Sloveniji začne z osnovnimi plačami okoli 400 evrov. V javnem sektorju je 16 plačnih razredov nižjih od 613 evrov, kolikor znaša zakonsko predpisana minimalna plača. Predloga, da bi bila v letu 2019 z zakonom predpisana minimalna plača 700, od leta 2020 pa 763 evrov, slovenska politika ni podprla.
Ptuj, Haloze • Martina Mehrmann-Schmidt oživ
V Haloze se je zalj
Pravnukinja umetnikov Else Kasimir in Jana Oeltjena Ma vse bolj vlečejo na Ptuj in v Haloze. Zgodovinskemu arhivi podedovanem posestvu v Majskem Vrhu pa želi urediti ma
Mehrmann-Scmidtova že nekaj let redno prihaja na Ptuj. »Najprej sem v Slovenijo hodila zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega postopka, s katerim je bil naši družini vrnjen del podržavljenih posestev. Zemljišča so si družinski člani med seboj morali razdeliti, kar je predstavljalo še dodaten problem, a nam je pred kratkim to le uspelo urediti,« je povedala. V tem času se je že naučila nekaj malega slovenskega jezika. »Težko je, za to sem prestara,« se je pošalila.
Rodbini Kasimir in Oeltjen sta v Halozah in pri Portorožu imeli več posesti, Mehrmann-Scmidtova je podedovala okoli šest hektarjev veliko vinogradniško posestvo s staro hišo in dotrajanim poslopjem v Majskem Vrhu. »Posestvo je prekrasno, ima tudi vodni izvir in celo
svoje jezero,« je povedala ponosna lastnica, ki tam že načrtuje hotel.
»V nadstropju hiše želim urediti osem do deset sob, ki bi jih oddajala zaključenim skupinam. V pritličju stavbe nameravam urediti restavracijo; sprva bi služila le hotelu, kasneje pa bi bila, vsaj ob koncih tedna, odprta tudi zunanjim obiskovalcem. V hotelu bi uredila tudi muzej Else Kasimir in Jana Oeltjena.« Čeprav je arhitekt že izračunal, da bi bilo staro hišo ceneje podreti in zgraditi novo, se bo raje odločila za obnovo. »Srce mi rušenja te hiše ne dovoli,« je priznala. Denar za obnovo bo zagotovila tudi s prodajo svoje hiše v Nemčiji, saj se namerava v Haloze preseliti za stalno.
V odročno gričevje je prvič prišla pred kakšnima dvema desetletjema. S
stari mirji kor 1 la, k da s' tako la. P kam stro
jo P1 'pre K sem Sam ljudj stiti
Ob obletnici niz prireditev
Februarja bo od smrti Jana Oeltjena minilo natanko pol stoletja, obletnici se bodo na Ptuju skozi vse leto poklonili s številnimi dogodki. Do konca januarja bo v ptujskem hotelu Mitra na ogled prodajna razstava likovnih del Else in Luigija Kasimirja ter Jana Oeltjena. Dejan Zadravec iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju bo pripravil razstavo o Janu Oeltjenu, Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož razstavo o Kasimirje-vih nagrobnikih na starem ptujskem pokopališču, Marjeta Ciglenečki pa v Galeriji mesta Ptuj razstavo likovnih del Else Kasimir. Prihodnje leto, ob stoletnici konca prve svetovne vojne, bodo v Umetnostni galeriji Maribor razstavili še likovna dela Jana Oeltjena, povezana z vojno.
Dok Ptuj
Foto: Arhiv Smučarski klub Sv. Tomaž
torek • 9. januarja 2018
Oglasi in objave
Štajerski	7
dvigu minimalne plače na 700 evrov
itu pa v podporo predlogu zbirajo podpise. Poslanci državnega zbora so sredi decembra zakonu, ki bi minimalno plačo dvignil na 700 evrov neto,
Foto: Črtomir Goznik
»stavljena približno petina prebivalcev - 371.000 v letu 2016.
malne plače obstaja in da ga država nadzira. V odgovornih podjetjih, kjer se zavedajo, da je njihova uspešnost v veliki meri odvisna od zadovoljstva zaposlenih, sama, ne glede na minimalno določeno plačo, ustrezno plačujejo in nagrajujejo svoje delavce. Kar se tiče predloga Levice, je treba pojasniti, da se je poslanska skupina SDS pri glasovanju vzdržala, saj predlog o višini minimalne plače ni bil usklajen v okviru socialnega dialoga, niti to ni bilo poskušeno,« so povedali v stranki SDS Janeza Janše.
V NSi potrebe po zakonski regulaciji
• V*	I v	• ■
višine plač ne vidijo
»Plače v Sloveniji so prenizke. Vse, ne samo minimalna plača. V preteklem letu smo vložili več predlogov za povečanje vseh neto plač, tudi minimalne. Bistvena značilnost naših predlogov je, da smo rešitve preverili pri socialnih partnerjih (sindikatih in delodajalcih), ki so predloge rešitev pozdravili kot primeren temelj za dosego dogovora o povišanju plač. Naj izpostavimo predvsem uvedbo prispevne olajšave (socialni copatek) ter omejitve prispevkov navzgor (razvojna kapica). Ta rešitev
Leta 2016 je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 280.000 ljudi oz. 14 odstotkov prebivalcev Slovenije. Prag tveganja revščine je bil postavljen pri 616 evrih na odraslo osebo na mesec. Za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1.294 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 925 evrov na mesec.
Od vseh 280.000 oseb, ki živijo pod pragom tveganja revščine, je bilo 83.000 upokojencev, 61.000 brezposelnih, 50.000 delovno aktivnih, 46.000 mladoletnih otrok in 40.000 drugih oseb - nezmožnih za delo, gospodinj, študentov ter drugih neaktivnih oseb.
bi pomenila 50 evrov neto mesečno višjo minimalno plačo oziroma 600 evrov letno. Brez dodatne obremenitve delodajalcev. V NSi verjamemo v socialni dialog in ga spoštujemo. V prvi vrsti morajo socialni partnerji doseči dogovor(e) o višini plač in njihovih razmerjih. Le v skrajnih primerih, ko tega očitno ne bi bili sposobni, lahko poseže zakonodajalec. Ocenjujemo, da v tem trenutku ni potrebe, da bi država z zakonom posegla in spremenila regulacijo na tem področju,« pravijo v NSi.
Član skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek (Dobra država) pa je o predlogu dejal: »Načeloma mora biti dogovor o minimalni plači čim bolj usklajen med socialnimi partnerji, delodajalci in delojemalci.
Umetno, administrativno, politično vsiljevanje višine minimalne plače lahko negativno vpliva na gospodarske subjekte in ne nazadnje na socialni dialog. Naloga vlade je, da z različnimi spodbudami in aktivnostmi v socialnem dialogu poskrbi, da se minimalna plača dvigne na raven, ki omogoča normalno življenje ljudi, po domače povedano: da se rezultati gospodarske rasti ustrezno poznajo v žepih delavcev.«
V Levici menijo, da so argumenti o potrebi po širšem in temeljitem socialnem dialogu ter bojazen o dodatni finančni obremenitvi podjetij samo cenen izgovor, da politika ne pristaja na zakonsko regulirano povišanje minimalne plače.
Mojca Zemljarič
lja dediščino svoje rodbine
ubila na prvi pogled
rtina Mehrmann-Schmidt sicer živi na jugu Nemčije, a jo družinske korenine 1 na Ptuju je poklonila obsežno arhivsko gradivo rodbin Kasimir in Oeltjen, na injši hotel z restavracijo in muzejem.
0	fotografijo v rokah je iskala Kasi-svo hišo v Majskem Vrhu, a je nika-ni mogla najti. »Sosede sem vprašaje je vendar ta hiša, pa so mi rekli, tojim pred njo ... Hiša se je namreč
1	spremenila, da je nisem prepozna-ritličje stavbe je sicer grajeno iz na, a je hiša imela tudi leseno nad-pje. Ko je lesena etaža propadla, so odrli in tako hišo znižali, streho pa stavili' na pritličje.«
ako ji je všeč v Halozah? »V Haloze se takoj zaljubila,« je bila jedrnata. o tega še vedno ne razume, zakaj e ne morejo ali nočejo bolje izkori-naravnih danosti takšne pokrajine:
»Pred časom sem obiskala Jeruzalem. Vsi vinogradi so bili lepo obdelani. Ustaviti sem se želela na kosilu v tamkajšnji restavraciji, pa je bila tako polna, da niti za eno osebo ni bilo več prostora ... Zakaj ne more biti tudi v Halozah tako?«
Štirje metri zgodovine Ptuja in Haloz
Mehrmann-Schmidtova je poleg posestev nasledila tudi večino dokumentarnega gradiva rodbin Kasimir in Oeltjen. Okoli štiri tekoče metre gradiva, ki časovno obsega obdobje od okoli 1850 do 1980, je podarila Zgodovinske-
mu arhivu na Ptuju. Želela je namreč, da gradivo ostane v mestu, dostopno Ptujčanom in okoličanom. Dejan Za-dravec iz ptujskega zgodovinskega arhiva je pojasnil, da gre za gradivo, ki normalno nastane pri zasebnikih in družinah: »Korespondenca, fotografije, dnevniki, osnutki likovnih del, originalne risbe, skice, lesorezi, grafike, vizitke, spominske knjige, osmrtnice, oporoke ter reprodukcije umetniških del znanih umetnikov, znanih osebnosti, zgradb, kulturnih spomenikov in dogodkov .«
Poudaril je, da to gradivo ni izjemno pomembno le za poznavanje življenja in delovanja članov »trgovske« in »sii-
V Majskem Vrhu naj bi v nekaj letih zaživel manjši hotel z restavracijo in muzejem.
karske veje« rodbin Kasimir in Oeltjen, pač pa tudi za raziskovanje mlajše zgodovine Ptuja in njegovega meščanstva
Foto: Zgodovinski arhiv na Ptuju (SI_ZAP/0559, rodbini Kasimir in Oeltjen)
umentarno gradivo rodbin Kasimir in Oeltjen je za proučevanje zgodovine ¡a in Haloz izjemnega pomena.
Martina Mehrmann-Schmidt je Zgodovinskemu arhivu na Ptuju podarila ogromno družinskega dokumentarnega gradiva, nekaj likovnih del Else in Luigija Kasimirja ter Jana Oeltjena pa je pokazala na prodajni razstavi.
ter Haloz: »Posebno mesto v zapuščini vsekakor pripada do danes nikoli videnim fotografijam Ptuja, njegove okolice in Haloz, ki jih je med letoma 1870 in 1930 posnel slikar Alojz Kasimir. Omenjenega gradiva, predvsem tistega, ki zadeva Ptuj in Haloze, je iz omenjenega obdobja zelo malo ohranjenega, zato je že kakršna koli pridobitev zelo pomembna, saj omogoča jasnejše predstave o tem, kakšni so Ptuj in Haloze nekoč bili, oz. natančnejšo, boljšo interpretacijo njune zgodovine. V primeru darovane zapuščine seveda ne govorimo o količinsko majhni pridobitvi...«
Razložil je še, da bodo v arhivu gradivo najprej tehnično uredili: »To pomeni, da bo gradivo očiščeno, razprašeno, strukturirano, umeščeno v škatle in popisano na način, da bo v najkrajšem možnem času mogoče najti dokumente, ki jih bodo raziskovalci potrebovali pri
raziskavah. Fotografije in drugo grafično gradivo ter najpomembnejše spisov-no gradivo bomo ob tehnični ureditvi tudi digitalizirali.« Darovalka ni glede uporabe gradiva postavila nikakršnih omejitev, zato bo gradivo v celoti (z izjemo dokumentov, ki vsebujejo občutljive osebne podatke) od prihodnjega leta naprej v čitalnici ptujskega zgodovinskega arhiva na razpolago zainteresirani javnosti.
Zadravec je sklenil: »Lahko se zgodi, da bo popis gradiva leta 2019 izšel tudi v fizični obliki kot katalog gradiva. Gradivo je sicer tako zanimivo in raznovrstno, da omogoča pripravo številnih razstav, predavanj in znanstvenih, strokovnih del - ne samo o omenjenih akterjih (Ka-simirjih in Oeltjenih), pač pa tudi o Ptuju, njegovih prebivalcih, društvih, dogodkih, ptujski okolici in seveda Halozah.«
Eva Milošič
Foto: EM
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 9. januarja 2018
Videm • S 26. redne seje občinskega sveta
Bo občina od markovskega jezu po štirih
Videmski občinski svetniki so na zadnji seji v letu 2017 razpravljali o načinu gradnje nadomestnega cestišča prek jezu v Markovcih. Večina je menila, da je popravilo zapornic odlična priložnost, da videmska občina zaradi jezu vendarle iztrži kakšno (finančno) korist
Z razprave o 40 hruškah betona
Občinski svetnik Janez Baniček je poudaril, da videmska občina od jezu in Dravskih elektrarn Maribor posebne finančne koristi nima, zato bi beton za nadomestno cestišče res lahko vozili po drugi strani. Dodal je še: »Prepričan sem, da bo hrušk betona in tovornjakov več, kot so napovedali. Cesta v Šturmovcih za take obremenitve ni predvidena, tudi cesta pri osnovni šoli ne. Mi sami iz občinskega proračuna takšno cesto težko naredimo, saj imamo v občini še ogromno drugih cest, potrebnih prenove.«
Brane Kolednikje opozoril, da cesta, po kateri bodo vozili beton, teče mimo osnovne šole, kjer je promet za tovorna vozila prepovedan: »Že zdaj imamo težave s povečanim prometom zaradi prenove starega ptujskega mostu. Še pomislek: občina Markovci prejema jezernino, naša občina ne. Ko je potreben remont, se ne more goditi po naših lokalnih cestah, saj smo jih morali zgraditi z lastnim proračunom. Zakaj ne bi betona vozili po markovskih cestah?« Izrazil je tudi pomisleke o sicer vnaprej dogovorjeni sanaciji morebitnih poškodb vozišča: »Kasneje se bodo izgovarjali, da so poškodbe nastale zaradi povečanega prometa prek Puhovega mostu ... «
Andrej Rožmanje opozoril, da bi bilo treba medsebojne obveznosti natančno določiti že vnaprej: »Z gradnjo avtoceste imamo zelo slabe izkušnje. Ko so dela končana, vsi poberejo šila in kopita.«
Dornava • Miklavž prinesel ključe novega vrtca
Potrdili že drugi rebalans proračuna
Zaradi nižjih kapitalskih prihodkov ter na drugi strani okoli 49.000 evrov več za prenovo in dograditev OŠ Dornava za potrebe vrtca, so z rebalansom zmanjšali porabo na nekaterih postavkah.
Dornavski občinski svetniki so na decembrski seji potrdili drugi rebalans občinskega proračuna za leto
2018 in tako uskladili prihodke in dejansko porabo. Proračunsko luknjo bodo pokrili z zadolževanjem v
višini 477.000 evrov. Župan občine Dornava Rajko Janžekovič je ob tem pojasnil, da gre razlika predvsem na račun zmanjšanja prodaje občinskih nepremičnin, kjer namesto 149.000 evrov planirajo slabih 48.000 evrov.
V primerjavi s sprejetim proračunom se najbolj povečujejo sredstva za prenovo in dograditev OŠ Dornava za potrebe vrtca, in sicer za približno 49.000 evrov na okoli 773.300 evrov. Poleg tega so še okoli 40.000
evrov porabili za nakup opreme v vrtcu. Ker se je tako izgradnja in prenova vrtca nekoliko podražila in ker ni bilo realizacije pri kapitalskih prihodkih, so morali zmanjšati porabo na nekaterih postavkah. Tako so zmanjšali investicije in vzdrževalna dela na javni razsvetljavi ter vzdrževanje kanalizacijskega sistema. Manj so namenili tudi za odmero cest, kar srbi svetnika Dominika Kukovca: »Skrbi me, da smo za odmere cest iz planiranih 8.000 evrov prešli na 1.000 evrov. Dogovorili smo se, da bomo odmere cest delali postopoma in za to vsako leto namenili 8.000 evrov, če želimo
to urediti.« Župan je odgovoril: »Ker ni bilo realizacije na strani prodaje, smo nekatere investicije, ki niso bile nujno potrebne, zmanjšali, da smo lahko zaključili vrtec.«
V razpravi o spremenjenih občinskih financah, ki je bila sicer kratka, pa je Kukovca med drugim še zanimalo, zakaj se povečuje postavka pokroviteljstvo prireditev župana s 4.000 na 6.500 evrov: »Postavka se je povečala za 60 %. To je več denarja, kot ga zmorejo vsi vaški odbori skupaj.« Kot je pojasnil župan, omenjena postavka zajema stroške pogostitve, sodelovanje na Orfejč-kovi paradi in Festivalu narodno-za-bavne glasbe ter druge prispevke in sofinanciranje za različne prireditve. Ob tem je še dodal: »Tudi če se reče, da je to ne vem koliko več, kot prejemajo vsi vaški odbori, je treba vedeti, da so vaški odbori v teh letih dobivali igrala - naslednje leto so na vrsti Ža-menci.«
Ob koncu je župan še svetnike seznanil, da je na miklavževo vrata odprl težko pričakovani novi vrtec.
Monika Levanič
Ida Jurgec stara nova direktorica
Ida Jurgec bo, kot kaže, tudi naslednjih pet let vodila Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnaija Dornava. Pozitivno mnenje soji namreč na zadnji seji podali tudi občinski svetniki, dokončno soglasje k imenovanju pa mora zdaj podati še ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot smo izvedeli, je na razpis za ta položaj prispela samo njena prijava. »Mandat se mi bo iztekel 23. januarja 2018. V bistvu bom zaključila dve leti kot v. d. direktorice in en petletni mandat, skupaj torej 7 let. Če bo soglasje k temu dalo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bom nastopila svoj drugi mandat,« je pojasnila Jurgečeva.
Foto: ML
Središče ob Dravi • Za investicije jim zmanjkuje denarja
Malo načrtovanih naložb, pa še te pod vprašajem
Središki svetniki so v drugem branju potrdili investicijsko skromen občinski proračun za leto 2018, ob tem pa z županom Jurijem Borkom na čelu znova zaskrbljeno ugotavljali, da jim zaradi povišanja zakonsko določenih obveznosti denarja za naložbe zmanjkuje.
»To je realno stanje. Zagotovo nas med letom čaka rebalans, da bomo videli, ali bomo vse načrtovane investicije sploh lahko začeli ali ne ter da preverimo finančno zmožnost zadolžitve,« je občinski proračun za 2018 pokomen-tiral svetnik Viktor Samec.
Čeprav bodo za investicije v tem letu namenili le nekaj več kot 250.000 evrov oziroma 13 % proračuna, jih skrbi, ali jim bo vse načrtovane naložbe sploh uspelo uresničiti. Župan Borko je že napovedal nekatere ukrepe: »To je na žalost naša realnost. Imamo kar nekaj proračunskih porabnikov, ki zakonsko niso obvezni in naša naloga je, da se - tudi za tiste, ki bodo eventualno drugo leto prevzeli vodenje občine - resno lotimo zadeve in od-režemo tiste porabnike, ki zakonsko niso nujno potrebni. Sicer bomo res prišli v situacijo, da ne bomo mogli čisto nič narediti. Sam osebno pripravljam predloge in o njih se bomo v kratkem pogovorili.«
Bodo lahko najeli kredit v višini 100.000 evrov?
Če bo šlo tako naprej, kmalu ne več investicij, je ponovno opozoril tudi svetnik Viktor Samec: »Investicijski
del je vsako leto manjši. Če ne bomo kaj naredili, bomo samo še kanal za razporejanje denarja brez investicij. To je realno stanje. Zagotovo nas med letom čaka rebalans, da bomo videli, ali bomo vse načrtovane investicije sploh lahko začeli ali ne, ter da preverimo finančno zmožnost zadolžitve.«
Sicer pa, tako meni Borko, bistvenih sprememb v primerjavi s prvim predlogom ni. Proračun za 2018 od osnutka odstopa za 3 % navzgor in na prihodkovni strani znaša okrog 1,97 milijona evrov, na odhodkovni pa nekaj več kot 2 milijona evrov. Zadolževanje je zdaj predvideno v višini 140.000 evrov (od tega najetje dolgoročnega kredita v višini 100.000 evrov in brezobrestni kredit za investicije po 23. členu ZFO v višini 40.000 evrov), pri tem pa je Borko pripomnil: »Mi bomo potipali, ali smo sposobni 100.000 evrov kredita sploh vzeti.«
Dražji odvoz grezničnih
. v v
gosc
V nadaljevanju so med drugim potrdili tudi cene storitve odvajanja in čiščenja odpadne vode v letu 2018 v občini ter sklep o subvencioniranju cene, kjer večjih sprememb v primerjavi s prejšnjim letom ni. Cene kanalščine za uporabnike tako ostajajo na približno enaki ravni, se pa nekoliko zvišuje cena za odvoz grezničnih gošč, in sicer od 0,5 do 2,1 evra, odvisno od porabe vode.
Kot je svetnikom pojasnil župan, se ta storitev zaračunava mesečno glede na porabljeno vodo, uporabnikom pa izvajalec, Komunalno podjetje Ormož, enkrat na dve do tri leta opravi odvoz greznične gošče brez dodatnih stroškov. A kot ugotavljajo, nekateri občani poleg mestnega vodovoda uporabljajo studenec in tako za odvoz grezničnih gošč zberejo precej manj kot stane sama storitev. »Ugotavljamo, da imajo nekatera gospodinjstva poleg mestnega vodovoda še studence in imajo izredno nizko porabo vode po števcu. Če bi vsi konstantno uporabljali mestni vodovod, bi lahko bila cena zmernejša ali pa bi si občina lahko privoščila manjšo subvencijo, kar bi bilo ugodno za naš proračun,« je kritičen Borko.
Monika Levanič
Foto: ML
torek • 9. januarja 2018
Oglasi in objave
Štajerski	9
desetletjih le kaj iztržila?
Vodja projekta gradnje nadomestnega cestišča prek markovskega jezu Andrej Kovač iz Dravskih elektrarn Maribor (DEM) je pojasnil, da je jez v Markovcih po skoraj 40 letih kljub rednemu vzdrževanju potreben večje rekonstrukcije: »Za izvedbo teh del moramo cestišče prek jezu zapreti. Ker bo prenova jezu trajala okoli šest let, bomo pred tem na istih stebrih jezu, na zgornji
strani obstoječega cestišča, zgradili vzporedno cestišče. Tako bomo za lokalni promet zagotovili nemoten prehod prek jezu.«
Dela so se pred kakim mesecem dni že začela, izvaja jih velenjsko podjetje RGP. Zaključila naj bi se predvidoma konec leta 2018 ali v začetku leta 2019, odvisno od vremenskih razmer. Novo cestišče prek jezu naj bi predali v uporabo
do maja 2019. Cestni priključki naj bi ostali enaki, le ovinek na cesti z vi-demske strani naj bi delno ublažili. V času gradnje težav ne bo povzročal le zaradi zaprtja ptujskega starega mostu zgoščen promet, temveč tudi nekajurne popolne zapore ceste preko jezu, poleg naštetega se v videmski občini bojijo še poškodb cestišča.
Kovač je namreč napovedal, da
bo izvajalec del beton do gradbišča vozil iz premične betonarne Žiher v videmski poslovno-logistični coni, torej skozi središče Vidma pri Ptuju, mimo osnovne šole (kjer je tovorni promet sicer prepovedan) in skozi Šturmovce: »Ne bo šlo za velike količine. Manj kot 300 kubičnih metrov betona bodo vozili čez celo leto. To pomeni dve, največ tri hruške betona na dan, vsega skupaj mogoče
40.« Omenjena cesta je dolga približno tri kilometre in pol, zarisano ima kolesarsko stezo in prostor za pešce ter je v dobrem stanju. Zadnjih 600 metrov ceste do meje z markovsko občino je sicer asfaltiranih, vendar je vozišče močno poškodovano in (pre)ozko.
Na katerem bregu Drave bo betonarna?
Kovač je zagotovil, da bodo morebitne poškodbe cestišča seveda pomagali sanirati: »Z Občino Videm smo se že dogovorili, da bomo skupaj z izvajalcem del opravili pregled cestišča.« Poudaril je, da so na DEM že pred začetkom del stopili v stik z občinama Markovci in Videm,
Zadnjih 600 metrov ceste od Vidma pri Ptuju skozi Šturmovce in do nasipa Ptujskega jezera je v slabem stanju.
predstavili izvajalca del, izmenjali kontakte in dogovorili način obveščanja: »Tudi v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja je občina kot soglasodajalec vključena.« S temi zagotovili na videmski občini niso bili povsem zadovoljni; poleg sanacije morebitne škode si namreč želijo še razširitve in preplastitve poškodovanega zadnjega odseka šturmovske ceste.
Kovač je pojasnil, da ta cesta ni v lasti DEM in je torej sami ne morejo sanirati: »Bomo pa občini na nek način gotovo pomagali, da bo to uredila. Predlagamo, da se cesta uredi čez dobro leto dni, ko bo gradnja nadomestnega cestišča končana.« Opozoril je tudi, da si je pot dostave betona izbral izvajalec: »Če se na Občini Videm s tem ne boste strinjali, lahko izvajalcu del naložimo, da najde betonarno na drugi strani Drave; potem se vaše občine praktično ne bomo dotikali. Mi nismo krivi, da meja občine poteka, kot poteka.« Sklenil je, da mora med povzročeno škodo in plačilom biti neko sorazmerje: »Cele ceste, po kateri sicer teče gost promet, ne moremo obnoviti zaradi 40 tovornjakov. Mislim, da bo ostali promet cestišče uničil bolj kot naši tovornjaki.«
Na videmski občini bodo zdaj ocenili vrednost sanacije zadnjih 600 metrov šturmovske ceste (čez palec naj bi znašala nekaj deset tisoč evrov, gradnja nadomestnega cestišča prek jezu pa dobrih 800 tisočakov), na DEM se bodo nato odločili, kako naprej. Župan Vidma Friderik Bračič je opozoril, da občina Markovci prejema koncesnino za koriščenje vodnih virov, občina Videm pa ničesar: »Za to je kriva takratna politika; izločili so nas še v času skupne ptujske občine. Stari zemljevidi kažejo, da je meja tekla po sredini struge reke Drave, z zajezitvijo pa se je reka lahko le razširila. Kljub temu so takrat mejo občine zaokrožili po spodnjem nasipu jezera.« Sklenil je: »Mi s tem jezom dobimo vse enako kot druge občine, samo denarja nič. Zdaj vidim možnost, da se jeziček tehtnice vsaj malo obrne v našo korist.«
Eva Milošič
Foto: EM
Sv. Tomaž • Proračun sprejeli tik pred novim letom
Višje plačilo za kanalščino
Tomaževski svetniki so na zadnji decembrski seji potrdili elaborat Komunalnega podjetja Ormož za leto 2018, zato lahko občani na mesečnih položnicah pričakujejo nekoliko višje cene kanalščine.
Tik pred odhodom na novoletne praznike je tomaževski občinski svet soglasno sprejel proračun občine za 2018. Predlog, ki je zastavljen v višini nekaj manj kot 2,8 milijona evrov prihodkov in dobrih 3,4 milijona evrov odhodkov, so podprli brez razprave. Dodatnih 7.000 evrov so dodali za izgradnjo pločnika ob regionalni cesti od pokopališča do konca naselja Sveti Tomaž. Nekaj dodatnega denarja so med drugim rezervirali za obnovo sakralnih objektov, še okoli 10.000 evrov za izgradnjo širokopasovnega omrežja, kar pomeni vsega skupaj 84.000 evrov ter s 40.000 na 48.000 evrov povišali sanacijo plazu vTrnovcih, ki se že izvaja. Na novo pa so uvrstili sofinanciranje produkcije filma o pisatelju Mešku in Cajnkarju v višini 5.000 evrov. Gre za projekt treh občin, poleg tomaževske še občin Ormož in Slovenj Gradec.
»Sprejeli smo pomembne investicije. Želimo, da bodo na tak način izvedene,« je sprejetje proračuna, s katerim za investicije namenjajo slabi dve tretjini proračuna oziroma
1,75 milijona evrov, pokomentiral župan. Spomnimo, da je zadolžitev za okoli pol milijona evrov planirana za največjo naložbo v tem letu - izgradnjo Medgeneracijskega centra,
ki ga nameravajo graditi skupaj s Centrom starejših občanov Ormož; seveda ob pridobitvi koncesije. V nasprotnem primeru v investicijo ne bodo šli.
Višina NUSZ ostaja enaka
Sicer pa so svetniki potrdili tudi vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za 2018, ki se ne spreminja in tako ostaja enaka kot že nekaj let. Možna je tudi oprostitev plačila stavbnega nadomestila za pet let, če gre za vselitev v novogradnjo, a v tem primeru je treba oddati vlogo na občino.
S sprejetjem proračuna so svetniki potrdili tudi vlaganja v cestno infrastrukturo v višini okoli 320.000 evrov. V ta namen so na mizi imeli tudi dokumentacijo za moderniza-
cijo cest Savci mlin-breg v dolžini 630 metrov, Sv. Tomaž-Zagorje v dolžini 850 metrov ter Sv. Tomaž-Zagorje-Bratonečice v dolžini 900 metrov.
Med večjimi naložbami v prihodnjem letu je še izgradnja širokopasovnega omrežja, ki se bo nadaljevala v edinih treh vaseh, kjer optike še nimajo, in sicer v Gornjih Ključa-rovcih, Hranjigovcih in Rakovcih. Iz dokumentacije je razvidno, da je vrednost investicije slabih 186.000 evrov, pri projektu pa nameravajo najti zasebnega partnerja, ki bo vložil 51 % svojega denarja, preostanek pa bo pokrila občina.
Greznične gošče še na
čakanju
Svetniki so soglasno in brez razprave sprejeli občinski proračun za letošnje leto.
Sicer pa je občinski svet največ časa posvetil elaboratu o oblikovanju cen storitev odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v občini Sveti Tomaž za leto 2018, ki prinaša podražitve. Cene kanalščine se za gospodinjstvo ob porabi 4 kubičnih metrov vode dvigujejo za okoli 0,8
evra, za 8 kubičnih metrov porabljene vode za 1,8 evra, za 12 kubičnih metrov za 2,8 evra ter za 16 kubičnih metrov za 3,8 evra. Razprava se je predvsem vrtela okrog odvoza grez-ničnih gošč; te storitve namreč v občini tudi v tem letu še ne bodo zaračunavali, saj za to še niso izpolnjeni pogoji, pojasnjuje Cvetko: »Razmišljali smo, da bi že v tem trenutku šli v ta sistem odvoza grezničnih gošč, ampak moramo vedeti, da sistem rastlinske čistilne naprave, ki smo ga zgradili, nikakor ne zagotavlja možnosti predelave teh odpadnih gošč iz naših gospodinjstev. S tem bi zabili čistilno napravo in naredili bistveno več škode, predvsem pa vzdrževalnih del v bližnji prihodnosti. V tem trenutku tako te storitve ne moremo zagotavljati, zato smo rekli, da bomo, kot občina, subvencionirali to razliko in poskušali v naslednjem letu iti v to zadevo.«
Uporabniki, ki bodo potrebovali odvoz grezničnih gošč, bodo tako še naprej to storitev posebej naročili in tudi plačali.
Monika Levanič
Foto: ML
10 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 9. januarja 2018
Edi Kupčič je leta 1954 sodeloval tudi kot statist v Miklovi Zali, ki je bila igra širšega okolja, ne samo Vitomarcev. „Igralo se je z veseljem, zanosom in ponosom. Veliko zaslug za to, da je bilo tako, je imel Mirko Toš, kot režiser in animator nas vseh, ki smo takrat nastopali. Vsi, ki smo takrat igrali, smo mu hvaležni, da nam je vsadil radovednost za širšim znanjem, šli smo v svet, nekateri so ostali tudi doma, vsi pa smo bili odlični gospodarji," se je spomnil.
Vitomarci • Prof. dr. Mirko Toš, znameniti mož občine Sveti Andraž
Mož izjemnega duha, znanja,
1«V«	• VI	V	i •
veličine in človečnosti
V večnamenski dvorani Vitomarci je bila 10. decembra slovesnost, na kateri so domačina prof. dr. Mirka Toša razglasili za znamenitega moža občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Slovesnost je pripravilo DU Sv. Andraž-Vitomarci v sodelovanju z občino, KUD Vitomarci ter Društvom čebelarjev Vitomarci.
Slavnostno odkritje fotografije prof. dr. Mirka Toša, ki živi na Danskem, sta opravila svetnica občine Sv. Andraž Anita Vršič in predsednik DU Sv. Andraž-Vitomarci Tone Rudolf. S tem se je Toš pridružil pomembnim, znamenitim možem občine Sveti Andraž. Predstavili so njegovo življenje in delo, vrhunsko mednarodno kariero zdravnika, specialista za otorinolaringologijo in znanstvenika s področja medicine, ki je v prvi vrsti velik človek in zaveden Slovenec. V mladosti se je uveljavil tudi kot izjemen amaterski igralec in režiser, katerega največji podvig je bila Miklova Zala leta 1954. Leto prej je kot študent sodeloval pri ustanovitvi dramskega krožka.
Rodil se je 3. oktobra leta 1931 v Drbetincih, na kmetiji z vaško gostilno, kjer je preživel tudi svoja otroška in mladostniška leta, v neposredni bližini centra občine Sveti Andraž. „V počitnicah sem se kot edini študent daleč naokoli vsako leto vključeval v prosvetno delo na vasi. Uprizarjali smo gledališke igre, bil sem režiser, igralec, scenarist in učitelj slovenščine. Kmečki fantje in dekleta so po celodnevnem delu prihajali na večurne vaje v naši gledališki dvorani, ki prva leta ni imela niti elektrike, pa vendar smo vsako leto uprizarjali igre in z njimi gostovali v drugih krajih. Spominjam se, da sem leta 1951 doma študiral za maturo pri petrolej-
ki. Z našim teatrom sem nadaljeval tudi kasneje kot študent medicine v Ljubljani. Leta 1954 smo še vedno brez elektrike uprizorili Miklovo Zalo z devetimi dejanji in 50 igralci na
prostem, s konji in nekaj tisoč gledalci. To je bilo za tiste čase ogromno. Kulise smo delali tri tedne, oder postavili na kmečkem dvorišču. Eno
dejanje je bilo celo na strehi kmečke
hiše," se svojega kulturnega ustvarjanja spominja prof. dr. Mirko Toš, ki je pot do ptujske gimnazije vsak dan opravil peš, ker koles ni bilo, v vsako smer po tri ure.
„Prepričan sem, da mi je ta izredno težka doba na vasi in na Ptuju dala veliko za poznejše življenje. Naredila me je zrelega, naučila me je delati, spoštovati kakršno koli drugo delo in druge ljudi. Naučila pa me je tudi skromnosti. V bistvu ni nobene temeljne razlike med organizacijo gledališke igre na vasi, velikega tradicionalnega zdravniškega kongresa ali vodenjem univerzitetne klinike. Kmečke igralce je bilo treba prepričati, da so zvečer prihajali na vaje, kljub temu da so morali zjutraj ob šti-
rih že spet na delo, zdravnike, da pridejo na kongres z dobrimi predavanji, sodelavci v bolnišnici pa morajo vedeti, da je njihovo delo cenjeno," je iz njegovih zapisov še povzel Kristjan Majer. V mladosti se je Mirko Toš ukvarjal tudi s šahom.
Za svoje strokovno in znanstveno ter humanitarno delo je prejel številna priznanja in številne časti v svetovnem merilu. Leta 2001 mu je bil podeljen naziv častnega doktorja Univerze v Mariboru. Ponaša se tudi z nazivom častnega občana občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah iz leta 2002 in častnega člana KUD Vitomarci. V imenu Kluba ohranjanja kulturne dediščine pri DU Sveti An-draž-Vitomarci pa je Edi Kupčič, ki je tudi največ naredil za to, da se prof. dr. Mirko Toš uvrsti med znamenite može občine Sveti Andraž, predstavil še druge znamenite može in pisce zgodovine občine in druge.
Do Mirka Toša so za znamenite može občine Sveti Andraž razglasili Franja Jurtelo, Ivana Jurančiča, Ivana Strelca in Ignaca Krivca. Dokler je lahko, se je prof. dr. Mirko Toš redno vračal domov. Z ženo Nives sta ob 60-letnici poroke, ki sta jo praznovala pred kratkim, prejela tudi čestitko danske kraljice Margarete in župana Kopenhagna.
V priložnostnem kulturnem programu slovesnosti so sodelovali: kvartet DU Sv. Andraž-Vitomarci, otroška folklorna skupina KUD Vitomarci, Tanja Gavez na flavti, ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci, recitatorska skupina KUD Vitomarci z odlomkom iz Miklove Zale ter harmonikar Luka Soto Vargas. Prireditev je povezovala predsednica KUD Vitomarci Valerija Ilešič Toš.
MG
Fotografijo Mirka Toša sta odkrila predsednik DU Sv. Andraž-Vitomarci Tone Rudolf in svetnica občine Sv. Andraž Anita Vršič.
Foto: MG
Videm • 15. žegnanje konj
y
Sveti Štefan, ti naše konje varji
Konjeniško društvo Videm pri Ptuju je na god svetega Štefana za cerkvijo svetega Vida v Vidmu pri Ptuju pripravilo tradicionalno žegnanje konj.
Rejci so z blagoslovom poskrbeli za zdravje svojih konj in jih obvarovali pred poškodbami in nesrečami, obenem pa so se zavezali, da bodo zanje še naprej lepo skrbeli. Zmo-lili so blagoslovno molitev, pater
Janez Ferlež iz videmske župnije je konje pokropil in pokadil ter s tem blagoslovil, ponudil jim je blagoslovljen posušen kruh s soljo. Za ohranjanje lepe tradicije se je konjarjem in gospodarjem druge živine zahvalil
župan občine Videm Friderik Bračič: »Prepričan sem, da vam živali vašo skrb tudi vračajo.«
Letos je na blagoslov prikopitlja-lo nekaj manj kopit kot v preteklih letih, a je predsednik videmskega
■ :
: '
•'v .•J55®""
»T?!™
konjeniškega društva Ivan Majhen pojasnil, da to ne pomeni tudi upada konjereje: »Rejce je od blagoslova najbrž odvrnil hladen veter, v resnici je v naši okolici konjev vse več. V našem društvu je okoli 40 članov; nekateri konjerejo sicer opuščajo, a prihajajo novi rejci. Navada, da premožnejši starši konje kupijo svojim otrokom, se počasi opušča. V društvu smo tako ostali predvsem tisti najbolj vztrajni, ki s konji živimo že od zgodnjega otroštva.«
Videmski rejci konj, jahači in vozniki vpreg tudi med letom ne počivajo. Vsako jesen pripravijo tradicionalno dvodnevno konjenico iz Tržca v Var-vasele, s kočijami se na pot odpravijo ob rojstnih dnevih, birmah in drugih pomembnih dogodkih, seveda pa sodelujejo tudi z občino in drugimi
društvi. Žegnanje konj so, ne glede na vreme, obljubili tudi prihodnje leto.
Tradicija je dolga več stoletij
Ne življenje ne smrt svetega Štefana, prvega krščanskega mučenca, s konji sicer nimata veliko skupnega. Vlogo zaščitnika konj je svetniku Cerkev dodelila le zato, da je izrinil in zamenjal neko pogansko božanstvo (podobno se je npr. pripetilo svetemu Martinu). »Ker je bil praznik germanskega boga Froja, zavetnika konj in živine, in njegovega domnevnega slovanskega vrstnika Velesa v času okoli zimskega kresa, je kaj naravno, da je moral svetnik Štefan prevzeti njuno mesto,« je v Praznič-
nem letu Slovencev povzel etnolog Niko Kuret.
Na štefanovo so se skozi stoletja razvili številni običaji, od puščanja krvi konjem do darovanja lesenih, voščenih in celo železnih konjskih kipcev. V vrsti svetoštefanskih šeg pa je edina, ki se je po vsej Sloveniji ohranila do danes, blagoslov konj. Žegnanje teh plemenitih živali prvič omenja nek nemški rokopis iz 10. stoletja, pri nas je o tem običaju prvi pisal Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Ponekod poleg konj blagoslavljajo tudi drugo živino, sveti Štefan je sčasoma pod svoje okrilje vzel še kletarje, zidarje, kamnoseke, tesarje in krojače, nanj pa se je bojda dobro obrniti tudi za srečno zadnjo uro.
Eva Milosic
Ptuj • Viktorinov večer
Z novinarjem Petrom Jančičem
Na tokratnem Viktorinovem večeru, ki bo 12. januarja ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostan na Ptuju, bo tekel pogovor z avtorjem knjige »Fake news« - Lažnive novice, ki je izšla lani pri založbi Družina.
Pater Janez Ferlež iz župnije svetega Vida pri Ptuju je z blagoslovom konje priporočil svetemu Štefanu.
Peter Jančič je bil 25 let eden osrednjih prodornih političnih novinarjev kot urednik notranje politike pri dnevniku Večer in nekdanji odgovorni urednik časopisa Delo. Ko je Delo prevzela ekipa Stojana Petriča, je odgovornega urednika nemudoma odpustila. Ob tej spremembi je več deset novinarjev izgubilo službo. A med njimi je Peter
Jančič edini, ki je osebne izkušnje objavil v knjigi o zakulisjih in manipulacijah v časniku Delo.
Dejstvo je, da smo danes izpostavljeni informacijam, ki niso vedno resnične in so zapisane z nekim ciljem. Pomembno je, da se tega zavedamo in znamo gledati na vire informacij z neko zdravo kritično distanco. Boj proti »fake news
- lažnivim informacijam« je torej možen na način, da se naučimo prepoznavati te lažne novice, ki se bodo vedno znova pojavljale.
Pogovor na Viktorinovem večeru s Petrom Jančičem bo vodila Mani-ca Ferenc iz Založbe Družina, ki bo ob tej priložnosti tudi predstavila delo založbe. Vabljeni!
PeterPribožič
Foto: EM
torek • 9. januarja 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Podravje • Gospodarstvenik Milan Lukic na obisku na Ptuju
Garancija za uspeh je trdo in garaško delo
»Ekonomsko krizo smo leta 2009 pričakali v odlični kondiciji in trdim, da nas je samo še okrepila. Niti evra si nam ni bilo treba izposoditi. Nismo odpuščali, temveč dodatno zaposlovali. Pomembno je, da v času krize točno veš, s koliko sredstvi razpolagaš, kako dolgo in koliko boš lahko trošil,« pravi lastnik in ustanovitelj podjetja Lumar Milan Lukic, ki so ga člani Manager kluba Ptuj nedavno gostili v starem mestu ob Dravi.
Lumar sodi v družbo treh največjih, najprepoznavnejših in najkakovostnejših slovenskih proizvajalcev montažnih hiš. Milan Lukic je podjetje ustanovil pred 25 leti. Danes so poleg slovenskega prisotni še na trgih Italije, Nemčije in Francije. »V tujino nismo šli za to, da bi se tam pojavili in bili prisotni. Šli smo, da bi nekaj zaslužili. In cilj smo dosegli. Smo edini slovenski proizvajalec montažnih hiš, ki je uspel prepričati nemške kupce in vlagatelje. Nemci so v naš produkt pred leti investirali 5,5 milijona takratnih nemških mark. A uspeh ni prišel čez noč, zahteval je veliko trdega dela in garanja. V realnem sektorju na srečo kaj dosti ne velja računati. Garancija za uspeh je trdo in garaško delo. Brez tega ne gre. Podjetja pa tudi ne moreš dobro voditi, ne da bi do potankosti poznal njegov produkt. Na moji poslovni poti je bila srečna okoliščina ta, da sem vzgojil sina, ki sem mu lahko predal vodenje podjetja. Primopredaja je trajala tri leta, saj sin vodenja podjetja sprva ni želel prevzeti. Primopredajo smo nato izvajali postopoma, sam sem se zaradi tega tudi kasneje upokojil, kot bi se lahko. Predaja podjetja iz ene v drugo generacijo je lahko tudi kri-
tična. Nekatere sinove odločitve so bile skozi moje oči včasih problematične. Vendar nobena odločitev, tudi če je bila kdaj napačna, podjetju ni povzročila škode. Marsikaj sva odločala in tehtala skupaj. Danes lahko za sina rečem, da je manager uspešnega formata,« je udeležencem srečanja o svoji poslovni poti ter izkušnjah razlagal priznani slovenski gospodarstvenik, čigar podjetje se upravičeno ponaša z vrsto certifikatov, priznanj in odličij. Med drugim so prejemnik zlate gazele, na katero so v družbi zelo ponosni. Leta 2016 so postali tudi naj zaposlovalec Pod-ravja.
Delavec vsekakor ni strošek, temveč naložba
V podjetju Lumar veliko stavijo na svoje zaposlene. »Naši delavci imajo za 40 odstotkov višje plače, kot jih imajo zaposleni pri konkurenci. Dobro plačan delavec nam prinaša 100-odstotno višjo produktivnost. Na plačo zaposlenega ne smeš gledati kot na strošek, temveč kot odličen vložek v izjemno motiviranega delavca. Pri nas na koncu leta vsak
sodelavec prejme finančno nagrado, ki ni za vse enaka. Dobijo jo pa vsi. Najboljše, kar lahko narediš v poslu, je, da ceniš delo in spodobnosti svojih zaposlenih. Navedel bom enega izmed primerov. Pri nas je vodja proizvodnje po izobrazbi mizar in ga niti slučajno ne bi zamenjal z inženirjem ali doktorjem znanosti. Je odličen človek in sodelavec. Svoje znanje prenaša na sodelavce, se ne postavlja nad njih, jim je enak, eden izmed njih. Izjemno obvlada tehnična znanja, na kolegije poslovodstva prihaja v delavskem plašču. Je dostopen, prijazen, s čutom in posluhom za ljudi. Res izjemen človek. Našo proizvodnjo so že vodili inženirji, a noben doslej ni dela obvladal tako kot sedanji zaposleni na tem delovnem mestu. V podjetju nas je zaposlenih tudi nekaj družinskih članov. Ko prestopimo prag podjetja, več nismo oče, sin, mama ... Takrat smo v vlogah, ki jih imamo v podjetju. Sin Marko je direktor in ga tako tudi imenujem ter obravnavam pred drugimi sodelavci. Ko smo na delovnih mestih, se striktno držimo poslovnega odnosa. Družinski člani v podjetju tudi nimajo privilegiranega položaja.«
Milan Lukic je pred četrt stoletja ustanovil podjetje Lumar, ki se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in montažo visokokakovostnih ter energetsko učinkovitih montažnih objektov. Danes veljajo za tehnološko vodilnega slovenskega proizvajalca nizkoenergijskih in pasivnih montažnih objektov, ki ustvarja trende gradnje doma in v tujini.
Dobiček za krepitev podjetja
Ker je Lumar v družinski lasti, bi si družina dobiček, ki ga podjetje ustvari, lahko izplačevala. Pa si ga ne. Lu-marjev »oče«, Milan Lukic, je prepričan, da je treba denar vlagati v nadaljnji razvoj in stabilnost poslovanja. »Če ima podjetje na računu denar, mu to omogoča stabilnost. Pomeni poslovno odličnost najvišje stopnje, bonitete, zaupanje, ugled ... V naše produkte lahko vgrajujemo odlične materiale. Zaradi poslovne odličnosti jih lahko kupujemo po ugodnejših cenah in smo na trgu konkurenčni, s tem da ponujamo vrhunsko kakovost. Konkurenčnost nam zagotavljajo tudi naši sodelavci. Napak v proizvodnji je izjemno malo, reklamacij in s tem povezanih stroškov skorajda nimamo. Konkurenčni pa smo tudi zato, ker pozorno spremljamo stroške na vseh nivojih. Vseskozi je treba slediti razvoju. Naše prve hiše so bile po desetih letih že zastarele. Napredku je treba slediti. In to na vsakem koraku.« Za Slovenijo pa pravi, da ima v lesno-predelovalni industriji velik potencial - če ga bo le znala dovolj izkoristiti.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Markovci • Na Štefanovo blagoslovili konje
iŠsafcfflSš**-»'_______
' Janko Levanič
Za zdravje in krepost živine
Konjeniško društvo iz Nove vasi pri Markovcih, ki ga vodi predsednik Anton Kekec, je na dan sv. Štefana pred farno cerkvijo sv. Marka v Markovcih priredilo tradicionalni blagoslov konjev.
Društvo tradicijo štefanovega blagoslova ohranja vse od svoje ustanovitve pred dobrimi 20 leti. Blagoslov s priprošnjo, da bi bila živina zdrava in krepostna, farni župnik Janez Maučec opravi po sveti maši. Štefanov blagoslov konjev je samo ena v vrsti številnih prireditev in dogodkov, ki jih organizirajo ali se jih udeležujejo člani Konjeniškega društva iz Nove vasi. Sodelujejo skorajda pri vseh prireditvah, ki skozi leto potekajo v markovski občini: na fašenku, občinskem prazniku, spletanju presmeca velikana, postavljanju prvomajskega dreve-
sa, žetvi, martinovanju ... So organizator košnje v Šturmovcih, v čast zavetniku kmetov sv. Izidorju priredijo blagoslov in srečanje lastnikov (voznikov) starodobnih in novodobnih traktorjev, kmetijske mehanizacije, BCS kosilnic ter drugih vozil. V času pred božičem kot Božički s konjsko vprego obiščejo vse krajane domače vasi ter prijatelje društva in konjeništva v sosednjih krajih. Od pomladi do jeseni se skoraj vsak konec tedna odpravijo na gostovanje k sorodnim društvom po Sloveniji, pa tudi čez mejo na Hrvaško. Sodelujejo oz. gostujejo na
konjeniških in drugih prireditvah. Udeležujejo se konjeniških tekmovanj, s katerih so domov prinesli že lepo bero pokalov. Aktivnosti v društvu je skozi leto zares veliko, ob posebnih priložnostih opravijo vožnjo s konjsko vprego, na primer ob porokah in drugih slavjih. Člani društva so še posebej ponosni, da so letos v Trnovski vasi sodelovali pri blagoslovu novih zvonov v farni cerkvi. Zvonove so do zvonika pripeljali s konjsko vprego in s tem slavnostnemu dogodku dodali posebno noto.
MZ
Ptuj • Prvi svetovni dan čebel na razstavi Dobrote slovenskih kmetij
Čebele so vir življenja, zato jih varujmo
Generalna skupščina združenih narodov je na pobudo Slovenije 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.
»Navdušen sem, da je država ljudi, velikih po srcu, nekoliko manjša po številu kvadratnih kilometrov in številu ljudi, danes doživela svetovno zmago. Naša ideja, naša resolucija, naš predlog je dobil soglasno podporo. Vsi se zavedamo, da moramo več storiti, da čebele preživijo, da preživijo opraševalci. Zato, ker smo to dolžni narediti za čebele in zase. Dolžni smo, da zagotovimo prehransko varnost, da zmanjšamo številko 815 milijonov lačnih ljudi po svetu in s pomoč-
jo opraševalcev in čebel lahko te stvari delamo, kot je treba,« je ob razglasitvi svetovnega dneva čebel povedal slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan.
Datuma svetovnega dneva čebel so se še posebej razveselili na Ptuju, v organizacijskem odboru državne razstave Dobrote slovenskih kmetij. Datum razstave v letu 2018 namreč sovpada z datumom obeležitve prvega svetovnega dneva čebel. 29. razstava Dobrote slovenskih kmetij bo na Ptuju po-
tekala od 18. do 20. maja 2018. »Z Dobrotami slovenskih kmetij se bomo pridružili prvemu praznovanju svetovnega dneva čebel, saj je 20. maj slavnostni dan v programu 29. državne razstave Dobrote slovenskih kmetij. Prav tako bomo v okviru razstave že tretje leto zapored ocenjevali slovenski med in nagrajenim podelili priznanja,« je povedal vodja organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič.
MZ
Foto: ČG
12 Štajerski
Kultura in izobraževanje
torek • 9. januarja 2018
Ptuj • Dobrodelna akcija družbe Radio-Tednik Ptuj
Hvala vam, skupaj smo polepšali praznike številnim družinam
Zaposleni v družbi Radio-Tednik Ptuj kot družbeno odgovorno podjetje z največjim veseljem vsako leto prispevamo svoj delež k številnim dobrodelnim akcijam. Tudi decembra smo, že četrto leto zapored, s pomočjo naših zvestih bralcev in poslušalcev sredstva zbirali na praznični stojnici, namenjamo pa jih pomoči potrebnim družinam.
V želji, da bodo prazniki lepi za vse, smo poskrbeli za tiste, ki si kakšnega dodatnega zadovoljstva v prazničnih dneh sami niso mogli privoščiti. Za njih smo zbirali sredstva in prehrambne izdelke. V zameno za koledar so mimoidoči darovali vsak po svojih zmožnostih. „Zanimivo je to, da so največ darovali tisti, ki imajo najmanj. Še enkrat več se je pokazala močna solidarnost ljudi. Veseli smo, da je tudi tokrat akcija dobro uspela. Povezali smo se in dokazali, da
smo skupaj še močnejši. Socialno najšibkejše smo obdarili s pomočjo Centra za socialno delo Ptuj in treh ptujskih klubov mladih, Klubom ptujskih študentov, Leo klubom Ptuj in Rotaract klubom Ptuj, združili moči," pravi Drago Slameršak, direktor družbe Radio--Tednik Ptuj.
Sredstva, zbrana v prvih dveh dneh stojnice, smo namreč predali mladinskim klubom. 340 evrov so dodali k tistemu znesku, ki so ga sočasno zbrali sami, in razdelili
družinam, za katere so ocenili, da najbolj nujno potrebujejo pomoč. Še dodatnih 200 evrov in približno 250 evrov vredne artikle pa smo predali direktorju Centra za socialno delo Ptuj Miranu Kerinu: „Vsa-ko leto je veliko število podobnih akcij in prav je tako. Veseli nas, da so tisti, ki morda imajo več kot drugi, pripravljeni deliti s tistimi, ki pomoč potrebujejo. Vaši družbi in vsem, ki so socialno šibkim polepšali praznike, se zahvaljujemo."
Dženana Kmetec
Foto: Domen Hren
V aktivno delo študentov naravnan projekt so se vključili študentje prvega letnika smeri Ekonomist, ki so pod mentorstvom predavateljice Vesne Trančar poiskali v letošnjem letu najatraktivnejše gospodarske dogodke in jih v obliki seminarja predstavili javnosti. Ker so bile teme, kot so kriptovalute, službe v prihodnosti, razlike med plačami, moderno investiranje, digitalizacija in industrija 4.0 ter mnoge druge zelo aktualne in problemsko naravnane, so med obiskovalci pritegnile pozornost tako med mlajšo kot tudi starejšo populacijo.
»Glavni namen projekta je v študentih prebuditi zanimanje za gospodarske dogodke doma in po svetu, vzporedno pa slediti smernicam sodobnih metod poučevanja. K sodelovanju pri projektu smo pritegnili tudi tiste, ki so do gospodarskih novosti sicer indiferentni in se jih stvari ne dotaknejo do te mere, da bi o njih razmišljali, iskali podrobnejše informacije, diskutirali s sovrstniki ali se vsaj spraševali, kaj trenutni gospodarski dogodki pomenijo zanje in kako bodo vplivali na njihovo prihodnost. Temeljno sporočilo, ki sem ga želela s tem projektom študentom
Ptuj, Majšperk • Zbiralci se predstavijo
Osem ljudi ima za cel dan dela ...
V refektoriju ptujskega dominikanskega samostana so pripravili še zadnje iz niza treh srečanj z zbiralci in poznavalci umetnosti, naravoslovja in tehnike. Gostili so Marjana Eberla iz Lešja v občini Majšperk, ki svoj prosti čas posveča zbiranju in restavriranju enoslednih motornih vozil.
Sredstva in zbrane artikle smo predali direktorju Centra za socialno delo Miranu Kerinu (prvi z leve). Na fotografiji v družbi novinarke Dženane Kmetec, radijskega voditelja Marijana Nahbergerja in direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj Draga Slameršaka.
Ptuj • Študentje uspešni s seminarjem
»Bodi informiran - bodi in«
Študentje ŠC Ptuj, Višje strokovne šole, so izpeljali seminar o aktualnih gospodarskih dogodkih v okviru internega projekta »Bodi informiran - bodi in«.
Čeprav je Eberl po poklicu trgovec, si je vedno želel postati mehanik. Obvezno srednješolsko prakso je opravil pri podjetju Agis Tozd servis, se nato zaposlil v Agisu, pred nekaj leti pa z ženo ustanovil podjetje RDPOT, ki se ukvarja s prodajo rezervnih delov in opreme za motorna vozila. Kot mladenič si je sposojal očetovega »tribrzinca« (ki pa je bil »prepočasen, iz njega se tudi ni dalo nič narediti«), kasneje si je kupil svoje prvo kolo z motorjem.
Na zbirateljsko pot je stopil leta 1999, ko je temeljito obnovil svoj prvi motor (letnik 1968), pri tem pa se povezal z izkušenim avtomehanikom in zbirateljem starodobnih vozil Slavkom Pislakom. »Ko sem sestavil prvi motor, sem mislil, da sem končal. Potem sem si zaželel še moped; po vasi sem jih pobiral po kolarnicah, ogromno so mi jih podarili sodelavci ...,« se je začetkov zbiranja spomnil Eberl. Zdaj letno obnovi do tri motorje, večino dela opravi sam in v svoji delavnici.
V njegovi zbirki je 58 restavriranih in voznih vozil (veliko jih je tudi vpisanih v register starodobnih vozil), od tega je kar 42 primerkov kultne jugoslovanske znamke Tomos. Poleg enoslednih vozil sta si mesto v zbirki priborila tudi avtomobila BMW Isetta 300 (letnik 1959) in Zastava 126P(1978). Eberlova zbirka tako prikazuje razvoj enoslednih vozil vse od leta 1935 do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, obiskovalci si jo lahko v razstavnem prostoru nad avtomehanično delavnico ogledajo po predhodnem dogovoru.
Zbiranje motornih vozil je sčasoma postalo način življenja celotne družine Eberl. »Čeprav so vozila na suhem, nastane problem, če jih zanemariš. Zato vsako leto pripravimo družinsko-prijateljsko akcijo, s katero operemo in zaženemo vsa vozila, z njimi tudi prevozimo nekaj kilometrov in morda popravimo kakšno malenkost. Osem ljudi ima s tem cel dan dela,« je povedal Eberl. Kot član Avto moto kluba Classic Slovenska Bistrica se s svojimi vozili udeležuje
tudi srečanj in dirk starodobnikov.
Z zbiralcem se je pogovarjala Lea Lampret, Marjeta Ciglenečki je predstavila industrijski Majšperk ter Tovarno motorjev Sežana z blagovno znamko Tomos, Eberlu se je za ohranjanje tehniške dediščine zahvalila županja občine Majšperk Darinka Fakin, dogodek je pospremila priložnostna razstava. Srečanja Zbiralci se predstavijo so pripravile Mestna občina Ptuj in Javne službe Ptuj.
Eva Milošič
Marjan Eberl s svojo zbirateljsko dejavnostjo spodbuja zanimanje za tehniško dediščino.
približati, je, da je moč le v znanju in informacijah, s katerimi svoje znanje nadgrajujemo,« komentira dogodek Vesna Trančar.
»Ta projekt nas je zagotovo spremenil. Svet in gospodarske dogodke, za katere lahko rečem, da so kljub svoji pomembnosti do sedaj šli mimo nas, spremljamo z drugačnimi očmi. Kar se pa tiče timskega dela, smo postali bolj povezani in odgovornejši drug do drugega,« dodaja Monika Plošinjak, študentka 1. letnika smeri Ekonomist.
Vesna Trančar, profesorica na ŠCPtuj
Ormož • Že 40. novoletni koncert Pihalnega orkestra Ormož
Cirkus je (bil) v mestu
Ormoški pihalni orkester z več kot 120-letno tradicijo je z že 40. novoletnim koncertom, naslovljenim Cirkus je v mestu, navdušil polno dvorano občinstva.
Kot veleva tradicija, je ormoški pihalni orkester 28. decembra pripravil jubilejni, že 40. novoletni koncert. Naslovili so ga Cirkus je v mestu, ponudil pa je kar 15 skladb. Godbeniki so se v številčni sestavi izkazali z izvedbo cirkuške glasbe, na pomoč pa so priklicali še ormoške mažoretke ter čisto prave artiste, ekipo Magic Avgustino iz Ptuja
in cirkusantko Dano Auguštin, ki je s spektakularnimi akrobacijami na zračnih tkaninah marsikoga pustila odprtih ust. Bogat repertoar skladb, ki so jih ormoški godbeniki najbrž zadnjič izvajali pod taktirko Slavka Petka, nekdanjega dolgoletnega ravnatelja Glasbene šole Ormož. »Za nami je že 40. novoletni koncert, najbrž zadnji pod mojo di-
rigentsko palico. Ne vem, kdaj je to minilo ... Lahko pa povem, da sem s koncertom zadovoljen, če je le zadovoljna publika. In po navdušenih aplavzih ter odzivih sodeč je bilo tako ...,« je pokomentiral Petek. Pihalnemu orkestru je ob jubilejnem koncertu čestital tudi župan občine Ormož Alojz Sok.
Monika Levanič
msam&v

Foto: Arhiv Smučarski klub Sv. Tomaž
Foto: Arhiv SC Ptuj
Pihalni orkester Ormož je pod taktirko Slavka Petka navdušil.
Foto: CG
CL

4
Tenis
Blaža ustavil šele odlični Španec
Stran 14
Rokomet
Vujovic na klopi rokometašev Drave
Stran 14
Namizni tenis
Državni prvaki demonstrirali svojo moč
Stran 15
Atletika
Odlični ptujski mladi atleti in veterani
Stran 14
Šolski šport
Gorišničanke odmočne prvakinje v rokometu
Stran 15
Šport
Šport v letu 2017 v sliki in besedi
Strani 16,17
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áftietec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@rad¡o-tedn¡k.s¡
Nogomet
Aluminij in Drava že v pogonu
Praktično vsi slovenski prvo- in drugoligaši bodo v tem tednu začeli priprave na spomladanski del sezone 2017/18. Tudi pri Aluminiju in Dravi je tako.
Izkoristiti odlične domače pogoje
Kidričani so se pod vodstvom novega trenerja Oliverja Bogatinova zbrali v ponedeljek na domačem stadionu, kjer bodo tudi opravili priprave, če jih vremenske razmere ne bodo prisilile v spremembo načrta.
»Začetek je vedno namenjen fizični pripravljenosti, tukaj bo imel dva tedna glavno besedo Milenko (Potočnik, kondicijski
trener, op. a.). Seveda pa bomo že med tem obdobjem igrali tudi prijateljske tekme, že v petek se bomo razdelili v dve ekipi in odigrali med seboj. V nadaljevanju že imamo dogovorjenih nekaj srečanj, od slovenskih ligašev bomo igrali z Rudarjem, Ra-domljami in Dobom, pomerili se bomo tudi z dvema avstrijskima ekipama. Moja želja je, da bi do konca priprav prav vsak igralec odigral vsaj dve tekmi v celoti. Tako bi pridobil res dober vpogled v to, kaj kdo zmore in bi se potem v prvenstvenih srečanjih lažje odločil za sestavo ekipe," je dejal Bogatinov, ki bo priprave predvidoma opravil v Kidričevem: „V Kidričevem so pogoji za delo izjemni, imamo odlična igri-
Foto: Črtomir Goznik
V uuodnem delu priprau nogometašev Aluminija bo imel glauno besedo kondicijski trener Milenko Potočnik.
Foto: Črtomir Goznik
Simon Sešlar bo ekipo Draue najprej popeljal na Roglo.
šča, kar je treba izkoristiti. Če pa vremenske razmere tega ne bi dopuščale, pa se bomo za krajši čas odpravili v toplejše kraje. Če se bo vmes pojavila priložnost za igranje na kakšnem turnirju ob morju, pa bomo razmislili tudi o tej možnosti."
Za začetek na smuči
Pri Dravi so se prav tako zbrali v ponedeljek na Ptuju, kjer bodo ostali še v torek. Nato bodo naslednje tri dni preživeli... na Rogli!
»Uvodni zbor za priprave je bil napovedan za ponedeljek, name-
njen pa je bil predvsem podajanju informacij o tem, kako bodo potekale priprave. Za začetek smo se odločili, da se odpravimo na Roglo, kjer se bomo preizkusili v teku na smučeh. Uvodne dni priprav bomo tako izkoristili za t. i. team building, obenem pa bomo čas
koristno porabili za pridobivanje fizične kondicije. V sredo tako pričakujemo že popolno zasedbo, prisoten bo tudi Aleksander Šeliga, ki bo kot posojen nogometaš Olimpije spomladi nastopal v dresu Drave," je povedal Nastja Čeh.
JM
Rokomet • Nejc Žmavc
Iz Ptuja do prve španske lige
Korak za korakom je na svoji športni poti stopal ptujski ro-kometaš Nejc Žmavc. Ta je pri desetih letih začel trenirati v Rokometnem klubu Drava. »Takrat sem treniral s kombinirano ekipo fantov in deklet, vodila pa sta nas Ines Černe Mlač in Branko Kelenc. Pod njunim vodstvom sem se naučil osnov rokometne igre,« je dejal Nejc.
Po končani osnovni šoli je to znanje nadgradil z igranjem v RK Jeruzalem Ormož, kjer so njegov potencial kmalu opazili tudi v slovenskem rokometnem velikanu Celju Pivovarni Laško. Tam je štiri leta igral za mladinsko ekipo in drugo člansko ekipo. Sledila je vrnitev v Ormož in dozorevanje med člani v 1. A državni ligi, kjer je več igral v obrambi kot v napadu. Tri leta se je nato kalil tudi pri Mariboru Braniku, pri katerem pa mu je trener Marko Šibila namenil novo vlogo v napadu: s pozicije levega zunanjega ga je postavil na pozicijo krožnega napadalca. V novi vlogi se je odlično znašel in jo igra še dandanes.
Po uspešni mariborski zgodbi se je prvič odpravil v tujino in je zaigral v Belgiji pri klubu Achilles Bocholt, s katerim je v lanski sezoni postal tudi državni prvak. Korak naprej je naredil pred novo sezono 2017/18, saj se je dogovoril za enoletno sodelovanje s klubom Club Balonmano Puerto Segunto, ki nastopa v 1. španski ligi! To je zaenkrat vrhunec kariere uspešnega rokometaša, ki se je v minulih dneh mudil doma na Ptuju.
Kakšni so bili vaši ptujski začetki?
N. Žmavc: »Moji spomini na rokometne začetke na Ptuju so lepi. Zanimivo je bilo to, da takrat v mlajših selekcijah ni bilo moške ekipe, kar je pomenilo, da sem treniral v glavnem z dekleti. Po kakšnem letu dni vadbe se je ustanovila tudi moška ekipa in na Ptuju je začela rasti moja velika želja po rokometnem napredku.«
Drava, Ormož, Celje, Ormož, Maribor
Kako ste napredovali v mlajših selekcijah?
N. Žmavc: »Tako na Ptuju kot kasneje v Ormožu in Celju sem hitro napredoval. Moja prednost je bila ta, da sem bil visok igralec in s tem sem imel precej prednosti pred soigralci. S trdim in zavzetim delom na treningih sem nato tudi na tekmah pokazal lep napredek in sem že v mlajših kategorijah dokazal, da sem kakovosten igralec.«
Vaš potencial so opazili tudi v Celju. Kako je bilo igrati za najboljši slovenski rokometni klub?
N. Žmavc: »Celje je klub, ki je organiziran na vrhunskem nivoju, vse od najmlajših selekcij do članov. Zelo dobro se dela z mladimi in pri njih imajo zares široko bazo igralcev. Sam sem se kalil v mladinski vrsti in pri članih B.«
Iz Celja ste odšli nazaj v Ormož.
N. Žmavc: »V Ormožu mesto zares živi za rokomet, zato je bila odločitev o vrnitvi v Ormož
ter igranje v 1. A-ligi popolnoma pravilna. Ob vrnitvi sem v klubu že poznal veliko soigralcev, kar je bil nedvomno zame plus. Opcija igrati v RK Jeruzalem Ormož se mi je v tistem času zares zdela najop-timalnejša ali najprimernejša za
moje napredovanje v rokometni karieri.«
Kdaj in zakaj ste se odločili za odhod v Maribor?
N. Žmavc: »To je bil zame nov preskok, saj se je v Mariboru delalo še na višjem nivoju. Klub je namreč izredno dobro organiziran in po tej plati je v tistem času le malo zaostajal za Celjem Pivovarno Laško in Gorenjem iz Velenja. Finančno so bili zanesljivi in tudi trener Marko Šibila me je želel
imeti v klubu kot igralca. V Mariboru sem tudi zamenjal igralno mesto, saj je bila pozicija levega zunanjega prenatrpana, zato sem se preizkušal na poziciji krožnega napadalca. Največ sem še vedno igral v obrambi.«
Po triletnem igranju za Maribor Branik ste se odločili za prvo avanturo v tujini. Zakaj ste se odločili za prestop v Belgijo?
N. Žmavc: »Želel sem si zaigrati v tujini in moram priznati, da sem imel kar velik strah zaigrati v tujini. Belgija se mi je zdela kar malo rokometno eksotična, a dovolj zanimiva, da sem se želel tam dokazati. V RK Achilles Bocholt sem imel prijatelja, ki je že igral v tej belgijski športni sredini in mi je dejal, da gre za zelo urejen klub, v katerem se tudi dobro dela. Ob tem mi je še dejal, da sam rokomet v Belgiji ni na zelo visokem nivoju, vendar da bo to zame dobra izkušnja in da sem bom vseeno nekoliko igralsko izpopolnil. Tako je padla odločitev za selitev v Belgijo.«
Postali ste belgijski prvak. Kaj vam pomeni ta uspeh in kakšen rokomet se v resnici igra v Belgiji?
N. Žmavc: »Po mojem mnenju
se igra kar soliden rokomet in nekatere ekipe so celo boljše od teh slabših slovenskih prvoligaških ekip. Ob tem pa moram poudariti, da se v Belgiji ni igral toliko taktično zahteven rokomet, ampak se je igral 'run and gun' sistem. Prve tri ekipe v ligi so zelo izenačene in mi smo imeli kar srečo, da smo prišli do naslova belgijskega državnega prvaka. Ta naslov mi kar veliko pomeni, ob njem smo v lanski sezoni osvojili še pokalni naslov in združeno belgijsko-nizo-zemsko prvenstvo.«
Sledil je prestop v špansko ligo. Kako se je to zgodilo?
N. Žmavc: »Špansko ekipo Club Balonmano Puerto Segunto sem preko prijatelja Jaka Špiljaka, ki igra za njo, spremljal že nekaj časa. Vedel sem, da bodo v tej sezoni iskali igralca na moji poziciji in tako sem nekako najprej stopil v kontakt z njim, nato s predstavniki kluba. Poslal sem jim tudi svoj video in bili so zadovoljni, tako da sem sklenil enoletno sodelovanje. Do tega sodelovanja je prišlo zares po spletu naključij, saj sam zares nisem pričakoval, da bom zaigral v 1. španski rokometni ligi.«
David Breznik
Ptujčan Nejc Žmauc u letošnji sezoni 2017/18 nastopa u dresu španskega rokometnega pruoligaša Club Balonmano Puerto Segunto.
Kakšna rokometna sredina je Club Balonmano Puerto Segunto in kakšen rokomet se igra v Španiji?
N. Žmavc: »Rokomet se v Španiji igra na zares vrhunski ravni in večina ekip je neverjetno profesionalno organiziranih. Tudi naša ekipa je zelo dobro organizirana. V sami ligi izstopajo po kakovosti dve, tri ekipe, medtem ko se druge - vključno z našo - borimo za obstanek v elitnem španskem tekmovanju. Tekme v Španiji so pravi spektakel in v tej ligi mi je zares pravi užitek igrati. Na posamezni tekmi nastopam približno štirideset minut, s čimer sem zadovoljen. Mislim, da sem s prestopom v Španijo naredil še en velik korak naprej v moji športni karieri. Sam se v Španiji počutim odlično, prav tako tudi v klubu, zato lahko rečem, da je igranje za Club Balonmano Puerto Segunto moja najboljša športna odločitev do sedaj.«
14 Štajerski
Šport
torek • 8. januarja 2018
Tenis • Mednarodni turnirji
Blaža ustavil šele odlični Španec
Že v petkovi številki Štajerskega tednika smo poročali o udarnem začetku sezone najboljšega ptujskega teniškega igralca Blaža Rola (206. na ATP). Na prvem turnirju v sezoni v Bangkoku je namreč v uvodnem krogu ugnal 3. nosilca, Japonca Tatsuma Ita (153.).
27-letnik iz Ptuja je v Bangkoku odlično tudi nadaljeval, v 2. krogu je »padel« še Italijan Andrea Arnaboldi (234.). Sledil je četrtfi-nalni obračun proti Rusu Evgeniju Karlovskiyu (326.). 23-letni Mo-skovčan se je v glavni turnir uvrstil preko kvalifikacij, zelo razpoložen
Challenger turnir v Bangkoku (50.000 dolarjev + H):
1.	krog: Rola - Ito (Japonska 3.) 7:6(2), 7:6(1);
2.	krog: Rola - Arnaboldi (Italija) 6:4, 6:3;
četrtfinale: Rola - Karlovskiy (Rusija) 7:6(10), 6:4;
polfinale: Rola - Granollers (Španija, 6.) 6:2, 6:3;
finale: Granollers (6.) - Moraing (Nemčija) 4:6, 6:3, 7:5.
je bil tudi proti našemu igralcu. Takoj na začetku dvoboja je izvedel break, nato pa sam uspešno ubranil kar osem Blaževih break priložnosti. V devetem poskusu je bil Rola vendarle uspešen in je izid izenačil na 3:3. Pri izidu 6:5 je serviral Karlovskiy, Blaž pa si je priigral dve zaključni žogi (15:40). Ni ju izkoristil, zato sta se tekmeca podala v podaljšano igro. Psihološko prednost je Rus izkoristil in povedel 2:6 ter imel tako sam kar štiri žogice za osvojitev niza. Tokrat je Blaž pokazal vso svojo moč in je izenačil na 6:6. Sledila
je še ena zaključna žogica Rusa (7:8), nato pa je pri izidu 11:10 Blaž vendarle izkoristil svojo šesto priložnost za osvojitev niza ... V 2. nizu je bil Blaž bolj suveren in je z dvema breakoma po dveh urah igre slavil 6:4. Končno razmerje osvojenih točk je bilo 86:74, v break priložnostih pa 3/13 (Rola) in 2/4 (Karlovskiy).
Polfinalni obračun z Marcelom Granollersom (177.) je bil lepa nagrada za uvodne tri zmage, izkušeni 31-letnik pa se je izkazal za pretrdega tekmeca. Španec je bil v svoji karieri že TOP 20 igralec
sveta (19. leta 2012), s turnirskimi nagradami pa je zaslužil že skoraj 10 milijonov dolarjev. Med drugim je osvojil štiri ATP-turnirje med posamezniki in kari5 med dvojicami. Čeprav je bil Rola na Tajskem dokaj zanesljiv na svojem servisu, pa je Granollers vendarle našel ključ za protiigro. V uri in 38 minutah je bilo razmerje točk 47:67 v korist Španca, ki je na koncu osvojil tudi turnir.
Rola je na novi ATP-Iestvici pridobil 12 mest in zaseda 194. mesto.
JM
Rola in Zidanškova v kvalifikacijah za Odprto prvenstvo Avstralije
V	tem tednu se začenjajo kvalifikacije za prvi letošnji Grand slam turnir, Odprto prvenstvo Avstralije (15. do 28. 1.). Nagradni sklad turnirja letos znaša kar 43 milijonov ameriških dolarjev, igralce in igralke pa pričakujejo rekordno visoke temperature (v Sydneyju so pred dnevi izmerili rekordno vrednost 42 stopinj Celzija).
V	Melbournu se bosta v kvalifikacijah merila tudi dva predstavnika ptujskega tenisa, Blaž Rola in Tamara Zidanšek. Oba v zadnjem času kažeta dobro formo, zato lahko ob ugodnem žrebu zagotovo vpišeta kakšno zmago. Za preboj na glavni turnir bo treba preskočiti tri ovire ...
Rola se je v Avstralijo odpravil iz tajske prestolnice, Tamara pa je z ekipo v Avstraliji že dva tedna (nastopila je v kvalifikacijah turnirja v Brisbanu). Tamarina ekipa je za tokratno priložnost okrepljena, saj se ji je kot sparing partner pridružil tudi Urh Krajnc Domiter. Zidanškova, ki je pred dnevi napolnila 20 let, že ima izkušnje iz Melbourna od lani, tokrat jih ima možnost še obogatiti.
Atletika • Atletski klub Ptuj
Odlični ptujski mladi atleti in veterani
Športna statistika vedno brezkompromisno pokaže uspešnost določenega posameznika ali ekipe in v slednjem primeru je statistika Atletskega kluba Ptuj za leto 2017 pokazala pozitivne kazalce.
Sezono so njihovi predstavniki dobro odprli, saj so v zimskem delu na različnih tekmovanjih osvojili 17 medalj. Izpostaviti velja nastop Veronike Domjan na evropskem zimskem pokalu v metih, kjer je bila z izidom 55,73 metra v metu diska druga.
Naslednji statistični kazalnik je skupno osvojenih 57 medalj na državnih prvenstvih in pokalu Slovenije. To sodi med povprečne rezultate ptujskih atletov v zadnjem desetletju; izstopajoča številka osvojenih medalj je bila dosežena leta 2010, ko so jih domov prinesli kar 79.
Medalja, ki največ šteje med vsemi letošnjimi, je medalja Veronike Domjan na 11. evropskem prvenstvu za mlajše člane in članice na Poljskem v metu diska - z rezultatom 58,48 metra je bila tretja. Na evropskem prvenstvu za starejše mladince so v Italiji iz AK Ptuj tekmovali Žan Viher, Kristjan Čeh in Maja Bedrač. Slednja je v skoku v daljino z rezultatom 626 centimetrov osvojila 6. mesto.
Ob teh v glavnem mladih uspešnih atletih, ki jih je v ptujskem klubu še nekaj, je pri članih zaznati nekaj solidnih posameznikov, medtem ko je izstopajoča kategorija atletov veteranov, ki so v letu 2017 na domačih tekmovanjih zbrali 49 medalj, na mednarodnih pa še dodatnih 19. Ob tem so tudi določeni drugi posamezniki zabeležili številne odlične rezultate, kar pomeni, da se v ptujski atletiki dobro dela. To dejstvo potrjujejo tudi številni kategorizirani atleti in njihovi nastopi v dresu Slovenije na mednarodnih tekmovanjih.
O minuli sezoni in o načrtih za novo je spregovoril tudi predsednik Atletskega kluba Ptuj Aleksander Lorenčič: »Leto 2017 je bilo za AK Ptuj uspešno leto,
posebej na tekmovalnem in organizacijskem področju. Ptujski atletski klub, eden najuspešnejših športnih subjektov na Ptujskem in širše, za slovenske standarde sodi med srednje velike klube. S številnimi prepoznavnimi imeni slovenske atletike, dobrim delom na organizacijskem področju ter strokovnostjo pa dokazuje, da izpolnjuje številne pogoje za preboj med velike klube.
AK Ptuj deluje na več nivojih, ključna pa sta delo z mladimi in tekmovalna atletika. V atletski šoli vadi več kot 100 otrok. Klub ima strokovno podkovan trenerski in vaditeljski kader ter je aktiven tudi pri organizaciji tekmovanj. Tudi v letu 2017 je bil klub poleg aktivnosti na občinskem in regionalnem nivoju in organizacije različnih mitingov organizator tekmovanj na državnem in mednarodnem nivoju (Prvenstvo Slovenije v metih za starejše mladinski in pionirski kategoriji, PS za starejše mladince/ke, šesteroboj veteranskih reprezentanc).
Prav tako je bila zelo dejavna klubska sodniška atletska sekcija, ki poleg domačih tekmovanj sodeluje in pomaga tudi pri izvedbi tekmovanj drugih slovenskih klubov. V letu 2017 so glede rezultatov izstopali Kristjan Čeh, Jurček Korpič Lesjak, Žan Viher, Grega Pavlovič, Boštjan Nahberger, Maja Bedrač in Veronika Domjan, ki so s pomočjo trenerjev Aleša Bezjaka, Gorazda Rajherja in Ro-landa Varge podrli številne osebne in tudi državne rekorde, prav tako pa so odlično nastopili na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih. V letu 2017 je imel klub 11 kategoriziranih atletov in sedem reprezentantov. Na izboru Atlet leta 2017 je Bedračeva osvojila 2. mesto med mladinkami, Domjanova pa 2. mesto med mlajšimi članicami. Izjemno uspešni, tako na nacionalnem kot mednarodnem nivoju, so tudi atleti veterani AK Ptuj, ki so na državnih prvenstvih osvojili 29 prvih mest. Veteranska sekcija ima vedno več članov, z izjemnimi rezultati v sve-
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola se je na prvem letošnjem turnirju v Bangkoku uvrstil v polfinale.
Rokomet • RK Drava Ptuj
Vujovič na klopi rokometašev Drave
V Rokometnem klubu Drava so se odločili za spremembo na trenerskem mestu članske ekipe. Pred sezono 2017/18 je to mesto zasedel Nikola Bistrovič, po opravljenih analizah in pogovorih po prvem delu tekmovanja v 1. B državni rokometni ligi pa so z njim prekinili sodelovanje.
Vodilni v klubu so hitro poiskali novega trenerja, to bo postal Vladimir Vujovič. Gre za znanega hrvaškega vratarja in v zadnjem
obdobju tudi trenerja, ki je med drugim treniral Varteks, Koko, ŽRK Vardar in GRK Varaždin. Kot vratar je največji pečat pustil kot član Zagreba in Varaždina, prav tako pa je deloval tudi v tujini: v Franciji, Avstriji in Sloveniji. In prav v Sloveniji bo Vujovič nadaljeval svojo trenersko kariero - igralce RK Drava Ptuj je v ponedeljek že pozdravil na prvem treningu.
David Breznik
Mladi ptujski atleti s trenerjem Alešem Bezjakom na evropskem prvenstvu za starejše mladince v Grossetu v Italiji
tovnem merilu pa izstopata Miki Prstec in Marko Sluga.
Od leta 2018 pričakujemo veliko. Zlasti upamo na uvrstitve in dobre rezultate naših najboljših atletov na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo julija na Finskem, in na evropskem članskem prvenstvu, ki bo avgusta v Berlinu. Zlasti se veselimo rezultatov in napredka Veronike Domjan, Maje Bedrač, Kristjana Čeha, Jurčka Korpiča Lesjaka, Žana Vihra in Grega Pavloviča. Sicer bo AK Ptuj med drugim organiziral tri tekmovanja na državnem nivoju, in sicer zimsko prvenstvo Slovenije v metih za starejši mladinski in pionirski kategoriji, prvenstvo Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirje in pionirke (U-14) in ekipno prvenstvo za člane in članice. Želja je tudi, da bi čim več atletov tudi po mladinski kategoriji vztrajalo in nadaljevalo športno pot kot člani. A se zavedam, da je to povezano s številnimi dejavniki, med drugim tudi s finančnim.«
David Breznik
1 v /h
Vladimir Vujovic, novi trener RK Drava
Foto: arhiv Varaždinske vijesti
Mali nogomet • ONL Videm
VETERANI
REZULTATI 7. KROGA: ŠD Pob-režje veterani - ŠD Lancova vas veterani 4:7, Joe Fernandes veterani - Gostišče Pri Tonetu 4:7, ŠD Selan Gostilna Kozel - KMN Ma-jolka veterani 3:3.
1.	KMN MAJOLKA 7 6 1 0 53:21 19
2.	ŠD SELAN	7 5 1 1 34:19 16
3.	JOE FERNANDES 7 3 0 4 21:29 9
4.	PRI TONETU 7 2 0 5 34:41 6
5.	POBREŽJE	7 2 0 5 23:35 6
6.	LANCOVA VAS (-1) 7 2 0 5 17:37 5
ČLANI
REZULTATI 7. KROGA: ŠD Se-
lan - Majski Vrh Bar Haloški kot 3:4, ŠD As - ŠD Zg. Pristava 7:2, ŠD Lancova vas člani - EHM TEAM 4:8, NK Tržec R21 - KMN Majolka člani 3:4. Prosta je bila ekipa ŠD Pobrežje člani.
1.	ŠD AS
2.	MAJSKI VRH
3.	ŠD SELAN
4.	KMN MAJOLKA
5.	NK TRŽEC R21
6.	EHM TEAM (-1)
7.	ZG. PRISTAVA (-1)
8.	POBREŽJE
9.	LANCOVA VAS (-2)
5	5
6	5
7	5 6 5 6 2 6 2 6 1 6 1 6 0
0	3
1	36
2	30 1	28 4	23
3	21
4	15
5	19:41
6	9:34
8 15 16 15 16 15 16 15 6
Darko Lah
torek • 8. januarja 2018
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž), 3. SNTL (m)
Državni prvaki demonstrirali svojo
Med prvimi so ligaška tekmovanja v letu 2018 nadaljevali igralci in igralke namiznega tenisa. Ptujskim igralcem in igralkam v 1. ligah tokrat ni uspelo vknjižiti kakšne točke, uspešnejši so bili Cirkovčani v 3. ligi.
Fantje so pod vodstvom trenerja Borisa Šegula gostili državne prvake iz Novega mesta, ki so pričakovano zmagali brez težav. Ekipo Krke vodi Andreja Ojsteršek Urh, v njej pa so Peter Hribar, Ti-len Cvetko in Tilen Novak (rezerva je bil Neven Karkovič). Edina dva niza za domačo ekipo je osvojil 16-letni Marsel Šegula, ki je v delih dvobojev nanizal nekaj lepih točk.
»Novomeščani so aktualni državni prvaki in imajo res odlično mlado ekipo. Cvetko in Hribar sta od mene starejša dve leti, Novak štiri, in to se seveda pozna v sami igri. Delajo zelo malo napak, vračajo tudi najtežje žogice in vsak osvojeni niz proti njim je lep dosežek. Z njimi sicer redno treniram v Novem mestu, kjer obiskujem srednjo šolo in bivam tudi sam. Novo mesto je pravi slovenski center namiznega tenisa, zbranih nas je kakšnih 15 mladih igralcev iz celotne Slovenije. Sam opravim šest do osem treningov tedensko, vsi skupaj pa imamo v Darku Jorgiču,
ki je eden najboljših mladih igralcev na svetu (letos zelo uspešno nastopa v elitni nemški ligi, op. a.), pravega vzornika in dokaz, da se v Sloveniji v tem športu dobro dela,« je povedal Marsel.
Ekipa Maribora je brez posebnih težav ugnala Arrigoni, tri točki je prispeval Matic Slodej, eno je dodal tudi Danilo Piljak. Najzanimivejša tekma je bila v Murski Soboti, kjer je domača ekipa ugnala Mengeš, dve točki (tudi odločilno) je prispeval zimzeleni 55-letni Bojan Pavič.
1. SNTL (m)
1.	KRKA
2.	INTER DISKONT I
3.	KEMA I
4.	MARIBOR
5.	SAVINJA LEAN
6.	SOBOTA
7.	MENGEŠ I
8.	ARRIGONI
9.	KAJUH-SLOVAN I
10.	NTK PTUJ
9 1 8 2 8 2 8 2 5 5 4 6 4 6 2 8 2 8 0 10
49:21 47:24 47:27 47:27 32:38 37:39 36:38 30:40 18:44 5:50
moč
vak 1:3, Krušič - Cvetko 0:3, Šegula - Hribar 1:3, Drčič - Cvetko 0:3.
1. SNTL (Ž)
REZULTATI 10. KROGA: Ptuj -Krka 0:5, Inter Diskont I - Savinja Lean Rešitve 5:2, Kema I - Kajuh--Slovan I 5:2, Maribor - Arrigoni 5:2, Sobota - Mengeš I 5:4.
Ptuj - Krka 0:5
Drčič - Hribar 0:3, Šegula ■
No-
Ptujska dekleta so v soboto gostovala v Logatcu, kjer so skušale še enkrat presenetiti domačo ekipo, podobno kot v 1. krogu (doma so slavila 5:4). Tokrat so bile proti okrepljeni domači ekipi - v njo se je vrnila Nina Zupančič - nemočne, saj so se hitro znašle v zaostanku 0:4. Vrnitve seveda ni bilo, z zmago Katje Krajnc jim je uspel le kozmetični popravek ...
»V ekipi imamo tri gimnazijke, ki imajo seveda precej dela s šolskimi obveznostmi, zato opravijo kakšen trening manj od predvidenih. Kljub temu smo z njihovimi igrami v sezoni zadovoljni, spodrsljaja predstavljata le poraza v tekmah proti Kemi in predvsem Jesenicam. Če teh ne bi bilo, bi lahko mešali štrene zelo blizu vrha,« je dejal Boris Segula, predsednik in trener v NTK Ptuj.
REZULTATI 10. KROGA: Jesenice - Muta 2:5, Vesna - Preserje 5:1, Kema - Kajuh-Slovan 1:5, Letrika -Arrigoni 0:5, Logatec - Ptuj 5:1.
1.	VESNA	10 10 0 50:27 20
2.	ARRIGONI 10 9 1 48:16 18
3.	MUTA	10 7 3 41:34 14
Foto: Črtomir Goznik
Marsel Šegula (NTK Ptuj)
4. KAJUH-SLOVAN 10 5 5 44:33 10
5.	LOGATEC
6.	KEMA
7.	PTUJ
8.	LETRIKA
9.	JESENICE
10.	PRESERJE
10 5 5 42:34 10 10 5 5 32:37 10
10	4	6	35:43
10	2	8	24:45
10	2	8	23:48
10	1	9	27:49
Logatec - Ptuj 5:1
Gutnik - Butkovska-Tomanič 3:0, Zupančič - Belaj 3:0, Okorn -Krajnc 3:0, Zupančič - Butkovska--Tomanič 3:0, Gutnik - Krajnc 1:3, Okorn - Belaj 3:2.
3. SNTL (m)
Drugi del sezone so uspešno začeli Cirkovčani in nanizali dve zmagi. Nekoliko presenetljivo so imeli v soboto dopoldne več dela z nižje-
uvrščenimi Goričani, z višjeuvrščeno Vrhniko pa so popoldan slavili brez težav. Morda je temu botrovalo manjše podcenjevanje, morda pa dopoldansko varčevanje z močmi za popoldanski obračun ... Še naprej vodi ekipa SU (Slatinšek Uroš), ki je v derbiju ugnala Križe (3:5), čeprav so slednji vodili že 3:1.
REZULTATI 6. KROGA: NTK Križe - ŠD SU 3:5, NTK Royal Beach - NTK Metlika 2:5, NTK Cirkovce -NTK Gorica 5:3, NTK Kema II - ŠD Vrhnika 2:5, NTK Royal Beach - ŠD SU 1:5, NTK Križe - NTK Metlika 5:2, NTK Kema II - NTK Gorica 5:0, NTK Cirkovce - ŠD Vrhnika 5:1.
1.	ŠD SU	10 10 0 50:8 20
2.	KRIŽE	10 8 2 44:26 16
3.	CIRKOVCE 10 8 2 45:27 16
4.	VRHNIKA
5.	KAJUH-SLOVAN II
6.	KEMA II
7.	METLIKA
8.	GORICA
9.	ROYALBEACH
10	6	4	38:30 12
8	4	4	27:23 8
10	4	6	26:38
10	2	8	25:45
10	2	8	19:44
10	0	10	17:50
Cirkovce - Gorica 5:3
Napast - Susič 0:3, Lozinšek -J. Stepančič 3:2, Hergan - A. Ste-pančič 3:0, Lozinšek - Susič 0:3, Napast - A. Stepančič 3:2, Hergan - J. Stepančič 3:1, Ferenčič - A. Stepančič 0:3, Hergan - Susič 3:0.
Cirkovce - Vrhnika 5:1
Strelec - Torkar 3:2, Hergan -Grasselli 3:0, Napast - Kaiser 1:3, Hergan - Torkar 3:0, Strelec - Kaiser 3:0, Napast - Grasselli 3:0.
JM
Šolski šport • Rokomet, učenke
Gorišničanke območne prvakinje
V športni dvorani OŠ Gorišnica je v ponedeljek, 18.12., potekalo območno tekmovanje v rokome-
tu za učenke letnika 2003 in mlajše. Nastopali sta po dve ekipi iz ormoškega in ptujskega območja,
več uspeha pa sta imeli slednji. V finale sta se namreč uvrstili ekipi OŠ Gorišnica in OŠ Destrnik-Trno-
vska vas. Prepričljivo so slavile domačinke, obe finalistki pa sta se uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja. Rezultati, polfinale: OŠ Gorišnica - OŠ Velika Nede-
lja 8:2, OŠ Ormož - OŠ Destrnik--Trnovska vas 13:19;
tekma za 3. mesto: OŠ Velika Nedelja-OŠ Ormož 8:12;
tekma za 1. mesto: OŠ Gorišnica - OŠ Destrnik-Trnovska vas 12:3.
Vrstni red:
1.	OŠ Gorišnica
2.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
3.	OŠ Ormož
4.	OŠ Velika Nedelja
UR
Ekipa OŠ Gorišnica si je z dvema prepričljivima zmagama priigrala območni naslou.
V četrtfinale državnega tekmovanja je napredovala tudi ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas.
Planinski kotiček
Vinkov pohod od Dupleka do Vodol
Nedelja, 21. januar 2018
Vinkovo je čas, ko se začne uradna vegetacijska doba vinske trte in je poseben praznik tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Pot nas bo tudi letos vodila v Srednje Slovenske gorice, med prijazne ljudi in zanimive kraje. Planinsko društvo iz Miklavža na Dravskem polju organizira tradicionalni pohod, ki vsako leto znova privabi vedno več planincev. Med griče, posejane z vinogradi in številnimi zidanicami, se bomo podali tudi mi. Pridružite se nam.
Udeleženci pohoda se zberemo v nedeljo, 21. januarja, ob 6.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do Hoč. Pot nas bo najprej vodila po Poti svetega Martina Tourske-ga do Miklavža, kjer si bomo privoščili počitek
za jutranjo kavico. Nato bomo pot nadaljevali skozi Zgornji Duplek in Krajinski park Kamen-ščak med griči Slovenskih goric. Med potjo se bomo ustavili na prijaznih kmetijah, kjer bo poskrbljeno za prigrizek in pijačo. Na turistični kmetiji Protner nam bodo predstavili tudi starodavno tradicionalno prvo rez vinske trte. Nato bomo odšli do bližnje Turistične kmetije Emil, kjer bo zaključek pohoda. Po počitku z malico se bomo spustili v bližnji Maribor ter se vrnili v Ptuj do 16. ure.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na turističnih kmetijah ob poti.
Strošek izleta znaša 7 evrov. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni v Dravski ulici 18, tel. 777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro, do torka, 16. januarja 2018. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Mali nogomet • Turnir v Ljutomeru
Celjani v finalu boljši od Hrvatov
Zmagovalna ekipa turnirja v Ljutomeru: AC Mariborska Celje
Na 9. spominskem turnirju Franca Škrinjarja v malem nogometu se je v ljutomerski športni dvorani ŠIC pomerilo 21 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Največ uspeha je imela vrsta AC Mariborska iz Celja, ki je v finalu premagala hrvaško ekipo Jack bar iz Štrigove.
Rezultati, polfinale: AC Mariborska Celje - Vino Kovačič Presika 4:0, ŠIC bar Ljutomer - Jack bar Štrigo-va 2:2 (4:5, po kazenskih strelih); tekma za 3. mesto: ŠIC bar - Vino Kovačič 4:0; tekma za 1. mesto: AC Mariborska Celje - Jack bar 1:0.
Za najboljšega igralca je bil izbran Tadej Knez Žagar (AC Mariborska Celje), za najuspešnejšega vratarja pa Peter Ortar (Jack bar). Največ zadetkov - 7, je na turnirju dosegel Matic Maruško (ŠIC bar).
NŠ
Foto: NS
16 Štajerski
Šport v letu 2017
torek • 8. januarja 2018
Šport v letu 2017
Številni domači in mednarodni uspehi, osvojene medalje ...
Tenis • Zidanškova
• »V»	1	• •
najvišje v karieri
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je v letu 2017 naredila nov korak naprej v profesionalni karieri in novembra dosegla novo najboljšo uvrstitev na WTA-lestvi-ci: 132. mesto. Med drugim je novembra osvojila svoj prvi turnir z nagradnim skladom 60.000 dolarjev - to ji je uspelo v avstralskem Bendigu. Prvič je nastopila v kvalifikacijah Melbourna, Pariza in Wimbledona.
Blaž Rola je v letu 2017 najboljši rezultat zabeležil aprila, ko je osvojil challenger turnir v Tallahas-seeju na Floridi z nagradnim skladom 75.000 dolarjev. Na OP ZDA v New Yorku se je uvrstil v 2. krog kvalifikacij.
Nina Potočnik (Galtena) je marca osvojila svoj prvi ITF-tur-nir z nagradnim skladom 15.000 dolarjev v Hammametu v Tuniziji. Dosežek je junija ponovila v italijanskem Tarvisiu.
Nogomet • Aluminij obstal v 1. ligi
Nogometaši Aluminija so v sezoni 2016/17 v 1. slovenski ligi zbrali 38 točk in osvojili končno 9. mesto. Državni prvak je postal Maribor, osvojil je 73 točk. Kidri-čani dodatnih kvalifikacij za obstanek v ligi niso igrali, saj ekipa Kopra ni dobila licence za nastop v 1. ligi za sezono 2017/18.
V	sezoni 2017/18 je Aluminij v jesenskem delu sezone zbral 16 točk in končal na 8. mestu. Jesenski naslov je z zbranimi 43 točkami osvojil Maribor.
V	Pokalu Slovenije je Aluminij nastopal izjemno uspešno in se je uvrstil v polfinale. Na poti do tega uspeha je izločil Lušt Beltince, Jadrana Dekani in Krko. Med štiri najboljše ekipe so se uvrstile še ekipe Olimpije, Gorice in Celja.
V	NK Aluminij so letos zaključili dva velika infrastrukturna projekta. Tako so najprej slovesno odprli novozgrajeno tribuno za 600 gledalcev, nato pa so v uporabo predali še reflektorje.
Tamara Zidanšek
Nogomet • Precej sprememb v Dravi
Februarja je bil na mesto predsednika NK Drava imenovan Nastja Čeh. Med točkami programa je izpostavil finančno stabilizacijo kluba, obstanek članske ekipe v 2. slovenski ligi in nadaljevanje dobrega dela z mlajšimi selekcijami.
V	sezoni 2016/17 je ptujski kolektiv med drugoligaško druščino zasedel končno 5. mesto (31 točk), neposredno napredovanje v 1. ligo si je priborila ekipa Triglava (61 točk).
V	sezoni 2017/18 je Drava jesenski del tekmovanja v razširjeni 2. ligi (16 moštev) končala na 2. mestu, za Muro. Pred sezono je ptujski klub sklenil sodelovanje z nigerijskim podjetjem Dakinda.
Tim Gajser
Motokros • Gajser ostaja med najboljšimi
V sezoni 2016 je Tim Gajser osvojil naslov svetovnega prvaka v najmočnejšem razredu MXGP. V letu 2017 tega dosežka ni uspel ponoviti, predvsem zaradi poškodb, ki so ga pestile v sredini sezone. Kljub temu je ostal v stiku z najboljšimi in je na koncu osvojil 5. mesto v razredu MXGP. V sezoni je slavil na treh prizoriščih: v Argentini, Mehiki in na Švedskem. Prvak je postal Italijan Antonio Cairoli.
Atletika • Domjanova tretja, Bedračeva šesta v Evropi
Veronika Domjan se je zelo izkazala na 11. evropskem prvenstvu za mlajše člane/članice do 23 let na Poljskem. Članica Atletskega
kluba Ptuj je orodje najdlje vrgla 58,48 metra, kar je bil letos njen najboljši rezultat. S to razdaljo je na koncu osvojila odlično tretje mesto v Evropi. Bronasta medalja na evropskem prvenstvu sodi med njene doslej največje atletske uspehe.
V Grossettu je potekalo evropsko prvenstvo za starejše mladince in mladinke v atletiki. Iz AK Ptuj je v skoku v daljino Maja Bedrač osvojila 6. mesto (626 centimetrov).
Na Prvenstvu Slovenije v atletiki za člane in članice v Celju je Atletski klub Ptuj pobral štiri medalje. Dve zlati si je pričakovano prislužila Veronika Domjan, ki je bila najboljša v metu diska in suvanju krogle. Malo manj pričakovano je članski državni prvak v teku na 110 metrov z ovirami postal Aljaž Br-lek. Srebrno člansko medaljo je v metu kladiva osvojil Jurček Korpič Lesjak.
Boks • Ringovci suvereno prvaki
Marca se je zaključila sezona 2016/17 v slovenski boksarski ligi. V skupnem seštevku je suvereno 1. mesto osvojil Boks klub Ring iz Ptuja, člani Dejan Zavec Boxinga pa so bili na koncu uvrščeni na peto mesto.
Dejan Zavec je v letošnji sezoni organiziral serijo treh gala boksarskih dogodkov z naslovom Dejan Zavec Boxing Gala. Ti so bili izvedeni v Ljubljani, Laškem in Šentilju. Na prvem je bil za najboljšega izbran Denis Lazar (BK Ring), na drugih dveh pa Aljaž Venko (DZ Boxing).
Venko in Lazar sta letos tekmovala na evropskem prvenstvu v boksu v ukrajinskem Kharkivu. Oba sta v uvodnih dvobojih pokazala dobro borbo, a to je bilo premalo za končno zmago.
Kot ambasador je Ptuj obiskal tudi nekdanji član Arsenala, Interja in Ajaxa Nwankwo Kanu.
Športno plezanje • Mina Markovič evropska podprvakinja v težavnosti
Italijanski Campitello je gostil evropsko prvenstvo v težavnostnem in hitrostnem plezanju, na katerem se je ponovno zelo izkazala Mina Markovič. Ptujčanka je osvojila 2. mesto, pred njo je bila le Belgijka Anak Verhoven. Za Markovičevo je to že sedma medalja z velikih tekmovanj.
V tekmovanju za svetovni pokal v težavnostnem plezanju je Mina osvojila končno 6. mesto, razred zase je bila Janja Garnbret.
Mina Markovič
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so se uvrstili v polfinale Pokala Slovenije.
Najboljše vzdušje na ptujskem Mestnem stadionu je bilo letos na srečanju Drava - Mura.
torek m S. januarja 201S
Šport v letu 2017
Štajerski	IT
V športni dvorani v Slovenskih Konjicah je bil pod organizacijsko taktirko Franca Matjašiča izveden mednarodni boksarski turnir Grand prix Slovenske Konjice 2017. Štel je za evropski pokal in je bil doslej daleč največji uradni boksarski turnir v Sloveniji. Na njem je naziv najboljšega boksarja osvojil Denis Lazar.
DP v boksu med posamezniki je potekalo v športni dvorani OŠ Sečovlje. Člani BK Ring so osvojili pet naslovov (Denis Lazar, Alen Kralj, Filip Pirc Kolar, Anja Jabločnik in Kaja Tomasino), predstavniki BK Dejan Zavec Boxing pa tri (Aljaž Venko, Tomi Lorenčič in Vida Rudolf).
Padalstvo • Bron Petra Balte na evropskem prvenstvu
Podgorica je septembra gostila evropsko prvenstvo v padalstvu v skokih na cilj. V slovenski reprezentanci je tekmoval Ptujčan Peter Balta, ki je kot posameznik solidno opravil z vsemi skoki in je na koncu s 14 kazenskimi centimetri zasedel končno 39. mesto. Je pa Peter Balta iz Črne gore prinesel ekipno bronasto medaljo, ob njem so v slovenski reprezentanci nastopali še Roman Karun, Borut Erjavec, Senad Salkič in Matej Be-čan.
Peter Balta je ob tem avgusta slavil na tekmi svetovnega pokala v skokih na cilj. Na tem tekmovanju v Italiji je nastopilo 44 ekip, med njimi je Aeroklub Ptuj zasedel odlično 7. mesto.
Rokomet • Ormožani brez težav do obstanka
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so v sezoni 2016/17 po rednem delu prvenstva v 1. A državni ligi zasedli 8. mesto. Tekmovanje so nadaljevali v Ligi za obstanek, kjer so osvojili 3. mesto. Skupaj je to pomenilo končno 9. mesto v državi, prvak je postala ekipa Celje Pivovarna Laško.
Moški RK Drava je po približno dvajsetih letih v sezoni 2016/17 ponovno zaigral v elitnem rokometnem državnem tekmovanju, v 1. A državni ligi. Na koncu so osvojili 13. mesto in izpadli v 1. B-ligo.
Ženski rokometni klub Aklimat Ptuj se je v sezoni 2016/17 s precej spremenjeno in kakovostno igralsko zasedbo vrnil v 1. A državno rokometno ligo. Na koncu so v dvajsetih tekmah zbrale 15 točk, s čimer so se uvrstile na sedmo mesto.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zauec je u letu 2017 organiziral tri gala boksarske uečere; na enem izmed njih je nastopal Denis Lazar (BKRing Ptuj).
Ptujske rokometašice so v minuli sezoni igrale tudi v četrtfinalu Pokala Slovenije, v katerem so izgubile s Celjskimi mesninami.
V	sezoni 2017/18 Ptujčanke v 1. A-ligi po prvem delu tekmovanja zasedajo zadnje, 10. mesto. Vknji-žile so eno zmago.
Množične športne prireditve
V	letu 2017 je bilo na Ptuju organiziranih kar nekaj množičnih špor-tno-rekreativnih prireditev. Izstopal je 15. Poli kolesarski maraton, ki je v najstarejše slovensko mesto privabil 4.500 rekreativnih kolesarjev.
Med drugimi prireditvami je vredno omeniti Pokal Ptuja 2017 v judu, Pokal Poli 2017 v kolesarstvu, 13. mednarodni miting Pokal
Terme Ptuj 2017 v plavanju, 16. Ptujski triatlon, 23. Ptujski športni vikend in Mini olimpijado.
Kolesarstvo • Hozjan nastopil na EP in SP
Član Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Marko Hozjan je v dresu slovenske reprezentance v kategoriji starejših mladincev zmagal na 6. memorialu Benedetto Cescon v Italiji. S tem nastopom in tudi nekaterimi drugimi odličnimi rezultati med sezono si je zaslužil vpoklic v slovensko reprezentanco za evropsko prvenstvo na Danskem, kjer je tekmoval med starejšimi mladici v cestni dirki.
Marko je dobil vabilo selektorja mladinske reprezentance Andreja Cimpriča tudi za nastop na sve-
tovnem prvenstvu. V Bergnu na Norveškem je imel Marko Hozjan veliko smole, saj je bil na cestni dirki udeležen v dveh nesrečah, tako da je moral na svoji doslej največji dirki v karieri odstopiti.
Kung-fu • Šauperlu medalja na EP
V Tibilisiju je potekalo evropsko prvenstvo v kung fuju, na katerem je tekmoval Karel Šauperl. Ptujčan je bil v Gruziji edini slovenski tekmovalec, ki je nastopal v katah in borbah. V katah je bil sedmi, medtem ko je presenetil v borbah, saj je osvojil tretje mesto. Ta bronasta medalja predstavlja največji uspeh v karieri Karla Šau-perla, ki je s tem nastopom končal aktivno tekmovalno kariero.
Poli maraton ostaja ena izmed najmnožičnejših slovenskih rekreativnih prireditev.
Foto: Črtomir Goznik
Kevin Venta
Foto: Črtomir Goznik
V sezoni 2016/17 so lahko ljubitelji rokometa na Ptuju in u Ormožu spremljali pruoligaška lokalna derbija.
Odbojkarice ŽOK GSV Zava Ptuj krojijo vrh 2. lige vzhod.
Odbojka • V vrhu 2. lige
ŽOK GSV Zava Ptuj je sezono 2016/17 v 2. državni ligi vzhod končal na 3. mestu. V zelo homogeni ekipi je bila glavna igralka kape-tanka Anja Cvirn, ki se je po sezoni poslovila od aktivnega igranja odbojke.
V	sezoni 2017/18 se ptujska vrsta z drugo ekipo NKBM Branik enakovredno bori za 1. mesto v 2. državni ligi vzhod.
Kikboks • Tri medalje za KBV Ptuj
V	Skopju je letos potekalo evropsko prvenstvo v kikboksu organizacije WAKO za kadete in mladince. V point fightingu so odlično tekmovali mladi predstavniki iz Kluba borilnih veščin Ptuj: drugi mesti sta v svojih kategorijah osvojila Tilen Repina in Patrik Šulek, medtem ko je bila Lara Vu-zem Vajda tretja.
Tajski boks • Aleš Golob tekmoval na EP
Član Kluba tajskega boksa Ptuj Aleš Golob se je kar nekaj časa pod vodstvom klubskega trenerja Matjaža Tomažina pripravljal za nastop na evropskem prvenstvu v tajskem boksu. V Parizu v kategoriji do 75 kilogramov naš repre-zentant ni imel sreče v žrebu, saj je v uvodnem krogu naletel na neugodnega Cekena Osmana. Turški borec je s tehničnim knockoutom slavil v drugi rundi.
Judo • Šlambergerjeva deveta na SP
V	Zagrebu je na svetovnem prvenstvu v judu v mladinski konkurenci iz Judo kluba Drava Ptuj tekmovala Nika Šlamberger. Nastope v kategoriji do 78 kilogramov je začela z zmago proti predstavnici Romunije Alexandri Mazili. V drugem krogu je naletela na izvrstno Portugalko Sampaio Patricio in izgubila. S tem je na koncu osvojila 9. mesto.
Odprtje pumptrack steze
Na Zadružnem trgu je bila v začetku oktobra v uporabo predana nova pridobitev - pumptrack steza. Namenjena je rolkarjem in kolesarjem „prostega sloga".
Obnovljena plezalna stena
Plezalni klub 6b Ptuj je na Osnovni šoli Olge Meglič postavili novo plezalno steno. Prejšnja je imela 100 kvadratnih metrov površine, nova pa ima 120 kvadratnih metrov.
Foto: Črtomir Goznik
Strelstvo • Blazinšek evropski podprvak
Tomaž Blazinšek, član Strelskega društva Trap Ormož, je na julijskem EP v Bakuju s fantastičnim streljanjem osvojil naslov evropskega podprvaka v novi olimpijski disciplini mešanih parov v trapu z Jasmino Maček. Na SP v Moskvi je v septembru v posamični konkurenci v trapu osvojil 69. mesto.
Kevin Venta je osvojil prvo odličje na ISSF svetovnem pokalu v New Delhiju (februar/marec) - zasedel je 3. mesto v mešanih parih z zračno pištolo v novi olimpijski disciplini ter 11. in 12. mesto z malokalibrsko in zračno pištolo. Uspešno in z visokimi uvrstitvami je nastopal tudi na preostalih dveh svetovnih pokalih v Munch-nu in Gabali. Na EP V Bakuju je v juliju z malokalibrsko pištolo na 50 m dosegel najvišjo uvrstitev do zdaj na EP - 14. mesto. Na EP v Mariboru je osvojil 38. mesto.
Urška Kuharič je z reprezentančno ekipo na GP v Plznu (v začetku maja) izboljšala ekipni državni rekord v olimpijski disciplini z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Nastopala je tudi na EP v Mariboru z zračno puško (marca) in na EP v Bakuju z malokalibrsko puško (julija), dveh največjih strelskih tekmovanjih v letu 2017.
Namizni tenis
Igralke NTK Ptuj so v sezoni 2016/17 nastopale v 1. slovenski ligi in na koncu v devetčlanski ligi zasedle osmo mesto. Za ptujsko ekipo so večino tekem igrale Katja Krajnc, Daniela Tomanič But-kovska in Martina Komovec, občasno so pomagale Anja Bezjak, Vesna Terbuc in Urška Rojko. Ptujčanke tekmovanje v najvišji ligi nadaljujejo tudi v sezoni 2017/18, kjer po prvem delu sezone zasedajo visoko, 5. mesto. Ekipi se je pridružila Nika Belaj.
Futsal
Ekipa FC Hiša daril Ptuj je v sezoni 2016/17 v 2. slovenski futsal ligi zasedla končno 7. mesto v desetčlanski ligi. V novi sezoni 2017/18 po prvem delu tekmovanja zasedajo 8. mesto.
JM,DB
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 9. januarja 2018
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Slovenski zvoki
Zvenijo podobno kot Avseniki
Ansambel Slovenski zvoki je nastal pred osemnajstimi leti iz ansambla Toplišek.
„Njegov takratni vodja Andrej Toplišek je šel igrat k Okroglim muzikantom, mi pa smo dobili novega harmonikarja in si nadeli eno najbolj slovenskih imen Slovenski zvoki, ki se ga je spomnil klarinetist in vodja Bojan Lugarič, ki je med tem časom ustanovil tudi svoj snemalni studio, v katerem snemajo jmznani slovenski ansambli. Že od začetka so z nami: Jože Drugovič, igra harmoniko, po poklicu je poštar, Mirko Košar, ki igra kitaro in ima svojo gostilno, ter Zlat-ko Zikovšek na trobenti, po poklicu šofer. Pevka Tadej a Ab-ram se nam je pridružila pred 10 leti, dela kot trgovka, basist Boštjan Zaje pa je prišel pred 13 leti. Ima najbolj zanimiv hobi, je skakalni trener, do nedavnega je treniral svojega sina Timija Zajca, ki uspešno nastopa v svetovnem pokalu v smučarskih skokih. Na državnem prvenstvu pa je bil celo najboljši, tudi pred Petrom Prevcem," so se predstavili člani ansambla Slovenski zvoki.
...
s-
£ . „ ■
Igrajo narodno-zabavno glasbo s klavirsko in tudi dia-tonično harmoniko kot tudi zabavno, plesno glasbo, pa tudi kar nekaj šova se da videti na njihovih nastopih. Glasbo jim piše Bojan Lugarič, besedila pa ustvarjajo znani slovenski te-kstopisci, kot so: Vera Šolinc, Ivan Sivec, Jože Galič in drugi.
Repertoar za nastope sestavljajo sproti, tudi popularne, tren-dovske pesmi osvajajo sproti, da je le občinstvo čim bolj zadovoljno.
„Naša največja uspešnica je s prvega CD-ja Smeh klarineta. Z zadnjega CD-ja, ki je izšel decembra lani, pa se najbolj prijema valček, ki smo ga
izvajali na festivalu Slovenska polka in valček 2016, to je pesem Včasih ljubezen pač mine. Vse skupaj smo izdali že devet plošč. V vseh teh letih smo si ustvarili svoj prepoznavni zven. Ko zaigramo Avsenikovo glasbo, imamo po mnenju mnogih podoben zven. Nastopamo povsod po Sloveniji, tudi Avstriji, Nemčiji in Švici. Ze štirikrat pa smo bili na mesečni turneji po Ameriki. Tudi letos naj bi potovali čez lužo," pove Bojan Lugarič.
Narodno-zabavnih ansamblov je res zelo veliko, kakovostnih in seveda tudi manj kakovostnih. Na slovenski sceni je mogoče malo preveč triov in premalo kvintetov. Občinstvo pa je tisto, ki odloča, pravijo
člani ansambla Slovenski zvoki. Festivalov se ne udeležujejo, to prepuščajo mladim ansamblom, ki potrebujejo promocijo in večjo prepoznavnost. Sicer pa ansambel s pravo pesmijo na pravem festivalu lahko lepo od-skoči, so prepričani. Lani so se sicer izjemoma udeležili festivala Slovenska polka in valček na pobudo Blaža Švaba, rezultat je bil zelo pozitiven. Na festivalu Oberkrainer Award v Avstriji, kamor so jih prav tako povabili, so jim podelili nagrado za najboljši ansambel 2017.
V letošnjem letu bodo veliko delali na promociji novi CD-ja in dveh novih spotov, veliko bodo tudi nastopali, predvsem poleti, oktobra pa jih ponovno čaka gostovanje v Ameriki.
MG
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1993
.astninjenje podjetij
1/
Razmere v ptujskem gospodarstvu se slabšajo, število nezaposlenih strmo narašča, povečuje se število prekinitev dela, naraščajo blokade žiro računov. Suša je prepolovila letino.
Radio Ptuj praznuje 30-letnico, prvič se je s svojim programom oglasil 2. januarja leta 1963. Tednik pa praznuje že svojo 45-letnico izhajanja. V sumljivih okoliščinah, nikoli dokončno pojasnjenih, je umrl prvi direktor Radia Ptuj Franc Plohl.
„Arhivsko gradivo moramo rešiti pred uničenjem!" je pozval dr. Peter Pavel Klasinc (Pokrajinski arhiv Maribor, Mednarodni inštitut arhivskih znanosti). Pristojni arhivski zavodi v Sloveniji namreč opažajo, da se v zadnjem času pri projektih za prestrukturiranje gospodarstva in vzpodbujanju prenove podjetij ne posveča dovolj pozornosti z zakonom predpisanemu zavarovanju arhivskega gradiva. Arhivsko gradivo, ki je v arhivih podjetij, je last države in je kot takšno zaščiteno z zakonom. Na ptujskem sekretariatu za gospodarstvo so doslej sprejeli 14 vlog za denacionalizacijo bivših zasebnih podjetij. Podjetja so se po II. svetovni vojni odvzemala po treh zakonih. Občina Ptuj, sekretariat za gospodarstvo, področje turizma, gostinstva in trgovine, je objavil informativni razpis za pridobivanje udeležencev in idej za skupno promocijo Ptuja v letu 1993. Ptu-jčani svoje kraje upravičeno in s ponosom imenujemo zakladnica tisočletij. V Celovcu se je na Para-celsusovih prireditvah, posvečenih 500. obletnici rojstva zdravnika in misleca Paracelsusa v okviru giba-
nja za zdrava mesta predstavil tudi Ptuj. Na to, daje ta znameniti zdravnik živel v Ptuju med letoma 1524 in 1525, ko je potoval po Sloveniji in Hrvaški, smo Ptujčani v okviru tega jubileja pozabili. To je težka napaka in kaže, da mestu ne želimo dati tiste cene, ki jo je imelo nekoč, ne želimo, da bi gradilo na starih kulturnih temeljih, ki lahko samo poudarijo njegov pomen, je zapisal Jakob Emeršič. Spomnil pa je tudi na to, da je Ptuj imel prvo javno knjižnico že leta 1793.
Prestavitev Lackovega spomenika s Slovenskega trga v Ptuju, kjer so ga postavili leta 1958, še naprej buri duhove. Arhitekt Janez Su-hadolc je že lani zapisal v Tedniku, da gre za zgrešeno prestavitev. Tudi pisatelj Miha Remec je izrazil ogorčenje nad tem dejanjem. Za mnoge generacije udeležencev osvobodilnega boja pomeni ta prestavitev degradacijo spomenika in pomena Lackove osebnosti, pa je v svojem prispevku med drugim zapisala Vida Rojic, ki se sprašuje, kaj storiti, komu prisluhniti in kam ga postaviti, ali je morda pravi kraj ulica z njegovim imenom, kjer so ga trpinčili, ali pa naposled počakati na leto 2018, ko bo staro mestno pokopališče preurejeno v mestni park in sedanja lokacija ne bo več vprašljiva, tudi zaradi oddaljenosti od dni, ko preživlja slovenstvo krizo politične zvesti.
Označevanje meje bo trajalo od tri do pet let
Občina Ptuj je postala soustanoviteljica Term Ptuj, s tem so nanjo
Akropolis se zanima za Borl

Mednarodno kulturno združenje Akropolis, ki je neke vrste šola nove filozofije in se zgleduje po Antiki, se zanima za najem Borla. V njem želi prirejati seminarje, delavnice, srečanja ter organizirati specialno gostinsko
r—t_ dejavnost. Ptujski izvršni svet njegovo povpraševanje še preučuje. _r—-j ^ -fg
Foto: Kosi (arhiv)
V začasnem begunskem zbirnem centru na Zagrebški biva okrog 150 beguncev, v glavnem iz Bosne in Hercegovine, ki se želijo čim prej vrniti domov.
prenesli 30-odstotni delež le-teh. Ptujska bolnišnica je najela 120 milijonov tolarjev kredita za posodobitev opreme, računajo pa tudi na sredstva 4. občinskega samoprispevka. Na 33. ptujskem Kurentovanju je svoj demonski ples zaplesalo že več kot 300 kurentov. Ptujski krščansko misleči izobraženci in študentje so ustanovili društvo izobražencev Viktorina Ptujskega, ki je bil prvi latinsko pišoči razlagalec svetega pisma ter prvi in edini literarni ustvarjalec iz našega slovenskega območja, ki ga poznamo iz antike. Ptujska občinaje za zdaj po številu zasebnih zdravstvenih ambulant med prvimi v Sloveniji. Za zasebno zdravniško prakso se je odločilo že šest zdravnikov. Ptujska občina je z letošnjim proračunom prepolovila znesek, namenjen za turizem, letos bo teh sredstev le 8,7 milijona tolarjev. V ormoški občini je število denacionalizacijskih zahtevkov že preseglo številko 400, na vrnitev odvzetih parcel čaka tudi agrarna skupina iz Pušinec, v Obre-žu pa deležniška skupnost. Pričele so operativne priprave za določanje meje, v obmejnih občinah so
ustanovili 17 občinskih komisij za označevanje in obnavljanje državne meje z republiko Hrvaško. Označevanje meje bo trajalo od tri do pet let. V preteklosti je vsa dela v zvezi z mejo opravila vojska brez civilne službe. Geodeti že delajo v Zavrču, Cirkulanah, Leskovcu, Podlehniku in Žetalah. V 300 let stari hiši v Ptuju, kjer je tudi mestni kino, so odprli nov ptujski nakupovalni center, 14 izbranih butikov in gostinski lokal pod skupnim imenom Zlata črta. Ob 24. prazniku ptujskih krajevnih skupnosti, osrednja slovesnost je potekala pri glasbenem paviljonu v Ljudskem vrtu, je predsednik projektnega sveta za ureditev Ljudskega vrta Boris Gornik povedal, da pripravljajo dokumentacijo za posamezne etape prenove le-tega. V Ptuju bo zrasla carinska izpostava, ki naj bi v polni funkciji zaživela v letu 1994. Z njo naj bi Ptuju vrnili vlogo, ki jo je imel do leta 1957. Gre za skupen projekt Blagovno-trgovinskega centra Ljubljana, ptujske občine in republiške carinske uprave. Umrl je pisatelj in častni občan Ivan Potrč. Ptujski izvršni svet je sprejel pobudo predsednika Branka Brumna, da se
ljudska in študijska knjižnica poimenuje po Ivanu Potrču.
V Ptuju bodo vzpostavili enoto Zavoda za naravno in kulturno dediščino, v kateri bosta v začetku delala restavrator za arheologijo in risar. Program Revit (revitalizacija občine), ki je izrednega pomena za razvoj občin, poteka tudi v Ptuju in Ormožu. Država se za zdaj še ni odločila, kaj bo z njimi naredila. Po vstopu v Svet Evrope se bomo slej kot prej morali odločiti za regijsko organiziranost. Na Gomili gradijo turistični dom.
Jurij in Korant -
prva ptujska mestna avtobusa
Projekt odstranjevanja arhitektonskih ovir (urejanje pločnikov za invalide) v Ptuju dobro poteka. V 45 dneh so odstranili 209 arhitektonskih ovir. Na zadnjem skupnem občinskem prazniku (še) velike občine Ptuj so za častna občana razglasili dr. Antona Trstenjaka in prof. Jožeta Gregorca. Zlato plaketo pa je ob 100-letnici prejel Pokrajinski muzej
Ptuj. Na Ptujski Gori so potekale številne prireditve ob 500. obletnici trških pravic in 500. obletnici najhujšega turškega vpada. Pred 80 leti je bil odkrit III. mitrej. Korenovo plaketo na 24. festivalu domače zabavne glasbe Ptuj '93 je osvojil Dušan Kobal, pevec ansambla Adria kvintet iz Opčin pri Trstu. Poslušalci Radia Ptuj po novem lahko njegov program spremljajo na novi frekvenci 99,5 Mhz. Signal prihaja z novega oddajnika na Belskem Vrhu. Družba Radio-Tednik Ptuj je uspešno organizirala 4. festival radijskih postaj Slovenije, katerega gostitelj je bil Radio Ptuj. Ustanavljanje ptujskega turističnega podjetja Poetovio Vivat spremljajo številni pomisleki, vendar v IS SO Ptuj poudarjajo, da gre za strokovno konsistentno odločitev, pri kateri ne gre za nobeno nepoštenost. Na ptujskem mini sejmu Paracelsus so govorili predstavniki mreže zdravih mest Slovenije, Ptujčani pa v glavnem o vodi kot o življenjski in naravni dobrini, ki je vse bolj ogrožena, ter o nadpovprečni ekološki ogroženosti v občini. Prvega decembra sta pričela voziti avtobusa ptujskega mestnega prometa Jurij in Korant.
V manj kot enem letu so zgradili novo turistično naselje v Termah Ptuj s skupaj s 170 posteljami. Prve goste so sprejeli že sredi decembra. Ob izteku leta je ptujski izvršni svet sklenil, da bodo športno dvorano Mladika nadzidali. V podružnici Službe družbenega knjigovodstva v Ptuju so do 28. decembra revizije po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij končali v sedmih podjetjih v ptujski in petih v ormoški občini. Skupno ugotovljena višina oškodovanja znaša nekaj nad 108 milijonov tolarjev, ki pa še ni popolna, ker ni podatkov o ugotovljenih oškodovanjih, ki so jih ugotovile druge podružnice SDK, ki prav tako opravljajo revizijo v ptujski in ormoški občini. Nekateri so si lastninjenje predstavljali kot svobodno lovišče!
Revizijam naj bi sledile prve ovadbe. Ob koncu leta je bilo tudi jasno, da je ptujska občina v dosedanjem obsegu dokončala svoj mandat, prihaja čas nove lokalne samouprave.
Pripravila: MG
torek • 9. januarja 2018
Nasveti
r\
Štajerski	19
Kaj bomo danes jedli
TOREK	SREDA	ČETRTEK
kostna juha, pečenka jota s kislo repo in prežganka, ocvrta z zapečenim pirejem, prekajenim mesom, cvetača, zelena solata, sadje haloška gibanica solata, zapečene
skutne palačinke
PETEK
SOBOTA
grahova kremna juha, poljubna juha,
krompirjevi svaljki	pečene perutničke,
z drobtinami, radič	ovrt krompirček,
v solati, jogurtovo	solata iz stročjega
pecivo	fižola, skutini žepki
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
NEDELJA
PONEDELJEK
juha iz hrbtiščnih kosti juha, ocvrti puranji z jetrnimi cmoki, meso zrezki, riž, rdeča (iz juhe), hren z jabol- pesa, puding kom, pražen krompir, domače vanilice
Pečenka z zapečenim pirejem
Sestavine: ostanki pečenke (ali drugega mesa), poljubna zelenjava (mešanica ali posamezna vrsta: brokoli, cvetača, korenček, grah); bešamel: košček masla, čebula, zelenjavna jušna osnova (uporabimo vodo, v kateri smo kuhali zelenjavo ali jušno kocko); pire krompir: krompir, jajce, košček masla, vroče mleko, sol.
Ostanke mesa zrežemo na koščke. Zelenjavo skuhamo v rahlo slani vodi. Na maslu popražimo čebulo, dodamo moko, premešamo (ne pražimo je!) in zalijemo z zelenjavno jušno osnovo. Kuhamo 10 minut. Pomešamo meso, zelenjavo in bešamel ter razporedimo po pekaču (previdno s soljo, ker so ostanki mesa že soljeni). Naredimo pire krompir, v katerega vmešamo jajce; za zalivanje uporabimo vroče mleko, da je rahlejši. Pire razporedimo po mesu v pekaču. Pogladimo ga in porišemo z vilicami. Pečemo približno tričetrt ure, da se pire zlatorjavo obarva.
Domače vanilice
Sestavine: testo: 300 g margarine, 200 g sladkorja v prahu, 2 jajci, 1 rumenjak, 250 g orehov, moko po potrebi; nadev: marmelada, nutela, krema po želji; posip: mleti orehi, beljak, mleti sladkor.
Moko, margarino, jajca in rumenjak zmešamo in dodamo orehe in moko po potrebi. Testo razvaljamo in z okroglim modelom izrezujemo kroge. Vsako gornjo stran premažemo z beljakom in potresemo z orehi. Pečemo 10 minut pri 180 °C. Ko se ohladijo, po dve združimo s poljubnim nadevom ter potresemo z mletim vanilijinim sladkorjem.
Moje cvetje • Miša Pušenjak specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Ne obrezujemo, da ne bo škode zaradi pozebe še več
Še vedno ljudje ne verjamejo, da prezgodnja rez povzroča hitrejše odganjanje in s tem tudi cvetenje sadnega drevja, prav tako pa vseh drugih rastlin.
Naj vas topli zimski dnevi ne pokličejo prehitro v vaše vrtne sadovnjake, saj po našem opazovanju drevje in grmovje že zaradi lanskega pretoplega poletja in potem jesenske moče ni pravilno dozorelo in dočakalo zime. Zato bo vsaka rez še dodatno pospešila novo rast in s tem povečala nevarnost pozebe. Poklicni sadjarji so se res že podali v sadovnjake, vinogradniki pa v vinograde zato, ker morajo delo pravočasno opraviti, vam pa naj se nikakor še ne mudi.
Prav tako ne režemo vrtnic, okrasnih trav, skratka ne režemo še. Raje si vzemite čas in preverite orodje v kleti, škarje pa primerno nabrusite. Samo z dovolj ostrimi škarjami bo rez lažja, predvsem pa gladka. Gladka rez pa pomeni manjšo površino, kjer lahko preko ran glivice in bakterije napadejo vaše rastline.
Kam z božičnimi drevesci
Najbolj potrebujejo vašo pozornost rastoča, v lonce po-
sajena drevesca. Ta morajo na mrzlo. Če že imajo nove, svetle poganjke, potem jih prestavite na prosto postopoma. Če bodo poganjki pomrznili, je le mala
verjetnost, da bodo pognali novi. Najprej jih za teden ali dva prestavite v neogrevan a svetel prostor v hiši, nato jih postavite v zavetje balkona ali nadstreška
ob hiši. Šele po mesecu dni jih lahko posadite na njihovo stalno mesto. Jame zanje pa je priporočljivo izkopati že zdaj, da se prezračijo.
Foto: Miša Pušenjak
Tudi porezane smrekice so uporabne na vrtu. Iglice zaki-sajo zemljo, zato jih uporabite kot zastirko okoli iglavcev, ameriških borovnic, hortenzij ali rododendronov. Veje in deblo pa uporabite za oporo. Lahko po njih plezajo okrasne enoletne ali večletne plezalke. Ker je deblo precej hrapavo, bradavi-často, bo nudilo odlično oporo nežnim steblom enoletnic. Tudi paradižnik bo hvaležen za oporo smrekovega debla. Tako bo tudi odmrlo drevesce še enkrat služilo v koristen namen. Drevo lahko potopimo tudi v ribnik, kjer bo služilo zavetišču za ribe, pa tudi mnoge druge koristne živali v vodi.
Kaj pa vitezove zvezde
Tudi na vitezove zvezde (ama-rilise) ne pozabite. Nekateri ste jih pripravili do cvetenja v tem prazničnem času. Ko odcvetijo, jim čim prej odščipnemo uvel cvet. Steblo pa pustimo tako dolgo, da se samo posuši. Posta-
vimo jih na svetla okna, redno zalivamo, enkrat na teden jih lahko tudi pognojimo, spomladi jih je bolje presaditi na prosto.
Drugi pa jih bomo sadili šele zdaj, po praznikih. Tako nam bodo predčasno prinesle pomlad v naša stanovanja. Drugi jih boste sadili nekoliko kasneje. Kljub temu jih sedaj preglejte, če niso že same pognale cvetnega popka, očistite razpadlih korenin, listja, če je še na njih, in ponovno spravite ali pa posadite.
Če jih boste sadili, jih posadite v lončke, ki imajo premer le za 2-4 cm večji kakor sama čebula. V zemljo jih posadite tako, da bo polovica čebule gledala iz zemlje. Zalijte, postavite na toplo in po želji zatemnite z drugim lončkom ali pa pustite tako. Drug lonček postavimo na čebulo zato, da požene najprej cvetni popek, šele kasneje listje. S tem pa čebulo bolj oslabimo, kakor če listje in cvetove požene istočasno. Zato jaz nikoli ne za-temnjujem. Potem se oborožite s potrpežljivostjo. Prej ali slej bo pognala nov cvet, če je le dovolj velika. Nikar pa ne bodite razočarani tisti, ki ste čebulo prvič dobili šele lani, in to cvetočo. Ta je bila prisiljena cveteti in pogosto se zaradi tega tako izčrpa, da naslednje leto ne cveti. Tudi tiste, ki jih imate doma, si kakšno leto vzamejo premor in cvetijo. Prav tako mora biti čebula dovolj velika, da zacveti, zato včasih kakšne manjše, ki smo jih odtrgali od stare čebule, tudi ne cvetijo. Pa nič hudega, bodo pa drugo leto.
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 9. januarja 2018
MGDIR:24
Doktor, ki kmetuje
Le streljaj od slovensko-madžarske meje živi prav poseben fant, Mihael Kasaš, ki ga kličejo Miši. Je izobražen, razgledan in navdahnjen s sodobnimi nazori. Doktor kemijske tehnologije je pustil službo na mariborski univerzi in postal kmet. Ja, prav ste prebrali, na biodinamičnem posestvu goji zelenjavo. Zadovoljenje z življenjem, a manjka mu še pika na i - ženska, ki bo ogrela njegovo srce. Najti jo bo poskušal v oddaji Ljubezen po domače.
Mihaelu Kasašu na njegovem posestvu dela nikoli ne zmanjka, a je kljub temu zelo dejaven tudi na dobrodelnih taborih. Dobrodelnost mu namreč veliko pomeni. »Zakaj ne bi pomagal, če lahko, čeprav sem zaradi tega za dva tedna delo na kmetiji prepustil staršema. Rad imam otroke in upam, da jih bom kdaj imel tudi sam. Ni treba, da bodo ravno moji, v Sloveniji je namreč veliko otrok, ki potrebujejo rejništvo, nadomestne starše. Če bi se odločil za ta korak, bi bil otrok iz Slovenije. To pa iz preprostega razloga, ker želim v prvi vrsti pomagati doma.«
Mihael, ki je pripadnik madžarske manjšine v Sloveniji in se doma pogovarjajo madžarsko, je samski, a vedno ni bilo tako. Enkrat je že bil poročen, a je zakon trajal le leto in pol. Kljub temu ima nanj lepe spomine, v katere se vrne ob pogledu na družinski album. »Bila je zanimiva izkušnja, čeprav sva že od vsega za-
četka slutila, da se ne bo obneslo. A sva kljub temu poskusila. Razšla sva se kot prijatelja, brez jeze in slabe volje. Prepričana sva bila, da bova vsak zase našla srečo v življenju. Ker nisva imela otrok, je bila ločitev enostavna.«
Doktor znanosti
Mihael je odraščal na kmetiji, a ni čisto običajen kmet. »Ko sem bil otrok, mi včasih ni bilo všeč. Vrstniki so se kopali in počeli norčije, jaz sem pa moral delati na kmetiji. In takrat sem si rekel, kmet pa že ne bom. Šel sem študirat. Zanimali sta me kemija in kemijska tehnologija. Po diplomi je sledil magisterij, nato doktorat. Zaposlil sem se kot mladi raziskovalec na mariborski univerzi, a čez nekaj časa sem spoznal, da to ni tisto, kar me vleče in zadovoljuje. Nekega dne sem se odločil, da se vrnem na kmetijo in se o tem pogovoril s starši.
BES3 ^ - , M™}-'.
t.j.
T
Nekdaj živinorejska kmetija se je že pred leti preoblikovala v posestvo, na katerem se ukvarjamo s pridelavo zelenjave in gojenjem ekoloških semen.«
Ko se je na kmetijo vrnil za vedno, so zagnali biodinamično pride-
Foto: Andrej Križ
lavo. »Sem vegetarijanec, zato še toliko bolj cenim zdravo zelenjavo. Sicer pa moje prepričanje nikakor ni pogoj, da bo tudi moje dekle vegetarijanka. To je odločitev vsakega posameznika.«
Carmen Leban
ŽIVILA ZA ZDRAVJE
prostor pod zemeljski površjem, kjer se koplje ruda ali premoč
umetniško delo
tretji sklon, oajalnik
nace junkar
balha-skega jezera v muhst.
fino usnje za rokavice
ZAilMBNA KORENOVKA, pastinak
hrvaško mesto na zahodn obali istre
nemški slikah in grafik (maj)
pesnik in
DRAMATIK KlOPtfi
najvišji vrh obeh
duhovit do ml slek v fl uhu
ííval, «i
ima Stihi
_ noge idejni ute meuetuj
Število
prstov nahoki ali nogi
ZNANSTV.-FANTAST,
íapka
strupena dlakava rastlina, »ni zobnik
VELIKO LISTNATO DREVO
riko oesenjak
VOJAŠKA
pogodba
SVKE
ribe iz druíine skus
skupina dveh oseb, dvojica
japonski pisatelj
ve likaš
POMANJ-
smisla za estetiko
erbu
auguste renoir
Ml OCETNE KISLINE
PREDMET UMETNIŠKEGA
HHE
ZEMLJE V
olakav zelen sadeí
nace Sumi
TOlUlVEC
Jc zelenjava, ki od vseh vsebuje največ antio-ksidanta betakarotena, ki predstavlja pred stopnjo vitamina A, ki upočasnjuje rase rakavih celic. Vsebuje tudi veliko pekrina, ki v prebavnem traktu nabrekne kot pena in tako ščiti želodčno ter črevesno sluznico. Zaradi beta karo ten a je pomemben tudi xa močan imunski sisrem, zdrave oči, lepšo kožo (povečuje odpornost proti sončnim žarkom) in sijoče lase. Preprečuje tudi nastajanje ledvičnih kamnov, pomaga pri astmi in živčni izčrpanosti ter lajša artritis in prorin. Ta oranžna zelenjava vsebuje še ogljikove hidrate, kalij, kalcij, železo, magnezij, fosfor, vitamin K in folno kislino.
MGDIR:24
Z novim letom višje cene vozniškega izpita
Cene praktičnega dela bodo od letos višje tudi za več kot polovico.
Z novim letom je začela veljati tarifa o določitvi cen vozniškega izpita javne agencije za varnost prometa, ki zvišuje cene izpita. Cena teoretičnega dela, ki je enotna za vse kategorije, se je zvišala za dobrih deset evrov in je 24 evrov. Cene za praktični del za posamezne kategorije pa so višje tudi za več kot polovico. Teoretični del vozniškega izpita poteka
enako ne glede na kategorijo motornega vozila, zato je cena enotna za vse kategorije vozniškega izpita. Pri praktičnem delu vozniškega izpita so kategorije združene glede na trajanje izpita in minimalno predpisano število ocenjevalcev, ki ocenjujejo izpit za posamezno kategorijo, je razvidno iz obrazložitve tarife.
Žiga Kariž
Foto: arhiv Svet24
MGDin:24
Oliver po mesecu dni
1 1 »v • • v 1
v bolnišnici ze doma
Hrvaški glasbenik je božično-novoletne praznike preživel z družino.
Hrvaški glasbenik Oliver Drago-jevic je po mesecu dni zdravljenja v bolnišnici praznike preživel doma. Kot je povedala njegova žena Vesna, Oliver dobro okreva, se že sprehaja ob morju in je srečen, ker je doma. »Po mesecu v bolnišnici je zdaj spet srečen, ker je doma. Za božič so naju obiskali vnuki. A ker
so na pohodu prehladi, smo morali paziti, da ne bi slučajno staknil viroze,« je hrvaškim medijem razkrila Dragojeviceva žena in dodala: »On ne more brez svojega morja. Med drugim je šel tudi v splitsko pristanišče, da je videl svojo barko, ki je tam privezana.«
Nejc Simšič
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj
Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana
Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27
Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
ACONCAGUA - najvišji vrh Amerike v argentinskih Andih, ADOBE - na soncu posušena opeka, ANEVRIN - vitamin B, oziroma tiamin
torek • 9. januarja 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	21
Vidi se...
... da želimo politikom neke sosednje države tudi mi 's(p)retno novo leto'. Ker spretnost bodo potrebovali, če bodo želeli še naprej jeb... Slovenijo in celotno EU. Pa še domače pučanstvo s savu-drijskimi ribiči na čelu ... In komaj čakamo poletno turistično šengensko mejno dogajanje. S spomini na nekdanje turistične rekorde. Kajti z nizkocenovnim letalom se da poceni odpotovati dlje kot z avtomobilom s severa Evrope v lepo vašo!
Govori se...
... da smo končno(f) dočakali dan, ko lahko všečkamo ptujsko občinsko oblast: župan, podžupan in občinska direktorica so se namreč osebno oglasili pri obrtnikih, ki vztrajajo v starem mestnem jedru, in jim (pri) voščili vse lepo v letu 2018. A za ravnotežje vsem trem (pa še komu) podarjamo en fuj: »slučajno« se namreč niso oglasili v lokalu, kjer zbirajo podpise drevesničarjev. Pa čeprav je ta lokal obstajal, ko sedanja oblast še niti ni
Prireditvenik
vedela, kaj je občina. In bo še dolgo po njihovem odhodu. Torej vsaj do konca letošnjega leta.
... da sta v Ptuju čezprazni-ke otroke razveseljevala dva dobra moža. Pa pri tem prav nihče ni pomislil na župana inpodžupana, ker tako naivni pa niti otroci niso več...
... da so potovalni stroški ptujskega župana in podžupana leta 2016 znašali dobrega tisočaka, v letu 2018 pa
bodo slabih šest tisočakov. A si je kdo spet zaželel potovanje v Korejo ali kakšno drugo azijsko državo, kjer komaj čakajo, da bodo lahko gostili slavne ptujske politike?
...da se je ptujski župan v velikem loku kar dva dni zapored izognil stojnici, na kateri je neka medijska družba zbirala sredstva za socialno ogrožene s prodajo svojih koledarjev. Kar je razumljivo. Kdo pa bi želel na steni celo
leto gledati zoprne face, ki te nonstop jeb... - khm, ti gledajo pod prste?!
... da so kanalizacijska dela pri Sv. Vidu pred koncem leta zelo intenzivno potekala, kar so lahko občani praktično spremljali: kak dan so bili brez vode pa brez televizije pa brez interneta... Najbrž so tudi izvajalci brez načrtov o tem, kje so pod zemljo razne cevi in kabli.
Torek, 9. januar
17:00 Ivanjkovci, krajevna knjižnica, pravljična ura z ustvarjalno delavnico, pravljica Obisk 18:00 Ptuj, CID, Začetni koraki nemščine, mentor: Maja Mihalič
Sreda, 10. januar
09:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, študijski krožek izdelovanje lutk in lutkovna predstava, vodja Ljuba Fišer 13:00 Ptuj, Mestni kino, Z dojenčkom v kino, Čudo 17:00 Središče ob Dravi, krajevna knjižnica, pravljična ura z ustvarjalno
delavnico, pravljica Obisk 18:00 Ptuj, Mestno gledališče, premiera predstave iCankar, predstava za mladino
18:00 Velika Nedelja, Kulturna dvorana, Otroci pojejo slovenske pesmi
in se veselijo, občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi 19:00 Ptuj, CID, Začetna delavnica tolkal, mentor Andrej Hrvatin
Četrtek, 11. januar
09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava za mladino iCankar, ob 9.30 in ob 11.00, za šole in za izven
Petek, 12. januar
09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava za mladino iCankar, ob 9.30 in
ob 11.00, za šole in za izven 17:00 Kidričevo, dvorec Sternthal, ponovoletno srečanje občine Kidričevo
Mestni kino Ptuj
Sreda, 10. januar: 13:00 Z dojenčkom v kino: Čudo; 20:00 Velika igra. Četrtek, 11. januar: 19:00 Projekt Florica. Petek, 12. januar: 16:00 Vampirček; 18:00 Madame; 20:00 Projekt Florica.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
5				6			9	
3		1						8
		4	7					
	7			3			2	
			4		7			
	1			9			6	
					4	9		
6						3		1
	9			8				5
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Iskrice
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©	€€	ooo
Bik	¥¥¥	©©	€	oo
Dvojčka	¥	©©©	€€	o
Rak	¥¥	©©©	€	ooo
Lev	¥	©©	€€€	o
Devica	¥¥	©©©	€	oo
Tehtnica	¥¥	©	€€€	oo
Škorpijon	¥¥¥	©©	€	ooo
Strelec	¥¥	©©©		ooo
Kozorog	¥¥	©	€€€	oo
Vodnar	¥	©©	€€	ooo
Ribi	¥¥¥	©	€€	oo
Velja za teden od 8. do 15 1 znak - slabo, 2 znaka -
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
.januarja 2018 dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Sreča se nahaja v vsem. Treba jo je samo znati razločiti.« Konfucij
***
»Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi.« Tone Pavček
***
»Skrivnost sreče ni v tem, da delaš, kar ti je všeč, ampak
da ti je všeč, kar delaš.« Neznan avtor ***
»Znak neizkušenega človeka je, da verjame v srečo.«
Joseph Conrad
***
»Sreča je nekaj duhovnega, a ne telesnega: njen izvor je v žrtvi, a ne v užitku, v ljubezni, a ne v uživanju.« Jean-
Baptiste Henri Lacordaire
***
»Srečen je človek, ki ga opozarja tuja napaka.« Jan Amos
Komensky
***
»Prava sreča je v samoti, kije sovražnik blišču in hrupu: rodi se predvsem, ko uživaš sam s seboj; ali potem iz naklonjenosti in pogovora z nekaterimi izbranimi prijatelj.« Joseph Addison
Tedni kova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
ww
Najlepše" pravljice
i vseh Itoncev sveta , T*	h-
i-ii1:
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Karmen Jug, Zabovci 101,2281 Markovci.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: ČG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 9. januarja 2018
2 0 17
ZA10METI m
KDO VAS JE NAJBOLJ PREPRIČAL V LETU 2017?
Kaj in koga ste najrajši poslušali in gledali? Kdo vas je prepričal s toplino in kdo z ostrino?
Želimo pa tudi, da nam tokrat prvič pomagate izpostaviti in nagraditi tudi tiste, ki zrejo v prihodnost - ustvarjalce podkastov, vlogov, pisce blogov in vse tiste, ki prihodnost vidijo na
spletu. Lahko predlagate enega, dva ali pet.
IZPOLNITE VPRAŠALNIK IN NAM GA POŠLJITE
PFCFM IFTA 9(117
RIAC IFTA 9(117
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
mojdo.segulo@nidiiHednik.si, tel. 02 749 34 16 ali morjono.pihlei@radio4ednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z občinami Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi ter tamkajšnjimi osnovnimi šolami vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci osnovnih šol Ormož, Velika Nedelja, Središče ob Dravi, Ivanjkovci in Sveti Tomaž. Vidimo se v sredo, 10. januarja, ob 18. uri v Kulturni dvorani Velika Nedelja.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
Lahhta prihodnosti
Projekt podpirajo župani občine OrmožAlojzSok, občineSveti Tomaž Mirko Cvetko in občine Središče ob Dravijurij Borko.
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Ptuj in Osnovnimi šolami Breg, Olge Meglic, Mladika in Ljudski vrt vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci osnovnih šol iz Ptuja.
Vidimo se v četrtek, 11. januarja, ob 18. uri v Športni dvorani Osnovne šole Olge Meglic.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
dem
iRADIOPTUJ .fc^T
w.radio-ptuj.si www.te
O dem
Štcgenki
radio-ptuj.si www.tednik.si
AK©0JSKA PONUDBA ME©N0©A F0NGUŠT
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FIN GUST.
ODOJKI
V CELEM ALI RAZSEKU 4,98 €/KG
PREKAJENE SV. KOSTI 1,80 €/KG
VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA ČREVA!
@mesnineFinGust
Z VAMI ZE OD LETA 1988!
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ol04;3
petek • 12. januarja 2018
Oglasi in objave
Štajerski	, 23
3:00 Dobrodelni koncert OŠ Destrnik 09:30 Gostilna pr' Francet' 10:30 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Oddaja iz občine Destrnik 21:30 Dobrodelni koncert
OŠ Destrnik 123:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
SIP
08:00 Adventni koncert na Hajdini 10:00 S pesmijo in glasbo v novo leto 11:05 Gostilna pr' Francet' 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Novoletni koncert v Skorbi 21:10 Adventni koncert na Hajdini 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
08:00 Predstavitev knjige - Miha spoznava EU 09:40 Ljudski pevci se predstavijo
11:00 utrip iz Ormoža	program v živo tudi
12:00 Video strani	r 3
15:00 Italijanska trgovina - v živo	preko spleta:
18:00 Božična prireditev OŠ Velika Nedelja 20:00 Otvoritev prostorov ZUDV Dornava 21:00 Predstavitev knjige - Miha spoznava EU 22:30 Utrip iz Ormoža 23:50 Video strani
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
www.siptv.si
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice ter sestre in tete
Otilije Hameršak
IZ BUKOVCEV 68
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku Maučecu in govornici Otiliji za molitev in govor.
Hvala pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Tvoji najdražji
pH
Postanite imetnik kartice zvestob Radia-Tedmka Ptuj.
Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnikih najrazličnejši storitevinizdelkov ter
prihranite vse do 50 %! kartica zvestobe
Radio-TednikPt^j
Štajerski TEDH1K
Mali oglasi
STORITVE
*
*
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva, rezana na mero 33 cm. Prodam tudi lesne sekance, suhe. Možna dostava. Vlado Medved s.p., Dobrina 63, Žetale. Gsm 041 610 210.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilec za drva in ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAMO prašiče težke od 100 do 130 kilogramov in eno večjo svinjo težko 300 kilogramov. Telefon 031 410 209.
I
lO
000001
Janez Novak
Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava na dom.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:____
Pošta:
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj

Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
6. 1. so minila 3 leta žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, deda in tast
Gustln Milošič
IZ MALEGA OKIČA 18
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo
Je kaj? Je nič? Je vse? Je vetra dih samo, ki plane čez zemljo in v vekomaj zamre?
(K. Kovič)
Po kratki in težki bolezni je tiho zaspal dragi mož, oče, dedek in brat
Viktor Pernat
(1932-2018) IZ PTUJA OREŠJE 65
Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, tasta, dedka in brata
Franca Janžekoviča
IZ BUKOVCEV 27
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala župniku Janezu Maučecu za molitev, za sveto mašo in besede slovesa. Hvala pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, zahvala gospe Otiliji za molitev in govor ter podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Tvoji najdražji
Res težko je slovo, a v večnosti se zopet snidemo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage naše
Metke Pavlin
IZ JURŠINCEV 2 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, besede podpore in tolažbe, darovane sveče, cvetje in za svete maše.
Zahvaljujemo se g. župniku, govornici in zastavonošu, pevcem, nekdanjim sodelavcem Mercatorja, kolektivu OŠ in Vrtca Jur-šinci, onkološkemu inštitutu Ljubljana, prevozom KA&UP in pogrebnemu podjetju Mir.
Iskrena hvala ge. Romani Hrga za vso nesebično pomoč! Še enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in Metko pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
			
Umrli so	i		
Ana Sodeč, roj. Žirovnik, Pobrežje 25, roj. 1932 - umrla 23. decembra 201 7; Andrej Rebek, Ptuj, Slovenskogoriška c. 30, roj. 1963 - umrl 25.de-cembra 201 7; Maksimiljan Rozman, Ptuj, Mariborska c. 4, roj. 1935 - umrl 24. decembera 2017; Zdenka Terbuc, roj. Terbuc, Spodnji Velovlek 20 A, roj. 1969 - umrla 26. decembra 2017; Elizabeta Kelenc, roj. Vesenjak, Bresnica 45 a, roj. 1933 - umrla 27. decembra 201 7; Ernest Mesarič, Ptuj, Rabelčja vas 25 a, roj. 1942 - umrl 28. decembra 2017; Franc Kvar, Lasi-govci 2, roj. 1957 - umrl 28. decembra 2017; Peter Cafuta, Repišče 16 a, roj. 1985 - umrl 22. decembra 2017; Metka Pavlin, roj. Jurtela, Juršinci 2 a, roj. 1964 - umrla 30 decembra 201 7; Frančišek Gojkošek, Lancova vas 63, roj. 1950 - umrl 30. decembra 2017; Marija Goričan, roj. Potočnik, Stražgonjca 16, roj. 1929 - umrla 24. decembra 2017; Vladimir Ozmec, Vuzmetinci 19, roj. 1933 - umrl 30. decembra 2017; Neža Kancler, roj. Horvat, Šikole 54, roj. 1920 - umrla 31. decembera 201 7; Franc Janžeko-vič, Bukovci 27, roj. 1938- umrl 31. decembra 201 7; Jožef Brmež, Sela 35 a, roj. 1950 - umrl 2. januarja 2018; Neža Kos, roj. Bezjak, Nova vas pri Markovcih 28, roj. 1921 - umrla 3. januarja 2018; Franc Lah, Ljubljana, Katreževa pot 13, roj. 1933 - umrl 26. decembra 2017; Uršula Petek, roj. Fuks, Krčevina 74, roj. 1926- umrla 29. decembra 2017; Karl Kosi, Pršetinci 18, roj. 1944 - umrl 31. decembra 2017; Viktor Hliš, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 5, roj.1936 - umrl 3. januarja 2018.
3838898114427
Slovenija, Podravje • Umiki in odpoklici živil
Kovinski delec v desertu, okužene školjke, salmonela v klobasi ...
Kovinski delec v desertu jajček presenečenja, stekleni drobci v bio sadnih rezinah, potencialno rakotvorni aflatoksini v lešnikih in študentski hrani, presežena vrednost bakterije E. colli v živih školjkah ter salmonela v čajni klobasi. Ta nevarna živila so med drugimi v preteklem letu odpoklicali oziroma umaknili s slovenskih trgovskih polic.
Po sicer še nedokončnih podatkih za preteklo leto je bilo lani izvedenih 39 odpoklicev oziroma umikov živil, ki bi v primeru zaužitja lahko pomenila tveganje za zdravje. Med odpoklicanimi živili so se največkrat znašla suho sadje in oreščki, slaščice ter čokoladni izdelki, na tapeti pa so bili tudi žita in žitni ter drugi izdelki. Kot so pojasnili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so živila najpogosteje s trgovskih polic umikali zaradi neoznačenih alergenov - na deklaraciji namreč niso bili označeni alergeni, ki lahko za ljudi z alergijo na te sestavine predstavljajo tveganje za zdravje. Medtem ko je za preostale potrošnika živilo varno za uživanje. Proizvajalec oziroma trgovec je tako lahko živila po dopolnitvi deklaracije znova vrnil na trgovske police.
Sledijo umiki živil zaradi prisotnih tujkov. Tako so denimo v desertu nemškega proizvajalca »jajček presenečenja velika noč« našli kovinski delec, v bageti brez glutena iz Nemčije plastične delce, prodajalec (Hofer trgovina) je s polic umaknil bio sadne rezine zaradi suma, da so v živilu stekleni drobci, kovinske delce so prav tako našli v desertih karamela in smetana ter kakav in vanilja, ki so jih prodajali v Eurospinu, v »Dm bio enolončnici leča in krompir« pa delce iz umetne snovi.
V domači zaseki bakterija, ki lahko povzroči zastrupitev
Živila so s polic umikali tudi zaradi mikrobioloških povzročiteljev bolezni ter različnih onesnaževal (težke kovine, mikotoksini, industrijska in procesna onesnaževala). Preseženo vrednost bakterije E.colli so vsebovale žive školjke klapavice
Umiki oziroma odpoklici živil se izvajajo na podlagi lastnih analiz nosilcev dejavnosti, rezultatov uradnega nadzora ali pa na podlagi informacij, kijih prejmejo preko mednarodnih sistemov obveščanja. Po prejemu informacije nosilci dejavnosti nemudoma sprožijo aktivnosti, s katerimi preprečijo uživanje ne-varnih živil: »Za izvedbo umika oziroma odpoklicaje primarno odgovoren nosilec živilske dejavnosti, pristojne inšpekcijske službe pa skrbijo, da so bili le-ti ustrezno izvedeni. Med aktivnosti umika oziroma odpoklica sodi tudi obveščanje javnosti, zaradi preglednosti pa informacije, ki so v pristojnosti Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), objavljamo tudi na svoji spletni strani.«
slovenskega proizvajalca Prosub, d. o. o., salmonelo, ki lahko povzroči hudo drisko, trebušne krče, vročino in bruhanje, so našli v čajni klobasi Mesnine Štajerske, ki so jo prodajali v mariborskem Leclercu ter v bio prosenih kroglicah proizvajalca Circuss iz Lidla, v domači zaseki domačega proizvajalca Kmetije Kolar pa patogeno bakterijo, vrste listeria monocytogenes, ki lahko zaužita s hrano povzroča zastrupitev, še posebej pri občutljivi populaciji ljudi. Živilo je bilo v prodaji v poslovalnicah omenjenega proizvajalca v Pristavi, Ljutomeru in Murski Soboti. Trgovsko podjetje Spar Slovenija je v začetku novembra iz prodaje umaknilo sadni
jogurt njihove blagovne znamke, saj so zaradi napake v proizvodnji sumili na mikrobiološko neskladnost. Proizvajalec (Panvita Agromerkur) pa je v oktobru objavil odpoklic živila (mesni pripravek piščančja nabodala) zaradi mikrobiološke neustreznosti.
Odpoklici zaradi nevarnih mikotoksinov
Zaradi kemijske neskladnosti so v preteklem letu med drugim začasno odpoklicali rastlinske kreme Pomurske mlekarne, Tuš in Mercator. Nekaj
primerov odpoklicev živil je sledilo tudi zaradi mikotoksinov (plesni). Konec novembra so zaradi presežene mejne vrednosti umaknili bio koruzno moko proizvajalca Marka Slaviča, distributer Bogart, d. o. o., pa je zaradi povišane vrednosti svinca objavil odpoklic kurkume v prahu, proizvajalca Biovega. Mercator je konec junija s polic umaknil lešnike in študentsko hrano Bio zone zaradi presežene najvišje dovoljenje vrednosti aflatoksinov, potencialno kancerogeno vrsto mikotoksinov. Preseganje vrednosti aflatoksina so maja ugotovili še v enem živilu (rižu basmati s poreklom iz Indije in Pakistana proizvajalca Eta). Pridelovalec Srečko Pesek pa je sredi septembra odpoklical česen sorte Garcua, saj so ugotovili previsoko vsebnost kadmija, ki je strupena in zelo rakotvorna snov, pri kronični izpostavljenosti pa
Cbfv O C?
* *C9* &	"
o
o


c Wort,
Jo.*«"
. j
c> C? o
Cb* CM
Rodile so: Petra Golob, Prvenci 1 b, Markovci - deklica Nina; Tjaša Leš, Tuškova ulica 27 a, Maribor - deklica Ella; Metka Rodvajn, Podlehnik 11, Podlehnik - deček Žiga; Maja Vinkler, Lešje 14, Majšperk - deček Luka; Monika Šmigoc, Lasigovci 10, Polenšak - deklica Zala; Klavdija Budja Raku-ša, Lahonci 76, Ivanjkovci - deklica Nastja; Ivana Zorman Žižak, Polančičeva ulica 12, Maribor - deček Manuel; Mojca Kump, Senčak pri Juršincih 11, Juršinci - deklica Zala; Mira Golob, Mezgovci ob Pesnici 64 b, Dornava - deček Niko; Romana Solina, Stojnci 126 a, Markovci - deček Tai.
Poroki - Ptuj: Peter Šemnički in Darja Koren, Podvinci 111 b; Andrej Šenkiš, Ptuj, Kvedrova ul. 2, in Zlata Rep, Stojnci 17.
(V.	O *
:, wj-'	r> rs >
L S r\ o e? o ^
* °«s	«
Cp

i
Foto: arhiv
so najpogostejše posledice na pljučih in ledvicah. V sladkih mareličnih jedrcih iz Pakistana je bila povečana vsebnost cianidov, v ekoloških mare-ličnih jedrcih, ki jih pakira Ekolife natura, pa presežena najvišja dovoljena vsebnost cianovodikove kisline.
Analize, iz katerih držav največkrat prihajajo odpoklicana živila, ne vodijo
Zanimalo nas je še, iz katerih držav so največkrat prihajala živila, ki so bila odpoklicana, ter v katerih trgovinah so jih največkrat umikali s polic, a so nam z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pojasnili, da teh analiz ne vodijo: »Analize glede na poreklo ne vodimo, umika oziroma odpokliče pa se tako živila EU-porekla kot tudi slovenskega porekla in živila iz tretjih držav. Prav tako ne vodimo umikov po trgovskih verigah, saj se določeno živilo lahko prodaja v eni trgovini, po več verigah ali zgolj preko spleta.«
Nadzor nad varno hrano si sicer delita dve instituciji, poleg UVHVVR še Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, ki je pristojen za pre-hranska dopolnila, otroško hrano, živila za posebne zdravstvene namene in popolne prehranske nadomestke za nadzor telesne teže ter tudi materiale, namenjene za stik z živili.
Monika Levanič
v
Ce prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti.
Danes bo oblačno in občasno deževno, ob morju lahko tudi zagrmi. Padavine bodo zvečer od zahoda slabele in v noči na sredo postopno ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem do 11, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem do 14 °C. V sredo in četrtek bo na zahodu delno jasno, v osrednji in vzhodni Sloveniji pa pretežno oblačno in večinoma suho. Nekoliko hladneje bo.
Foto: arhiv