Stav. 285
Trstu, v soboto« 18. oktobra 191b
letnik XIV!
Idisfa vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, ljutraj. — Uiredn&vo: ullct gv. F	AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-
ništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godiaa. — Lastnik konsaedj Usta Edinosti. — Tisk tiskarn^ Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3*—, pol leta L 18— in celo lete« L 36 —. — Telefon uredništva in uprave »ev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v Hrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po SO stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—Oglase sprejema Inseralnl oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20L
Pred rešitvijo ministrske krize SIK.
It. Klnčlf prevzel nosrtCovsnIe tfrmtoiin!. — Sestavo »Me prevzeme dr, Pavelič ali na ficmokrnt.Ko-socijclisIUni blok.
BELGRAD, 15. Pričakuje se, da bo jutri kriza reCena. Sestava vlade se poveri ali dr. Paveliču, -.a katerega so se izjavile tudi stranke opo^k."'?, rli pa bo zopet vzpostavljen demokrat sko-socijalističen blok.
Odgovor Davidoviča. BELGRAD, 15. Dr. Ninčić, kateri vodi pobijanja v imenu cpozicijonalne^a bloka, je o-biskal g. Davidoviča, katerega je (prosil, da mu pojasni stališče demokratske skupine. Dav: 'Jovač iu je odgovoril, da se mora razve-Jjacvit: cV ^e vor ne J posameznimi opozicijski-mi slrcjnkami in da ne sme stavljati opozicija splch nikakš-nih pogojev gJede osebnih vprašanj.
Zgodovina krize,
BEOGRAD, 14. »Jurtamji list« piše: Danas
se rmao sastaiviti novfi 'kabinet pod predsjedništvom Ljjte Davidoviča. Kako se govori u političkim kruhovima imali su u taj kabinet ući dr. Tresić-Pavičić ikao ministar za pro-s-'-'etu i don Jure Biankini kao »potpredsjednik ministarstva. No »poslije podne sazvana je grešna sjednica, demokratskog kluba, čini se, da je nestao preokret u situaciji, pa je ime-uovprve k'L'"eta Ljube Davidoviča od£c --no. F- ' rtrjan Protić -odlučio -je, da se posve - ie 'r. političkog živeta i da prepuste TO	'"-r.Ine stranke mladj-im članovima.
Tar o ji- nrzlala povoljna situacija za koalicioni ke'Lnet. Zato će demokratski klub (nastojati, da nakon Protićevog odstupa poveće pre^fTvore s mladjim članovima radikalne tranke u svrhu sastava koalicionog kabineta. Zato je od.-fo^jeuo imenovanje koje je trebalo danas uslijediti. Kriza je tako (produljena za dva do tri dana.
Pojasnila o preobratu.
BELGP \D, 15. »Politika« javlja: Minister Živo n Br.lv^džić je obvestil včeraj popcldne Pašića, da bo reg©n<t poveril vlado demokratski skupini, ki izvrši nove volstve, če se v reku 24 ur ne sestavi skupna koalicijska vlača. Prašič je izjavil, (da mu je nasvetoval, naj se za sed?,j .poveri dr. Ninčiou naloga, da poišče H-e 3 3z te^a (položaja. Tako je nonadosna OE-
M	*
1 or (znr"te; ij->z se umaknem in ne "e -fa dela. Dr. Ninčić se je nato <k&-*© 1 z ugodnejšimi zastopniki radi-; e. se, da f i čuti od vče-aj ne-kol'-^io već *rćwljivc*sti pri radikalnem klubu, či^ar zastopniki so izjavili, da žele govoriti z re^e-tom in mu .potrditi, da je narodni klu"? za nsdr"stvo in da ni separatizem, kakor trJe nekateri. Nato je N:nčić nadaljeval posveto* vanj a z naSeLriki ostalih strank, ki so zasto-oar.e v oDozicijonalnem bloku.
BF/Xj"AD, 16. Danas oo podne vijećale su sve ^r-Ve onozici iona Inog bloka. Poslije pofne održi 5 konferencija orroicionalncg bloka kod K. Ptol. koja je potrajala do 9 sati u večer. Na toj konferenciji raspravljalo -se o riješenju knze i o s anoviStu, koje će zauzeti pojedine stranke opo-
" tnon^AD, 15. Demokratski klub održao ie da-•nas dvi'e e'nice, jednu prije, a drusru posere •podne. I u .'-mentarnim krugovima tvrdilo se da-jias sa r i većom siffurnoš-ću, da se ri;ešenje krize imade očekivati sa sirtra.
Akcija Ninčića.
BEOGRAD, 15. Govori se, da ;e Jučer dr. Momčilo Ninčić, bivši ministar financija, bio u audi-enciji kot resenta Pripovijeda*«, da }e regent u audipnc;:i izrazio že'Tu. za sastavom koncentracionog kabineta. Jučer na večer poslije audienci.'e pozvao je Ninčić šefove klubova opozic'onalnoz bloka na sjednicu, te ih je izvjestio o a-udienciji i o ežljama regenta
Ođiazak Parića.
BEOGRAD, 15. G. N:kcla Pašić predsjednik ne^e mirovne delegacije povratit će se naskoro u Pariz.
Vrhovni svet pozval Jugoslavijo, naj telavi, aH misli podpisati »irovno pogodbo,
»Corriere della Sera« poroča iz Pariza, 16.: Mec'item ko se je toliko naapravtialo o odobritvi mirovne pogodibe s strani Zedinjenih držav in Jatpcnske, se skoraj ni mislilo na to, da mankarta dva podpisa na mirovni pogodbi 2 A\~&trijo: TU^-oslovanski in romunski. Kancelar j*enner je izdavil, da mu ni tc4iko do romun-^ega j. -■Jfprsa, ker Romunska itak ne meji 2 Avstrijo, koiikor do tega, da podpiše Jugoslavija, ki ?e vefno zaseda nekatera ozemlja, ki jih določa mirovna pogodba Avstriji. Jugo-
\ ^rocbrst v reševanju krize. N:nčić je -ciskal Pro*'ča, ki mu je rekel: »De-
lajte.
mrtil
P OS'. C
slovanska vlada ni še navedla zadovoljivega povoda za to čudno vedenje in končno je vrhovna svet sklenil na predlog angleške delegacije, da pozove belgrajsko vlado, naj se vendar enkrat iz,;avi, če namerava podpisati mirovno pogodbo, ali ne.
To odlaganje z odločitvijo dokazuje, da raste v konferenčnih krogih razburjenje redi žaloetjnih razmer, s katerimi se <bori že mesece politično življenje Jugoslavije, iki ni niti spodobna, da ibi sestavila novo vlado in da bi končno rešila ministrsko krizo, kd traja od avgusta. Država, ki je iako nepopustljiva v s^vojih zahtevah zunanje politike in ki kaže isto nerazborit ost v notranjih strankarskih bojih, ne dokazuje gotovo politične zrelost!. (Namen tega izvajanj-a je jasen. »Corriere della Sera« namerava pokazati Jugoslavijo zunanjemu svetu ikot državo, ki ni vredna in ki nima pravice do obstoja;
'Nočemo zagovarjati razmer v Jugoslaviji, ker smo tudi mi vedno nastopali pr.cfti -nadaljevan^u tafkega pc^-:itične^a delovanja, ustavljamo pa, da »Corriere della Sera«, kot list ilaiijarrtsllcega kraJi;estva, ni nikakor upravičen, da bi kaj očital Jugcelaviji raoi njenih notranjih razmer in žaik>sitnih strankarskih bojev, kajtli notranje razmere v Italiji niso nikakor bo^še cd razmer v Jugoslaviji. In če je naspalo raztborrjettije v konferenčnih krogih zaradi notranjih razmer v Jugoslaviji, naj se »Corriere« le pomiri: ratdi noL-an;ih razimer v Italiji $e nastalo raziburjenje ne samo v konferenčnih (krogih, temveč tudi marsikcd druged. Torej le lopo pred svojim pragom 1
Sicer pa, kakor ornem, j eno, nočemo zagovarjati sedanjega notran-jepolitionega dela v Jugoslaviji, ki je naravnost sramotno. Privoščimo zato ctr>;un gcspc^cim, ki g:m je toliko na tem, da se te sramotne razmere nadaljuje-:o, to »Corrierorvo« zldtno posmehovanje. Morda bodo končno vendarle uvideli, da se sme-Sijo pred z-u»nan,jim svetom in izpedkopa-va'o ugled ne samo pri meroda^ndh krogih, temveč tudi pri svojem las'nem narodu.)
Opomin, ki ga danes posipa vrhovni svet v Bel^rnd, zaključuje »Corric e della Sera«, "bs moral biti v vzpodbudo me: očajnim krogens, da se lotijo resnega proučevanja poloraja. Mo«li bi tudi premisijatli, ali bi re tel v njihovem interesu iskren sporen a> c Italijo, 'ki bi re5'l teritorijalne spere itn omogočil ^postavitev gospodarskih odnoijajev, ki ®o nujno potrebni za mir in bJa^cstanje v Jugoslaviji.
— Tukaj se popolnoma strinjamo s »Corrie-rc»m della Sera«; samo eno je 'rvxzabil, kar sicer še vedno lahko nareci: o istem vTprašanju bi morali premišlje aH tr'i Haliganski vladajoči krogi.... »Corriere de'Ta Sera« bi morai že z ozirom na italijamrke interese delovati iv tem smislu.
Ti'tonijev načrt za rešitev reikega vprašanja.
■RIM, 17. Zagotavlja se, -da je podlaga Tit-tcniijevega načrta za reSitev reškega vprašanja v glavnem tale: Reka, svobodno mesto, se postavi pod zaščito Zveze narodov. Italija d<dbi mandat nad Reko. a razun tega ji pripadejo, v svrho vzpostavitve teritorijalne zveze z Reko, Vokaako, Opaitija lin Lovran. Francija je tbaje v glavnem pristala na ta na»črt, toda Anglija se ni še izrazila, kakšno stai-šče zavzame napram tej novi rešitvi. Smatra se, da se Anglija postavi na stališče, ki ga zavzam® Amerika; Amerika pa drži sivoje Sftalšče napram
Ti t tonij e vem načrtu še bolj tajno, nego Anglija.
^ntlgšRD-frnncoiRa-nemaa pallURa o gasi]!.
CURIH, 1«. Vsa pozornost nemškega javneipa mnenja je sedai obrnjena na položaj v baltiških j>okr»iinah. Vprašanja notranje politike so prešla v drugo vrsto. Pre.no so pilžte tri ententne note v Bsrolin, so bile skoraj vse nemške stranke na vladni strani, to je za opustitev vmešavanja v baltiške razmere. Danes se \iad-2 pokori ententnim določbam, dočim so stranke skoraj enoglasno proti blokadi, s katero se namerava izstradati več nego stolnšestdeset milijonov, več aH manj nedolžnih ljudi. Mei tem se javlja, da zapusti samo del nemških čet baltiške pokrajine, ker večji del je že prešel na nrel<o stran Povel'ništvo nad rednimi četami v baltiških pokrajinah je prevzel general
PODLISTEK
Za staro pravdo. a5)
Avgust oenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
»Ni težko uganiti, zakaj se je nasmehnil baha-č, pogledavši izpod očesa na žensko; provizorja so k>či (zabolele zaradi Katinega fcca ter je prišel k nji iskat zdravila.«
—	Toda Karta mu je ipolila z vrelo vodo u-mazane rdke, — je iz-pre^ovorila Kata in živo Zardela, »ko se je je dotakndl!«
—	A Ilija mu je s cepcem pleča blagoslovil, — se je nasmejal od srca Ilija, »ej vem, da bi me gogpod Jurij zato pojedel, da nisem bil vojak in krvav pod kožo in da me gospa Her„>> Oovka ni do<bro gledala, a gospod pod-fean Arr.hrož varoval od kuge.«
—	Govorite, kar hočete, — je odrezal Gu-Set ič rarvnodušno, »ofomite torbo na to ali ono stran, ne iztresete iz nje ndtd zrna do-troie*
—	Kakor čm prerok si ti, boter Matija, — je odgovoril Ilija mirno, »pa kdo bi hotel živeti, ne da bi upal na fbolje? Vidni, na oneni se je mnogo koles zlomilo, in vendar sem nekako srečno izžel.«
—	Dobro, dofbro, — je mahnil Gušetić z roko, »ni še vsega konec. Zapomni si, Ilija, kar sem ti rekel. Bog dal, da fct se prevaril, toda srce smi nekako ee sHrti na bolje.«
Tako si je družba pred hi«o Ilije Gregorića dokazovala svoje boli in upe, ko se naenkrat pokažete dve neenaki osebi na poti pri ograji. Mlada dekHca, kakih Štirinajst let stara, je peljala za setboj slepega starca, oprtega ob palico. Brdko in prosto je stopala bosonoga deklica. Bila je polna in zdrava kakor riba, bala je lahka kaikor ptička. Rdeči, polni toda po-dolgasti oibraz, v katerem si -čital i pogum đ bister um, se je ponujal sapi spomđadnega vetra, -Črne, sojajne oči so gledale veselo v cvetoči svet, a dve temni kiti site padada na belo pečo, izvezeno z rdečo volno, (kakor t udri belo krilo, ki se fe ovijalo izpod rdečega pasu o-koli vitkega stasa mlade deklice. Sredi rdečih ustnic ji je stal bel trnov cvet, a na prsih se je lesketalo med rdečimi k orali i maahao
Eberhardt, a general ven der Ooltz je izginil ta-korekoč brez sledu. V BeroJinu ga seveda — pričakujejo dan na dan. Nenčija je ostala na ta način brez moči proti Četam, ki se nočejo povrniti.
Včeraj se je sest2te. v državnem zboru parlamentarna komisija za zunanje zadeve. Minister za zunanje stvari Muller, je poročal o ukrepih nemške vlade. Poročilu je siedlia baje zelo burna razprava.
»Frankfurter Zeitung« trdi, da ni resnična govorica, da se je nemška vlada obvezala za sodelovanje z entento proti boljševiški Rusiji in da ji je obli u bila vso mogočo pomoč. List pripisuje nemškim nacijonalcem, da širijo govorice z namenom, da izpodbudijo špartakovce in neodvisneže na odpor. V splošni revolucijonarni zmešnjavi, ki jo nameravajo povzročili, bi potem hoteli udej-stviti svoje reakcijoncrne načrte.
Novi poveljnik redn:h nemških čet v baltiških pokrajinah, general von Eberthardt, je naslovil na Kvonsko vlado progla«, v katerem dokazuje, da se ne more smatrati nemška vlada kot odgovorna za samovoljne čine polkovnika Bermonda, čeravno se nahajajo v njegovih vrstah tudi nemški prostovoljci. Polkovnik Bermond pa je ponudil s svoje strani licns&i vladi premirje. Lionska vlada ni odgovorila na njego/o ponudbo, in on nadaljuje •svojo akcijo proti boljševikom vkljub protestom s strini entente in ruskih reakcijonarcev in hoče priti na vsak način v Pefcrograd
Jasno je torej, zakaj nastopa Anglija tako odločno proti njemu. Angleška vlada ima namreč iste cilje kakor on. Anglija je sicer umeknila svoje čete iz Murmanskega- Arhangelskega, toda z •ckcjge strani ie ojačila protirevolucijonarce na zapadu. Hotela ie tudi postati zaščitttica baltiških držav, toda ko so le-te izpoznale, da jih namerava uporabiti samo za svoje slepo orodje, ko so izvedele, da bi jim ruski reakcijonarci nikdar ne priznali neodvisnosti, so se uprle.
Vse te dogodke je zasledovala Nemčija, ki je samo čakala primernega hipa, da izkoristi nejasen položaj. Ko je videla, da se Anglija ne čuti več tako -gotova, ie začela akcijo za pridobitev ruskih reakcijonarcev na svojo stran. Terjaj je prše-I v Moskvo lord Cecil in je še pravočasno preprečil začetek mirovnih pogajanj med Livonijo in bolj-ševiki.
Nemčija se je morala umakniti m prepustiti »bojno« polje Angliji :n — Franciji, kajti tudi Francija ima svoj reakcijonarni načrt za Rusijo. Anglija se je postavila na stališče, da- morajo obstojati baltiške in kavkaške pokrajine tudi po obnovirvi ruske države kot samostojne državice, katere bi uporabljala kot izhodišče za svoje delovanje v Rusiji. Francija pa si je izbrala drugo pot. Osredotočila je vse svoje delovanje na Kolčaka in Dtuji-kina, da bi z njuno pomočjo vzpostavila enotno rusko vlado, ki bi bilu seveda popolnoma ped njenim vplivom.
Tri vlasti so torej, ki se borijo za nadvlado v Rusiji: Anglija, Francija in Nemčija Anglija in Francija ste se združli proti tretjemu tekmovalcu, Nemčiji, in ste tudi cosegle uspehe, v kolikor gre za oficijelno berolinsko vlado. Toda ne sme se pozabiti, da ni berol nska vlada, Jti vodi nemško akcijo v Rusiji, te...več da je to sedaj polkovnik Bermond. Le-ta je pregnal livonske čete in na-padel Rigo. Pozneje pa ponucil Livcncem premirje, ker je hotel imeti proste roke na pohodu proti Pe-trogr-a-du. Njegova vojska šteje baje 4G.OGO Nemcev in 120.000 ruskih prostovoljcev. N?emu se je postavila nasproti Anglija, ki je izigrala generala Judeniča proti njemu. Sedaj se borita Judenič in Bermond za prvenstvo. Tudi Judenič ie začel s svoje strani pohod na Petrograd, kamor bi hotel priii na vsak način pred Bermoudom. Bermond išče m-ed tem zaveznike. Ponudil je Livoncem mir in pozval nato tudi Poljsko na sodelovanje v beju proti boljševikom. Zdi se, da boste zadeli AngMja :n Francija pri njem na trd odpor Enten*£ je ^poslala proti njemu nekoliko oklopnih ladij, toda zastonj. Neka fra&ooaka torpedovtea je morala zbe-ža-ti pred ognjem Bermondovih obalnih topov.
JiKieničev pohod nadaljuje, Icakor se zdi, uspešno. Po zadnjih vesteh iz Kopenbaaena in Helsingfcrsa je njegova vojska že blizu Gačrne, katere padte se pričakuje vsak hip. BoJjševiške čete v prvi Črti so baje demoralizirane, toda za njimi stoje zveste čete. ki so pripravljene, da streljajo na svoje tovariše v prvi črti, če W se hoteli umekniti. General JudemČ je že stopil v podajanja s Finsko glece obskrbovan'a Petro gr ada, katerega pariec se pričakuje. z živiH. Finska le vsi cd za-Jn-iib dogodkov odklonila boljševičko mirovno ponudbo.
Vesti iz istega vira, ka+erihf zanesljivost pa seveda ni naj^otovejša, pravijo, da nadaljuje De-niikin svoj pohod na Moskvo z velrkim uspehom. Njegove čete so že zavzele Orel, ki je oddaljen od Moskve kakih 200 mili, ia $>rodira}o proti Tuli, ka-tero bollševiki utrjujejo z vse naglico. Zdi se, da bo Denjinkinu uspelo, izgnati boljševike iz sredn:e Rusije, ker njegove čete so izvrstno opremljene. V prvi črti prodirajo oddelki s tanki, katerim se boljše viško čete zastonj upirajo. Takoj po padcu Petrograda pade baje tudi Moskva Seveda — če so vse te vesti resn.čne.
Fratteosko-čefaoslevftšfca atstn v Rusiji.
ZiURIH, 16. Včeraj so odšli v glavni stan generala Demrkma francoski general Mongin, ruski poslanik v Franciji Mak lak o v in čehoslovaški zastopnik Kramah Odšii so, da proučijo položaj. — Morda naerkuje ta misija »a uradno priznanje Denjikinove vlade s strani entente. Smatra se,
zrcađce. Živo stopa po poti, če ibi imela peroti bi vzletela, <dekĆftke prsi se ji dvigajo, oči ji žare; ako bi ne omela cveta v ustih, ibi zapela kakor škrjacec. Z deklico se guga ob palici starec, upognjen in sufc. Na mrkem v padlem obrazu vidiš sledove tbeie brade in nekakšen mir, la bo vse pretrpel, vsako bol prebolel, mir, Jti ne vprafta, aH fe razlika med »rečo in nesrečo. Starcu j« iaraisi in porabljeni kiobuk adrknil na -vrat, na plečil mu stoji razun bremena let vreča, a ob boku mu se suka raznobarvna toifoa. Sitromaic je, toda čist. Preden je do dvoje ik> turao hiše, je zaklicala Kata glasno iz veže:
»Oj Jana I Kam bežita ti an *voj oče, kakor da vayu puška nosi.«
—	Hvala oca vprašanje, kuma Kata, domov gremo rz seda,« je odgovorila deklica, vrteč a ustnicami cvetko, in se je zaustavila, dočim je starec nekaj posnrmraL
—	A kaka (turška sita van pričakuje doma, — je izipregovorila Kata zopet; »dajta, pomu-dita se malo pri nas; vem da Jurku ne bo škodovala kaprica »Goljaka«.
Starec je, nasmehnrvit se, poldmal % j£avo in zamnmral zopet nekoliko besed.
da se Franciji in CehosJovaSki tako mudi, ker želite prehiteti delovanje rusko-nemško-baltiške vlade.
Načelnik litvinske vlade je izjavil v narodni -skupščini, da ne more stopiti v odnošaje z rusko sovjetsko viado, Ce ue sprejme demokratične oblike. Litva je tudi pripravijena skleniti premirje z boljše viki, toda samo pod pogojem, da pride do oboroženega premirja. Letvinski minister je tudi izjavil, da proučujejo baltiške države boljševiške predloge; če boljševiška vlada prizna neodvisnost štirih -baltiških držav in zajamči, da bo preprečila bol}5evi5ko propagando, se bodo pogajanja lahko začela. Narodna skupščina je odobrila izvajanja vladnega načelnika.
Boljševik! zasedli Kijev.
CURIH, 17. (S) Neka radiobrzojavka iz boljše-viškega vira javlja, da so boljševiki zasedli Kijev »dne 16. t. m.
Boljševiki baje izprazni! jejo Petro grad. STOCKHOLM, 17. (S.) »Dagens Nikter« je doibil iz Helsingiorsa ibrzojavko, ki pravi, da so skleiKili boljševiki na nekem sestanku 6. t. m., da izpra!73iijo Petrograd, ker se vojska noče bogevaiti in ker se disciplina ne more več vzdrževati. Izpraznitev s strani komunističnih čet se re že začela. Delavci vsčh obrt! in poklicev so dobili ukaz, da izpraznijo mesto.
HELSINGFORS, 17. (S.) Še nepotrjene <ve-sti pravijo, da ie priplula angleška mornarica v kronstadtsko luko; tudi glasovi o izpraznitvi Kronstadfta in Petrograda še niso potrjeni.
Ofenziva nr. sererozapadnem bojišču.
HELSINGFCilS, 16. (S.) Poročilo z dne 15. i. m. javlja, da napreduje pohod na severoza-rt a dnem bc^šču zelo uspešno. Padec Gač'ne in Krasnajjegorke se pričaktaje -vsak hip. Zasedli smo dive rosta^i na progi Varšava-severa a Luga. *
Poročilo bo5j2eriške vlade ▼ Moskvi: V dvinskem odseku je ponesrečil pod našim o-gnjam sovražite v poizkus, da bi prešel reko D van o. V nopelskem odseku se borijo naše čete 15 vrJt vhodno od mesta. V mosir-skem odseku -je sovražnik potisnil na-še čete 45 vrst proti sevcroz2padu. V smeri proti Kursfku smo z--jpustili Mrlo Arhan-eLsk. 15 vrst južno od L'vne so odbile naše čete napade, pri k'vteri'h je upora*:!jal sovražnik tudu! ohlcipne av^ornoMJe in \dake. V vononješkem ekranu se nadrVjvjVjo boji s sovražnfkcm, kateri je prekor; čil Dcn 20 vrst južno cd mesta; pri Ustu Kcporskem pa se je sovražnik umaknil. V S iji s a sovražn:k trdovratno bojuje na obeh straneh hotmanske železniške pro^e. V tcbo1skorn okraju driimo sovražnika 25 vrst juSno od mesta.
Glasovanje moskovskih delavcev proti boljševikom.
LONDON, 17. (S.) Radiabrzojarvka iz boljSe-viSkega vira neznanca na nagorčen način, da se je proglasilo glasovanje moskovskih delavcev proti smjetoffn in za admirala Kolčaka. Svet narodnih kcsm'sarfev je objavil odlok, s katerim se proglas*-.; > Kolčsik in njegovi za-stooffvlki za iiz.-' en z2ikona; oc?lck narejr/ie takojšnjo aretacwo Kolčaka in vseh njegovih zastapirikov ter vseli zaveznikov, ki se tedaj nahajajo v S*Hrip,
Padec Kroo^iadta in zasedba Pctrograda.
LONDON, 17. (S.) »Daily E^ipresu« brzojav-1)340 iz HelsicinfoTa z •daitumom 16. t. m.: Doznava se, da je Krcnstadt padel vsled intenzivnega cfcatreijevan^a s strani angleške mor-naricce. Govar"k> se je, da ije v minuli noč! zasedel general Judenič Petnograd, tteda ta vest ni potrjena v uradnih krogih.
Nirsvna konferenca.
Madžarsko vprašanje.
PARIZ, 16. (S.j Vrhovni svei se je sestal danes. Seie se je udeležil tudi polkovnik G arke, kateremu je oila poverjena naloga, da prouči na licu mesta madžarske notranje politične razmere.
Neašld odgovor na ententno noto glede izpraznitve baltiških pokrajin.
CURIH, 17, (S.) Iz Beroldna peročajo: Nemška vlada izjavlja v odgovoru na ententno noto glede rzpramstve baltskih pokrajin, da je vložila vse sile, da bi izvršila ententne ukaze. Vlada ie ukrenila nato vse ukrepe, da ustavi vsako nadaljnje pošiljadjanje čet in municije nemški vojski v baltiških pokrajinah. Na vseh po6itpjnb so bi^ določeni posebni zastopnika v svrho nadzorovanje vlakov, ki vozijo <v -baltiške pokrajine. Vse to dokazuj«, pravi noita, da ni dala nemška vlada nikdar oovoda za ukrenit ev tako ocHočnth ukrenov, kakor jih ukrenaia ententa. Nemška vlada
—	AH bi se ponudila, tata? — je ^vprašala Jana starca, zasukavši glavo.
—	E, pa bod« v božjem imenu, tko je nedelja ki kuma Kata dobra duša.
Oče in hči sia stopila na dvorišče.
—	Hvaljen Bog in mati božfaf — je pozdravila deklica goste, a stari zamrmral za njo:
—	Hvaljen Bo«!
—	Amen! — je odosdravil Sija, »sedi Jurko, sedi! Naviij se do v<oije božje.«
Starec je obrnil glavo proti strani, odkoder mu je došed pozdrav, privzdignil obraz v vi«, •kaikor da bi rad gledal domačina, ter šepnil dobrodušno, nasmebnrvši se:
—	Bog ti ptačaj, Bijal
Hčerka mu je med tem snela vrečo • pleč in klobuk iz glave ter posadila starca na klop, a sodnik mu je ponudil vrč. Jurko je potegnil dvakrat, tlesknil z jezikom ter si, povrnivši sodniku vrč, obrisal brke e rokavom.
Jana se je z enim skokom povzpela preko Stopnic h kumi Kati ter se postavila ob nj©, ne meneč se za to, kako bi jo boted bahati Aadrei kar 1 očmi pojesti.
se ni branila odpoklicati generala von del Goltza, temveč je samo naglašala, da gre tukaj samo za nemško notranjo zadevo. Von der Goltz je bil odpoklican, toda vsled upora železne d:vizije se je moral povrniti v Alitau, ker se je zdelo nemški vladi, da se bo posrečilo njegovemu vplivu pregovoriti čete za povrnitev.
Del čet, nadaljuje nota, se je pokoril temu ukazu, in von der Goltz je bil končno odpoklican, ker se je njegov vpliv zmanjšal. Zato je prevzel njegovo mesto Eberhardt. Nemška vlada pa ni nikdar priznala nobene vlade v baltiških pokrajinah in ni stopila z ustanovljenimi vladami v odnošaje. Vlada je prepovedala nemškim vojakom vstep v rusko vojsko, toda vlada ni imela na te vojake nikakr* snega vplava. Nemška vlada izjavlja, da so noben oddelek, odvisen od nemškega povelj-ništva ne udeleži Bermondovega pohoda. —-Nemčija nima vojnih namenov proti ruskemu in livonskemu narodu. Vlada sprejema z zadoščenjem vest o odhodu medzavezniške komisije v baltiške pokrajine.
Nota zaključuje, da se bo komisija prepričala, da so očitanja nemški vladi popolnoma neutemeljena.
Iz Romunske.
Ukrepi proti romunski vladi.
RIM, 17. (S.) Romunski tiskovni urad br-zojavlja: Predsednik romunskega ministrskega sveta sporoča, da so vse vesti glede nekaterih ukrepov, ki so se sporazumno z zavezniškimi državami ukrenili proti Romuniji, popolnoma netočne, in da se te vesti <na najfer-malnejši način zanikajo. Romunska vlada ima nejprisrčnejše odnošaje z vsemi vlas t m I, na podlagi izjav, kd so se v tem oziru storile glede zunanje politike.
Vzpostavitev prometa med Italijo in nemško Avstrijo
TRIDENT, 17. Pri generalnem komisarijatu so se danes sestali zastopniki trgovskih zbornic iz Rovereta, Milana, Bolcana in Inomo-sta in dunajskega prometnega urada v svrho olajšanja in pospeševanja prometa- med obema državama in ureditve valute. Sestanek je imel namen, določiti nove trgovinske zveze med Italijo in Nemško Avstrijo. Proučevu!i so vprašamje -glede intenzivnejšega blr.govne-ga prcciefia čez Brenner. Proti koncu seje se je sklenilo, da se predlože predlogi zbornicam, iki ©o tile zastopane pri sestanku, v proučevanje in da se na prihodnjem sestanku doseže končnoveljaven sporazum.
Avstrija organični del Nemčije.
CURITI, 17. <S) Z Dunaja poročajo: Odobrili so se zakoni, na pedlajji katerih tvori Avstrija orga-ničen del nemške države.
Nevarno Haasevo stanje.
GURTH, 16. Stanje voditelja neodvisnih socialistov Haasea, kateri je bil pred par dnevi nevarno ranjen, se vedno bolj slabša. Znameniti nemški -profesor,' katerega »o poklicali k bolniku na posvetovanje, je izjavil, da je bolnikovo stanje zieio resno, ker ni hotel reči, da je obupno.
Bauerjev odstop.
CURIH, 17. (S.) Iz Weimaxia poročajo, da je Bauer, ki je ibil še vladni član kot predsednik komisije za socijalizacijo, odstopal, da o-mogoči in olajša sestavo novega kiuajicijsk.ega kabineta.
Tirolsko vprašanje.
PARIZ, 17. (S.) Z Dunaja poročajo, da Je dala arvstrijska vlada abjarvitd sporočilo, s katerim zanika, da bi bila delala propagando v prid združitvi severne Tirodske z nemško državo.
Nittiiev političan rovor.
RIM, 16 Zatrjuje se, da bo imeJ ministrski predsednik Nitti v kratkejp velik političen sovor o zgodovinskem momentu, v katerem živi Italija. N!tti bo -držal svoj govor, ki bo brezdvomno velike politične važnosti, proti koncu meseca.
Nova italijanska komisija za proučevanje pogodeb.
RIM, 17. (S.) »Gazzetta Ufffciale« <ybjav< Ija odlok, 6 katerim je kralj odredil in odre* >uje, da se sestavi pri italijanskem odposlanstvu na mir o vin eni kongresu v Parizu komisija, kateri se poveri nalog, da prouči vprašanja glede izvršitve pogodeb, podpisanih v Versaille&u 20. junija 1919. in v Saint Germai-nu En Laye 10. septembra 1919., kakor tudi glede izvršitve drugih pogodeb, ki se sklenejo z drugimi sovražnimi državami, ter primernih predlogov tekom sedanje pripravljalne periode. Za odobritev sklepov bo komisija glasovala; pri enakem številu glasov odločuj« predsednikov glas. Komisija sestavi smernice,
—	Kako, Jurko? — je vprašal Ilija, »nisem te videl že od Velike noči.«
—	Kako? — se je nasmehnil starec, »kako* je (travi brez rose, tako je človeku brez očd. Nihče te ne veže, vendar si zaprt; pred teboj je pot do konca sveta, a ne moreš niti za no® dalje. Slabo je, dragi ljudje, slabo, ko ne vidii ne solnca, ne meseca, ne belega dne! Dolgo me nisi videl, da, dal Ne odhajam z doma. I21 kaj naj bt? Ko ne vidiš, Čemu naj bi iznašal pred svet svojo nadlogo? Ali, hvala Boga tudi za to, samo da je Jana poleg mene — moja Jana. Ravno minulega meseca bo deset let, odkar so mi črne koze odvzele vid. Se je živela mojja pokojna, a Jana je skakala po dvorišču s piščeti. Lepo srečo smo imeli tedaj! Videl sem solnce, zeleno travo in zdrav« človeške obraze in Boga na oltaru. Sedaj ndC. Žena mi je umrla; niti nje groba nisem videl; samo tu pa tam me vodi Jana na grobje, da otipam križ pokojne žene moje. Da, Jena, to vam je duša, kum Kija. Na njene oči gledaim, z njenima rekama se hranim, po njeni sledi hodam, Bog jo blagoslovil Da nimam nje, ali bi umrl, ali bi — Bog mi odpusti greh —« zblaznel.«	(Dalje)
V Tista, 4m UL

i Tt^uro po lista« ~
■ ,g, idftTje.
WASKIMGTON, 17. (S.) Zdr*vwiSko apora-o sdrvrps predsednika Wilst>na j»ravi, da }« imej bolatk mkao noč. Temperatura in bttje fSe rte norrrw>i»i.
WASHINGTON, 17. (S.) Wilsan se je dane, precej dobro. Njegovo stanje se je i2-»aio že v toliko, da mu je mogel njegov tajnik priobčiti izid senatovega glasovanja glede saottErSkega "Vprašanja.
Lodgev popravek odklonjen.
WASHINGTON, 17. {S.) Senat je odklonil popravek v vetrsaslleski pogodbi, katerega je predložil senator Lodge; po tem (popravku bi se morale odetopčii Kitajski in ne Japonski nemške pravice v iatHucgu.
WASKINGTON, 17. (3.) Lodgev popravek glede iscitc^ga je odklonil 6enat s 55 glasov! prctli in 35 za, 14 republikancev je glasovalo proti popravku. 3 demokrati so glasovali v prid odsotnim senatorjem.
Vsta|a proti teheranski vladi
LONDON, 17. (S.) Poročevalec »DaiJy Nem« iz Ženeve dcsenava iz dobro informiranega perzijskega vira, da se je uprla vsa azeribeidtians&a def ela proti teheranski vladi vsled arvstnafeko-perzijski!} dogovorov.
Domače vesti.
Odkod jpMifcfgn kralja ▼ Pariz in London,
MADRID, 17. (S.) Vsled neraspoloženja kraijice Viktorije je bil odvoden kraljev odhod v Pariz in London za 48 ur.
Uolflna zmsfnluM o Italiji.
Ri-nvsk: dopisnik »Lavoratora« »topno srtuacijsko sKko.
podaja na-
i Vciiln a situacija v vsej Italiji je najne'asne-ja, naravnost baibilon-ska. To prihaja cd dej-sstva, da se ne more sestaviti buržoazijsiki blok vsled reace^ljivcsti v ministerijalizern Ln prc^miaiisrtesričaltzem, fescieem in gioditizerv imed Itbcraicd easmmi in vsled vprašanja koa-;9t4tKK2fite, ki razcepa decnc-krate. t V-nste se azpre^envbe ce samo v li-etcii cfo neprestanih iežavah pri sestavijanjv; marveč tudi v orijealacijah sameh in. zavezni-strask broz pfo^amor, oziroma z na-sprott^r-čimi »i programi. V Rimu je konfuzija na višSouL Do včeraj se -je za£rtavalo petero l!jt: kabofeške, narcinc-4:ber?.lne, mrnisteri-Jrčncw.'fceralne, dernokra-t'čne in socialistične. D»ncc pa ee je vse poic-pUo v »mare inagnum* na-sme^neje^a koaifuzIjonizana.
M kriterij a ki a fraietja liberalne stranke je prenrlasioveia in ie izključila n&cijonaliste; nekateri drogi elementi so ee dogovorili za Ksto z demokrat«, sestovivii jo jz 15 imen. SncSi pa se je vnovič sestalo rimsko-iliberal-ro zVužotmc: prri§M so vsi desklenti in so ibili •v veSr-ci. Reivdjaivili eo vse (prejšnje delo > Lastnih zat^pnikov na zfcorovaRjih konst'tuci-7^/naine zveze. Uveljavila se je proiiministeri-Jair-a smer.
Tr<ko se je l&eraino-demokrajtična zveza fejaiovila in se začriu-je llberalno-macijcsnali-stična zveza. Vse je šele v razvoju in dvomljivo, ker so 1-iberr.lne meči razcepljene aneđ »mefti in deželo.
Rep"?' i'&asci in recormis-H so sestavili skupen fcktk. Ti poslednji so hoteli imeti tudd r^dikalce; temu pa so se rerstsblrkacicu t?£>rll ra-Ji vprafiacfa fejcnsititua&te. F.&di-kaJci, 4d so b*'ii triko cd^nani, co se rpcracumeui za trnku-[sstenijaiiio Ić'beražno-doniokrajtičao listo. Refor-.ic/ctrjm in reotifkancem eo se pridružili titdi Inccribeienti. Tako se je raabil tudi ta repisbli-jkar cf.co-*'emekrajtičrvi :Hc-k vsle-d mec-djenljiv©-.s4i vct^rsriikancev napram Trj^i-kalcem, raz-jpoiagaLjo z mno^o sudvoikati-avtokandidati, tor'a z melo j^sctvI, do čim republikanci raz-pr-1 ar^Tfo z več glasovi, a imajo za (to kandidate sla&eje vrste.
Trico se vrača nekdanja beda prejšnjega vct'lne^a rc^a. Snvjejo se osebne in lokalne zvere, nam crto b? c«i!»cčalo velika vprašanja in fconba za načel?. Niso bile na površju i^sje, ne razredni interesi, cmp?k lokalna vp~a?ar4*. Izkratfca: fpditiČno življenje 11 al'je se tudi pri vcI'Lvch r?o novem vclilnem redu re m<ve pcn^cveti nr^d rre'snje čase, ko so n; 'llner'3: nma#fc.vali preti boljšim, bogatejši i preti ma^je kn3vi'imf brezveslne.'ši proti po-Itenkn.
Ni ravno razveseljiva ^Vka, ki jo podafa .»T pTr-oratorjev« rimski dcpisn^c. Tem temneja je v tenkih česih, ki jih (prezovl^a se-laj Itdija, 'ko ®t<ri pred usodno-vci ? fani odločbami, »to-il&oo	notranje fcoMsor vranje polit:ke.
k'fV^n^a delegacsja v Parizu picKve sedaj Itot la-^rja brez jadra. Naj rpsozorkno le na drvo de.*<ttvi. Nacionalistične sAcupsne zahtevajo ne* lirnrosno ureernčerrie vseh iitaKjanskih aspira-cij, vseN^varab v ja^rar^kem viorašanju in njihova parola £e — aneksija. Oficijelni socijalisti pa &o te ^.nd manifestirala za načelo samoodločbe. To sta dijameri-aslno nasprotni SFtrfrSči. Katero zanprffa na bližajočih se volitvah? Kdo bi mogel ićta tu prorok z ozirom na konfue'Ao v volilnem valovenju, ko se od , dneva do dneva sm\'ejo in zopet razpadajo arveze med raznimi strujami?! Ne med tre ni mi pciitič^'jmi or^ar/zecrsjami, temveč strujaml, ki fjm večinema pritiaka^o pečat na »čelo — c«ebe. Koren zla v	— in v tem se očs-
tis:e pctV-trčna nedocarelc®t, cziroma zacsla-lcc,t — je ravno v tem, da tam nimajo organiziranih polHičoih sferarok — izrvrzesnši socijali-stično in Sjo^dko (kztoisko). Ali, ta poslednja je še neizvežbasna za poiHičao in pnrlamcntar-mo areno, ima sicer veliko pristašev — ,poles socžjalaatiSne m&r^a največ — ali njene mase niso še poetično izurjene in je težko računati, do kcttfee mere se uveljavi tta stranka v pri-bc-i r( i vcd ilo: boabi.
Zato je sioo teV.io delaiti k.aike račune glede iz'da velike velik e beelbe v Italiji. Saj niso jzkijučena, veiuta preeenečesnja. Le zaradi <it. svesti kmnjtfccfv bodi zabeleženo tu, - da nexn je te dni dc&a pri«ka za razgovor z nekim žaKnaiafcom iz kraljestva, ki je bil popolnoma uveden, da soo^&ii&tf, skupno z nekaterimi rf-i:tr«r--ami, n?fiprotnkni sedarJi vnanji pctt ila IčriVe, pridejo do blizo večine! Na vu-ii- nas« ča ooolej vlaalirjoče nac^onalao-
Ruphl nteigs|ii. — 1 Iz ustanove »Josfp Ml-hae2 Mauser vitez pL Marquado« se podelite za
šolsko ieto 1919-1920 dve podpori po 1000 lir mladeničem. rojenim v Trstu, kakršnegakoli veroiz-povedania aJi narodnosti, ki so dokončali kako višjo realno šolo in obiskujejo kako višjo tehniško šolo (poKtehniko). Ustanoviteljevi soroeniki imaio prednost pred drinomi. Prošnjam za natečaj, ki se morajo od^a+i do 31. oktobra tozadevnemu ob činskemu nradu, se tnorajo priložiti naslednja iz-kazila: Krstni list, zrelostno izpričevalo, izpriče valo zadnjega šolskega leta. izkaz o gmotnih razmerah in dokaz o izvršenem vpisu na kakšni politehniki.
—	Z .začetkom šolskega leta 1919-1920 se po dele iz »Blagoverne ustanove Alberta Byka« tri podpore po 240 lir ubogim in vrednim tržaškim dija-■kem, ki chB*ku}ejo kakšno univerzo ali kakšno višjo tehniško šolo (politehniko). Podpore se ^oco lahko uživale, razttn v rodni dobi šiudij, tekom poklica, katerega »! je Izbral dijak po dokončanih študijah, v tem slučaju ne dalje nego za tri leta. Prošnje, opremljene z domovnico, z dokazom o izvršenem- vpisu na kakšni univerzi ali višji tehniški šoli in z vsemi pod 1. navedenimi dokumenti, naj se pošljejo v isti občinski Urad do 31. oktobra t. 1
—	Za šolsko leto 1919-1920 se podele ubogim In vrednim mladeničem, pristojnim v Trstu, oz. rojenim in nastanjenim v Trstu, ki obiskujejo tukajšnjo obrtno šolo, iz ustanove »Marenzi«, naslednje podpore po 300 lir vsaka in sicer: 1. ena učencu •gradbenega oddelka; 2. ena učencu mehaniškega oddelka; 3. ena učencu šole za obrtne moistre, oddelek za mizarje ln strttgarje; 4. ena učencu omenjene šole, oddelek za vrezovalce; 5. ena učencu omenjene šole, oddelek kamnosekov; 6. ena učencu fsle šole, oddelek za sobne slikarje; 7. ena učencu kakršnegakoli oddelka šo! za obrtne mojstre. Razun tega se nakažete iz goriomenjene ustanove se 2 podpori po 150 Ur za preskrbo potrebnega orodja in knjig dvema ubogima in marljivima dijakoma, ki sta dokončala šolo za obrtne mojitre.
Pravila za vožnjo avtovozll, Izvoščekov ln voz-
slkav. Generalni civilni komisarijat sporoča: Generalni civilni komisar, ki se živo zanima za žalostne dogodke, katere povzroča v zadnjem času kroženje avtovezil, je zahteval od vojaških oblasti, naj ukrenejo nove in stroge določbe, katere bi moglo preprečiti, da b! se slični dogodki ne ponavljali. Ti ukrepi pa bodo imeli zaželjeni uspeh le ted-si, če se bedo vsi strogo »držali pravil zz cestno disciplino. Pešci- izvoščki in vozniki morajo točno izvrševati pravlia odredeb za poulično vožnjo, ker se nesreče večkrat pripete ravno vsled zanemarjanja teh pravil.
Kaznovani uav^aici cen. Civilni komisar je po odloku od 15 oktobra 1919. kaznoval zaradi zvišanja maksimalnih cen naslednje tvpdke: Pralnico in likalnico na paro Hartmann čt Ccmp. z globo 5C0 lir; Marijo Oregorich, 1 tkalko v ulici D. Rossetl 37. z globo 300 lir; Cirila Bonifacla, slaščičarja v ulici Barriera 3, z globo 300 lir.
Dunajski 6-dfcor za varstvo interesov prebivalcev iz ozemelj, zasedenih po Ita4iji, je po^al svoji tukajšnji podružnici navodila za zahteve napram bivši avstro-ogrski irpravi: V interesu oseb, ki imajo zahteve napram llkvidacjski masi bivše, avstrc-ogrs&e vojaške uprave, in da se olajša način za uveljavljenje teh zahtev, je cubor za varstvo interesov prebivalcev Iz ozemelj, zasedenih po Italiji, sestavil na podlagi navodil vojnega ministrstva v likvidaciji fc-bele, ki bodo na razpolago prizadetih straak: V tabeli A so navodila za predlaganje zahtev glede povrnitve vsakovrstnih predmetov (nepremičnin, strojev, orodja-, pohištva, perila itd.), katere so svoječasno prevzele ali zasegle vojaške oblasti; tabela S velja za zahteve glede vsakovrstnih vojaških dobav; po tabeli C se pred-, iagajo zahteve glede realnih vojnih posojil na podlagi zakonov od 26. dec. 1912 in 13. avgusta 1918; po tabeli D se predla-gajo azbteve drugačnega značaja, posebno za odškodnine po vojaštvu poškodovanih, nezaseženili predmetov. Izvzema vojne poškodbe v operacijskem ozemlju, za osebne zadeve in vse drage slučafe, ki niso navedeni pod B in C. Prizadete osebe naj se strogo drže priloženih vzorcev in naj jih vestno Izpolnijo, ker se neutemeljene zahteve nikakor ne bodo upoštevale. Prošnje, katere so predložile osebe ali stranke iz Trsta, se dvignejo z novimi vzorci pri podružnici v ulici Monitort 6, III. nadstr„ od 9—12; dnrge prošnje iz dežele se uradno pošljejo občinam v svrho izročitve prizadetim strankam v najkrajšem času. — Stranke naj v lastnem interesu čim prej izroče nove prošnje lokalnim podružnicam.
Kmotljska in vrtnarska zadruga v Trstu priredi v nedeljo, dne 19. -t. m. ob 3 pop. javen shod pri Sv. Antonu blizu Kopra, v -gostilni »Dala Savia«. Prosi se za obilno udeležbo.
Kmetijska ln vrtnarska zadruga v Trstu vabi odbor k važni seji za nedeljo, 19. t. m. točno ob 9 dopoldne v svoj provizorični sedež v ul. Chiozza št. 31, III. nadstropje.
Iz Idrije. Naprošeni smo, da priobčimo: Dne 22. t. m. se bodo otvorili v poslopju državne višje realke v Idrfi prvi trije razredi državne gimnazije. Sprejemne izkušnje v I. razred se bodo vršile dne 22.—24. t. m., vpisovanje in sprejemne izkušnje za II. in III. razred pa dne 24.-36. cktobra. Kdor hoče vstopiti v I. razred, se mora do 22. L m. osebno pismeno ezlasiti pri ravnateljstvu s krstnim listom in z Ijudskošolskim izpričevaiom ali s zretostuim izpričevaiom na kaki ljudski šoli. Vsak učenec plača pri vpisovanju L 3'50, na novo vstopajoči pa še L 4'20 sprejemnine. — Ravnateljstvo državne gimnazije v kirijl. Dr. A. De Micheli.
Slovensko EledaSče. Jutri, v nedeljo, dne 17. t m. dve predstavi: Popoldne točao ob 15-3# se ponovi pri predsnočni reprizi krasno uspela »Char« Ieyeva teta«, Thomasova gluma v treh dejanjih. — Zvečer točno ob 20, repriza v Četrtek sijajno uspelega igrokaza v petih dejanjih »Bratje sv. Bernarda« z g. Kraljem v glavni ulogt — Vstopnice so v predprodaji pri sledališki blagajni v veži Nar doma.
Mestna zastavliataica. Danes dopoldne se bodo razprodajah razni dragoceni predmeti, zapadli iz serije 143.
Petek ie nesrečen dan — pravijo stari ljudje.
Posebno nesrečen pa je bil včerajšnji. Josip Zerjal, star 25 let, stanujoč v uL Molin a vento 19, se je peljal včeraj na kolesu po Istrski cesti proti domtk Neki voz. na katerem sta sedela dva moža, mu je sledil v kratki razdalji. V bližini gostilne »S^ietta« pri Sv. Ani je začel kolesar hitreje voziti Tudi moža aa vozu *ta pognala konja. Kolesar, ki je vez H par metrov pred vozom se na-eakr.it ustavi, a moža ua vozu sta konja še bolj pognala. Voz je pridrvel vštric kolesarja s tako hitrostjo, da je vrgel Žerjala na Ua. ter dirjal dalje. Žerjal se je pri padcu težko poškodovat na slavi in na spodnjem ce+u telesa. Mimoidoči so mn pomagali na noge in neki komijon je reveža odpeljal v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno.
Nesreča na ulici. Cristoforo Strano pulo. star 18 let ie diri*i včetaj z motornim koicsoa po al. S«.
Anion. ICp )a prliel Mtou cedvc sv. Aatona, se le aafc*rf v neki voia&i avtomobil ki Je vozžL fcafcar po navad. sRno ftttro. Struopoto *e orffetof pribBSpp 3 metre v stran in se pri tem pošteno pobfl na rokah ht ca kolenih. Z avtomobilom re-Šikie poeta)« so ga odpeljali domov v uL Coroneo 3.
— Franca TeS^Hna, starega 55 let, je zadala nesreča na ulici. Ten n ti i Je šel po trgu Olusepplffir čez proge cestne železnice, toda pri tem nI zapazil, da se mu približuje tramvaj. Starček ni še prestopil proge, ko je privozil tramvaj, ki je reveža prevrnil Tenutti se je poškodoval na obrazu in na zapestju desne roke. Iz bližnje lekarne so telefonirali po zdravnika rešilne postaje, kateri je prišel takoj na lice mesta ter mu podal prvo pomoč in ga dal nato odpeljati domov v al. Crosado št. 12.
Za dm so se preskrbeli neznani tatovi, ki so odprli preteklo noč neki železnški voz na postaji pri Sv. Andreju in odnesli za 750 lir raznega vol nenega spodnjega perila. Škodo trpi železniška uprava.
Ceio Kristusa so ukradi preteklo noč neznani zlikovci v oerkvi starega sv. Antona, na trgu Lip-sia. S Kristusom ste zmankali tudi dve preprogi, vredni 730 lir.
Malo preveč. V restavraciji »AMa Bonavia« so vdrli preteklo noč tatovi. V restavraciji niso dobili ničesar, ker ima gospodar vse pod ključem. Preklinjale so se morali zadovoljiti z nekim oguljenim površnikom. Jezni so odnesli celo — obešalnik. škoda je neznatna.
Za 565 Kr tobaka, kolekov bi pisemskega papirja je zmanjkalo preteklo noč v tobakarai P. Zorzina.
Za par čevljev. Bruno Dambrossi se )e včeraj priplazil na parnik »Belvedere«, ki Je zasidran v prosti lukl. Pred kabino pomorščaka Ivana Aiber-tija |e zapazil par čevljev, katere je pustil Alberti za trenutek brez nadzorstva. Zda] velja, si je mislil Dambrossi. Zgrabim jih, skrijem pod suknjo in zbežim. Toda revež je imel smolo Ko se je tako potuhnjeno plazil po krovu in zapazil, da ga je opazoval neki drugi pomorščak, ki mu je bil vedno za petami, ki komaj je imel Dambrossi čevlje pod suknjo, ga }e omenjeni pomorščak že prijel pod pazduho. Dombrossi ]e šel res s čevlji na suho, toda tam ga je oddal pomorščak orožniku. Nesrečnega tatu so spravili za oekai časa v ono blaženo hišo v ulici Coroneo.
Zaiostaa smrt. Preteklo noč Je opravljal premikate Masuagetti, star 25 let, svoje delo pri železniških vozovih na postaji pri Sv. Andreju. Nesreča je hotela, da je stopil med dva vozova, katera sta ga stisnila med odbijače. Premikač je ostal na mestu mrtev. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, ki je ugotovil smrt
Zopet nesreča. Nekoliko vinjen se je vračal včeraj ob 19 domov Nikolaj Sinba, star 30 let, stanujoč v ul. Torretta 5. Sinba je obiskal svojega očeta, ki je zaposlen na parniku »Lacroma«, kjer se je napil španskega vina. Ko je prišel na pomol št. 5 v prosti luki, se mu je začelo vrteti v glavi. Prijel se je zato za železniški voz, katerega so ravno premikali. Sinba je izgubil ravnotežje, padel je napTej in prišel z rokami pod kolesa istega vagona. Kolo mu ja šio čez obe roki in mu ju zmečkalo. Poleg tega se je poškodoval še na levem nadlaktu. Z avtomobilom rešilne postaje so >ga odpeljali v mestno bolnišnico. Tudi njegovo stanje je precej nevarno.
Pretep. Mareoello Cracevaz, star 22 let, stanujoč v ul. Petronio 5, se je včeraj sporekel z nekim vinskim bratcem v krčmi v ulici Doncdonni. Podarila sta si vsak par klofut, in nato je odšel Cracevaz domov. Ko je prišel v ulico Sette Fontane se mu zopet predstavi oni vinski bratec. Začela sta se prepirali ln konec je bil ta, da je udaril vinski bratec Cracevaza z nekim železom po glavi in po obrazu. Cracevsz se je zatekel na zdravniško postajo, kjer so ga obvezali. Vinskega bratca so pa aretirali.
Samomor. Karolina Schifflia, stara 41 let, se je včeraj ob 10 zaprla v kopalno sobo svojega stanovanja v ul. Sette Fontane 6. Odprla }e plin, ki jo je kmalu zadušil. Mož Jo je naSel ob 4 že mrtvo. Vzrok so družinske razmere.
+
S tu5nim srcem naznanjajo soprog Henrik« hčerka Van da, tokor tudi užalošče i brate, svaki, svakinje in tašča vsem sorodnikom, prijate^em In znancem prežalostno vest, da je po neizmernih bolečinah nj h nepozabna soproga in mati
Ana ECohcU rol. Brešlak
izdihnila danes ob 12 svojo blago dušo.
Pogreb se b > vršil v nedeljo, 19. t. m. rb 10 iz hiše žalosti Pendice Scorcola 335 u. Commerciaie, vogal Scala Pauhana). TRST, 17. oktobra 1919.
Borzna poročila.
Trst,	17. oktobra 1919.
Tečaji:
Jadranska banka	250—255
Cosulich (Austroamericana)	505— 517
Dalmatia (Parobr. dr.)	290— 300
Gerolimjch	1380— 1410
L4oyd	825— 845
Lussino	1425— 1475
MartinoHch	370— 380
Navigazione Libera Triestfna	1360— 1380
Oceania	410— 420
Premuda	560— 580
Tripcovich	480— 490
Assiourazionl GenersU	16500—16750
Riunione Adriatica	3075— 3150
Ampelea	430— 440
Cement Dalmatia	275— 285
Cement Spalato	330— 345
Čistilnica petroleja	1800— 1850
čistilnica riža	275— 285
Krka	365— 375
Tržaški Tramway	223— 228
Tržaška tvornica ofjz	900— 950
Švicarski tečaff.
ŽENEVA, 16. Italija 55.15; Berotfn 20.60; Dunaj
st. 5 175 o. 5.25; London 23.49;	Pariz 64.375; New-York 5.595.
33 - m m 61 Trlesfe ■ 30
Ulica (5. Ca?uuc:i (prej Torrate) stev. 36.
Izgotovljene moške ob eke lastnega izdJka-Cme, modre, s ve c b eke po L 9j.—, dež i p'ašći L 105.—, površniki L 130.—, h!a:e za delo L 15.—, obl-.-ke 7a delo L 38.—, \o!nene s-ajce L 9. -. Vtlika izbera vsakovrstnih ob'ek za moške in dečke po abso---lutno k)!.kurenčn h cenah. — —
Poslano*)
Ob priliki selitve v Jugoslavijo mi ni bilo mogoče posloviti se osebno od vseh znancev, zato kličem tem potom vsem prijateljem in znancem; Z Bogom!
KOLB JOS P.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo Ie toliko, kolikor mu veleva zakon.
POZOR! Gostilna s prenočišči, stanovanji, hlevi in velikim vrtom se proda v Mariboru za 450.000 K-Zagorski, Maribor, Farberffise 3.	4233
MLADENIČ, zmožen hrvaisfco-srbskega in italijanskega Jezika, dovršil gospodarsko žolo v Splitu, išče službo v Trstu ali bližnji okolici. — Ponudbe pod »Mladenič« na ins. odd. EdinostL
4234
MLAD TRGOVEC želi znanja v svrho Ženitva s premožnejšo gospodično od 18-20 let, katera bi iin&La v«£«iie do trgovine. Cenj. ponudbe, če mo-croče s sliko pod »Manufaktnri&U na ins. odd. Edinosti	4235
ELEGANTNI baržunastl in sukneni klobuki; najugodnejše cene; sprejemajo se naročila ki popravila. Modni salom, Corso Garibaldi 15, UL
4236
KUPUJEM vreče
granJe it 20.
i. BatPČ, tdL
MoSao 4237
HIŠA v uL Giuseppe Ca«rin 8, Štirinadstropna, v dobrem stanju, le na prodaj. Ponudbe sprejema odvetnik di. Ivan ICkaovec, Oberdankov trg 5.
4238
DVE poročni sobi in ena sprejema soba se prodaste po zelo nizk ceni r Rif uran jih, v gosMlni Amalije KureL	4225
MAJHNI PRAŠIČKI se prodajo. Chiarbola 462 pri sežigalUčn.
SPREJMEM prodajalko za pekarno in slaščičarno. Hrana in stanovanje prosto. UL S. Giacomo in cnonte št 1.	4228
3-4 sobe In kuhinja, je na razpolago po _ze!o zmerni ceni v vili Žnidaršič, Opčine.
Je cSo^r^ chranfen planina, citre 8n modelna p> s m z). — iMasl^v pove Ers ratni oddelek Edinesti.
;0IF¥1
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. V.ica Genova št. 13. I nadsir (prej ulica Campantie) T« hniškl v >djci Joiinscher, dolzolet ii asistent Dr. J Č rmaka -Izilrmj^ oraz bolečin. Plombiranji. Umetri Z3>ja.
Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega fnseratnega cddelka poš jefo denar, naj b!ajovale napisati na odrezek poštne nakaznice, — številko dotlčnega račana. —
-	•^j.jg^v . imat r ^s
iSSSTTR ZOBOZDRAVNIK MBg^TgffaK; -
D", nuncij imi
Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop.
EezMssIm lzllimiE zol Mimii Iq mti\ mi
Bofdi itV)gt vseh potrebščin. Menjaičn tlelavaic* za popravUaoj^
Stqj za fir:nj2 ii Tczaaji fml ni^ii azjrrt Seidel & Neumann in »Sfnger* Gast & Gasser
T*rd<a ustanovi je ti l. 1Š73
FRftKCESCO BEDH3R
Trst, ui. Campufi le lt>
M	AAL96A D3 1.1 ZLATMliiE ~	Isl
	M na veliko Izbero »e vJobi pri	
IS1	b A. POVH v Tmt J	is i
	fRQ GARIBALDI (BARRiCltA) St	
1SCE se deklica za bufet Oskrba v hišL Ponudbe ca tvrdko S. Jenko in br„ Podgrad, Istra. 4229
DEKLICA od 16-18 let za domača dela
Divača št. 22.
se
KDOR se hoče spominjati svojih mrtvih, naj si nabavi družinski spomenik za L 1600. Ulica Ros-settl 33 A.	P 712
i Ua z
UGODNA PRILIKA t Proda se hiša ob glavni cesti, z gospodarskim poslopjem, staro gostilno, z vrtom, vodnjakom in kletjo, pripravna za vsako obzt. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4212
Cenjen« ponudbe na inseratni ođć. Edinosti pod št „1837".
Odhajanje In prlftajanjs ulam
Centralna Južna postaja.
Odhodi.
0'30 D. v Belgrad, BukareSt, (črez Ljubljano Zagreb).
2'05 D na Dunaj (črez Videm, Trbiž, v*aki ponedeljek, siedo in oetek).
5*30 O. v Cervinjan, Tržič (črez Bi\io).
6*30 D. v Reko, črez Št. Peter na Krasu.
6'50 H. v Benetke (črez Bivio, Tržič, Videm).
7'40 R. v M:lan, Pariz, London in Bordeaux (črez Cervinjan).
8*50 H. v Logatec (zveza z Reko).
11*15 H. v Benetke (črez Bivio, Cervinjan).
14*30 D. v Benetke (črez Tržič).
14'50 D. v St. Peter na Krasu, Reko. I.o<:atec.
15*15 O. v Logatec (črez St. Peter :rt Krasu) v LjubTano.
17'35 D. v Rim črez Cervinjan, Beneike, Padovo, Bolognio.
17'55 O. v Videm (čtsz Bivio), Tr2ić (zveza s Cervisnanom, Gorica).
18'20 H. v Reko Črez St. Peter na Krasu.
I9'30 D. na Dunaj (črez Logatec, Gradec) vsak ponedeljek, sredo in petek.
Dohodi.
3'— D. Z Dunaja (črez Trbiž—Videm) vsako sredo, petek in nedeljo.
T— D. Iz Beljrrada, Bukarešta (črez Zagreb— Ljubljano).
8*30 O. Iz Logatca.
9'20 O. Iz Vkima (črez Gorico, Tržič, N^brežino).
9*40 D. Iz Dunaja (črez Gradec—Log tec).
10*20 D. Z Reke (črez St. Peter na Kram).
13'50 D. Iz Rima (črez Bologio, Padovo, Benetke, Cervinjan).
16*30 D. Iz Logatca, Reke.
16*50 D. Iz Benetek (črez Videm, Tržič).
1S'43 O. Iz Cervinjana, Tržiča (črez Bivio).
19'27 H. Iz Benstek, Mestre, Cervinjana (črez Bivio).
2V— H. Iz Logatca, (zveza z Reko).
23*— H. Iz Benetek (črez Videm, Gorico, Tržič, Bivio).
23*20 D. Z Reke
25*45 R. Iz Londona, Pariza, Bordcaus, Milana, Benetek, (črez Cervinjan).
Postaia pri Sv. Andreiu.
Odhodi.
V	Herpelje, Kozmo, Kanianar, Pulo.
V	Koper, Btf't, Poreč. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Podbrdo.
V	Buje, Koper.
V	Herpelre, Kozino, Kanianar, Pulo. Na Opčine, Prvačino, Ajuovščino, Gorico, Por-hreo.
16*50 O. V Herpelje, Kozino, Kanianar, Pulo.
V	Koper, Buje. Dohodi.
Bz Buj, Kopra.
Iz Pule, Rovinja, Kanfrnara, HerpeM, Kozine.
11'20 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, prvačine, Opčin. Buj, Kopra.
Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpclj, Kozine.
19'40 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačine, Opčin.
21'45 M. Poreča, Buj, Kopra.
22*20 O. Pu-le, Rovinja, Kanfanara, HerpeJj, vaČe.
5'10 O. 5*46 M. 7'30 O.
8*30 M. 12*40 D. 15*50 O.
iri6 M.
8'25 M. 10*20 O.
16*30 M-16*50 D.
Rovinj,
Divače,
D. = Direktni vlak. O-. — Osebni vlak. fl. r= Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B = Brzoviak. M. = iMešanec.
I ZLATARNICU G. PI10, TRST j
so nalin-a na Kor:u "i?. IS (biv^ j G. Z H lOMilZ Sk H 'II j) j
Vfir«ta l7ben srebrnih In	tu, uhanov, vcrillc It J. |
Cenjeni InssrentI, kateri ram poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je og as šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neuujene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plavajo antecipaiuo.
jioiEiiMins
Delu. fiiiv. K 3>. »3J.0JJ.	Ki^JJ-i.K)
Centrala: T.?Jf
Tla tira iilimri) 5 -fiil !B:in 9
Podružnl:e: Dubrovnik. Dunaj, ^otar, Lju*" Ijaua, Mit ko vič, Opitiji Sp It. slbeaU. Zaia-Elcspoziiara: Kranj.
Obavija vse v b nčia straia spilijs!« paala
Spraja.ua vbja
na hr?nitne knjižice proti it/31, letni n V>rs-^ gtim v oan^ogira-prometu proti let ii i I bresti n lia odp^veJ navezane zneske spre-p jenu po najugodneje ti pogojih, ni se Liujo pogoditi od slučaja do »ločaja.
Czje * ujn »aniiln miili (Ji'ii luiiiliil
^ Blag.ijna posluje od 9.30—12^0 in 14.3H—16