k. 19.
V  (iorici. due (I. niiirca  1900.
L^nlk II.
l/.ha.ja   vsak   toiM'k   in   JH'tok   v
li'ilmi   ol)   II.  mi   |>cciIjx11(11)('   /:.\.   incsln
ter  dIj  ;>.   uri   |»n|ii>l(liii'  /a   ilczi'lii.
Slam1 |n) pnšli projeinan ;ili v
(iorici n;i iloin poViljan celolHno K K..
[tolli'tiin   i   \\.  in  tVlrllHuo 2  K.
l'i(id;ij;i sc v (iorici v lo!>:ik;mi;ili
S c li \v :i r/. v Šolskili nliciili in .1 c I-
lersil/.  v  Xnnskih   ulicali  p<> S  vin.
V
(Zjutratijc- iz<laiij<k.)
liMMliiislvd in upravMistY«  se
naliajata   v   «X a r <> il n i   tiskarni»,
ulica  VHIurini  h, št. y.
Dopiso jo naslovili na ureljiistro.
otjlast' in namčnino pa na uprarnižtvo
w.Ciorioi*». Ojjlasi so raninijo po pelit-
vrslah in su-.it uko so liska.ju 1-krat po
1(> vin., 2-krut }><¦ 14 vin.. 3-krat po
\'i vin. Ako s»* voi'krat tiskaju. r;u*ii-
nijo  sc  po  pojjodbi.
Izdajalclj  in odgovorni  urednik Josip lViarušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSič).
„Naroduo-iiajimlna slraoka".
Te dni osnujela. na Goriškein liskar
Andrej Gabršeek in dr. Timia novo politic-no
druslvo ..narodnouaprednc slranke", ki na.j
bi posegalo v prihodnje volitve in odloče-
valo  o usodi  nasega  nai-oda na  Goriškcm.
Poglejmo si najpoprej ta najnovejša
apostola lilici'ali/itia in osreeevalelja našega
naroda !
Prvi je liskai- Andrej Gabrsčck ! Kdo
se nc> smeje. ko eitn GabrAčekovo hue nied
libcralei ? Celih dcseL lei jc v ..Soci** oclločnn
zagovarjal poliličuo delovanje na kaloliški
podlagi in slrasluo pohijal ..iiarodno-ua-
prediie" nazorc ,.Slovenskega Naroda". Vcs
libcralizem ..Slovenskega Naroda'' inn ni hil
vreden piskavega oreha. Kako jo napadal in
Mali! i\v. Ivana Tavčarja. nosilclja liberalnc
idejc na Kran.jskem ! Zdaj sieer preganja
..erno Icmo" v svojein iiinazanem lislu. a
ol) jcdncin tiska. zala.ua in prodaja ,.Kala-
monov žegeir'. Toda Icinn snovatcljn ,.na-
predne1' stranke snio posvclili že prcvcč
Vrsl: Mož jih  nc zasluži.  Dovolj !
Drugi jc i\\: Tniiia. Ta moz hocc hiti
najbistroumnejši jurist, najboljsi finaiu-nik.
najspretnejsi parlamcntarcc. na.jduhtjvilojsi
pisec, in Hog vc šc kaj ! T"ak o inisli vsaj on
o samein scbi, in v to l.udi slcpo vciujcjo
in 'j>risegajo njegovi pi'istasi. A mi o vsch
ICIi njegovih zmožnostih nisino prepričani,
pač pa'smo prepričani. da jc mož srednjo
mere, kakor nas jc \U)» dal sto in slo dru-
.uib. Tndi smo prcpričani. da jc mo/, nciz-
mci-no doinišljav, skj-ajno čcstililcpcn in do
cola noznacajen -— vsuj v politiki. Zna-
čaj moz ni. to nikakor ni, vsaj v j>olitiki
ni ! Mi smo moza ves eas njc^ovcsra jav-
nof?a delovanja na vsc strani opazovali, a
značaja nismo ojjazili na njcni. Mož nima
nikakc stalnosli. Kar inn jc dancs crno. nm
bode jutrc bclo ! Kot sodni nradnik jc naj-
odločneje obsojal in pr<^jinjal odvetnike,
to ,.narodnc pijuvke", kakor jih jo imeno-
val, kot. odvetniski kandidat pa j)repri(;uje
nbonctfa kineta. da inn jc odv(>lnik najvisji
l>la»or, kor mu ntrjnjc pravni c:nl. (Ubogi
kind, pravni cut Ic bode stal — krvav
denar!) ,.Kakor menjuje svoje službc. tako
incnjnjc svoje prepričanje'', se je izrazil o
njeni jako znacilno nj«gov prijatelj. Mož, ki
od due do due menjuje svoje prepric-anje,
kakor mu  ravno  kaže, ni -   značaj !
Znano jc, da je bil dr. Tuma \oljen v
dcžclui /bor le po liudeni pritisku ,.SIo«o"
in njcnih voditeljev. ki so mu zaupali koj
najc-aslncjsc  in  najvplivncjAc mcslo v dczeli,
iiK'sto dczclncua odbornika. \'cscli so bili
niladc, čile moči, kcr so mislili. da imajo
opravili s ti-dnim. odkrilini znaeaj(Mn. A ko-
niaj si jc dr. Tuma ulrdil nekoliko svojo
pozii'ijo, že. jczačel zbadali. pikali in iz|iod-
rivali svoje tovarisc. č(»s da so brcz volilnc
deje, brcz programa, bre/. pravo voljc.
Vsc uspebe jc pripisoval scbi. vsc ne-
uspohe zvracs:al pa na svoje tovarišc! Vsi
so him bili uesposobni. iKvlclavni. sami
..trolje". jedino Ic on jc znal vsc! Tako jc
bil livaležcn i\\\ Tuma možcin, ki so <ja
[»ovzdi.^nili na cv-astui. uplivni in z lctno
plac'o ll!()() j.'lil. /dru/.(Mii st<>I dc/.cln<><ja
oilbornika.           Nchvalezcn     i-luvi-k    ni
značaj!
Ko so deželni poslaiu-i v zadiijcm za-
scdanji (Jtv.. zbora s|ioznali dr. Tunu; za-
brbtno in zakulisno splclkarjcnjc. izrazili
so mu svoje lr.'zaupanje in pozvali ,t,ra. naj
takoj polo/J zop(!t v njili rokc cUjžcIiio od-
bornislvo. Zmcd f> slovcnskih poslancev
kmečkih občin. ki so u,a volili v dczclni odbor.
podpisalo jib jc nezniipnico vsi'h pet (dr.
Abram sc ni udeležil volilvc;. tedaj ludi
ni podpisal nczaupnicc). Kaj jini jr^od^ovoril
„krcmcnili značaj- dr. Tuma? ..Dokažitc
mi, zakaj scm z^nbil vase zaupanjc!" lz-
vrstno. «,'ospoil  dr. Tuma!
To jo ,.k re m e ii i t zu a ča.j", ki se
drži svoje^a mandata kakor klop kravje
koze. Ludi če ne nživa vec": za upanja svojih
volilccv !! Dr. Tuma ni — značaj.
Znano   je   ludi.   kakc   nazore jma ^\:
Tuma o   dolžnoslib  uaroduc^a    zaslopnika.
,.1'oslanOc   mui-a    najpicj    skrbeti
za .se". to so  krilale   besede ,.krcmenilej,'a
zuacaJM.-'.   ..Kcr dr.  (income":   ni    skrbcl   za
se. zato    pa    tudi jjudo1'.  to je biJa    Jo^ična
njej^ova konkluzija.  Poslancc    s   takimi  na-
zori.  ki  isče  na.i|»rej  svojo  korisf. jc skrajno  i
nezna(";ajen  moz.  In  tak    ncznačajncž  jc         \
dr. Tuma!
Kdor pa ui pravi značaj. ta lit» vpra- !
sa. ali so sredstva. s kat(M-iini lioč(; kaj do- j
seči. taka ali laka. (Jlavna stvar mu jc.
da doseže, kar hocc. bodi lako ali (ako.
Vse poti peljejo v Him. Tako inisli dr.
Tuma. Danes snujo novo ,.napredno stran-
ko". ne morda iz kakc ,,prodilekcijcr' (po-
sebiu1 ljubezni) do njc, temvee; ker upa da
sede po njej na easliii slol uarodnc.ua vo-
ditelja in da obdrži s tern uplivno. častno
in jilačano službo dcž. odbornika.
(1« bi pa vcdel. da mu ta slranka nc
pripoiuore do zma.ue. oklenil bi sc vsake
dru.ue, ki bi mu za^otovila uspeh. Vsake
drille? Da. vsake dru^c!! Da. današnji libe-
ral(H- dr. Tuma se združi   ludi   z   najstrast-
iicjšiini   klcrikalei.  c'-c    nm    priponiorejo    do
vladc.    Saj    venio.    kako   je    pisal   nekemu
učitelju  na Tolminskeni. da boderno   potre-
bovali ŠV dr. Ga.. prof. (.. in njc.uove sornislje-
I  nike.   da   jib    tedaj  ni  Ircba   od^anjati   od
; scbi1.  In   \'(1^. iskal   je   že zvczo   s   pristasi
!  ,.1'rim.  Lisla"  za casa zadnjib drzavnozbor-
skih volilcv.  A  ker je našcl   pri   njih j^lulia
ušesa,   sklcnil   j<»   osnvvati    novo politicno
druslvo.    ki    naj    rt^ši   [to.uulx! njc.ua in  po-
bratima  njojfove^'a tiskarja A.   (iabrseeka.
I           To   so    pravi    uzroki,   zakaj   sc snuje
novo    polilieno   društvo,   a    lilx'ralnosl   j(»
samo krinka. za  katero se skrivala   nczna-
čajna koristolovcta.
Z-.l-aj pa vprašamo naše zavediie može,
ali so res tako neprcvidni, da polete tema
lovcema v ..skrbno nastavljene mreže".
('panic da nc ! Moža bočela inicti na vsak
n;u;in razpor v dcž(^li samo iz sebienih na- |
ntenov. Kaj jc njima do tojja. če naš narod
v teni divjein boju izkrvavi, samo da imata
ona od te^a dobicek ! Ves svet na.j sa |»o-
.tjrezne, samo da se resita ona sama ! Vsak
pravi rodoljub se mora z «jncvom in slu- '
¦ dom odvrac-ali od takib zlodejccv, ki cepijo
I in razdvajajo nas narod v vec- laborov.
Kajli mi (iorieanjc smo v tako neu^odiiem
polo/-aju. da si niorcmo svojo narodnost
rcšili Ic tedaj, ce smo vsi jedini. Šc jedini
smo bili in jedini. in tezko smo sc ubranili
mof>'Otv-.iiejšemu sosedu in njetfa s(; mogoč-
uejsemii zasc:il.niku — vladi. A sedaj kam
pridemo? Jeden vleče na desno, drii^i na
levo, jeden naprej. drujji nazaj. jrnlen zida,
drutfi podira. Žalostna ti majka ! In kdo se
pri tern snieje? Tretji. Kjcr se prepirata
dva. smeje se trelji, v(»li latinski ])regovor.
Pustimo tedaj, /avodni (joričanje. za sedaj
v.sa di-u^a vprašanja v ozadji, oklcnimo sc».
v prvi vrsli vsi narodne^a vprašanja! Ne
cepiino sc v liberalce in klerikale^!, bodimo
Ic navdušeni narodnjaki na katoliski pod-
la.^i. da r«^šimo nas potapljajoči se coin. —
Kajti čc po.innemo „v morji tujine", izj,'i-
nemo kot uarod za vselej. Pod skupno na-
rodno zastavo borimo se dalje, dokler ne
rešimo svojej?a naroda! Taskupna narodna
zastava jc .,Slo^a", ki združuje v sebi vse
nes(»l)it:no dclujocc, za bla^or svoje.ua na-
roda vnete rodoljube, dubovnike in posvet-
njake. V slo^i je moo. rojaki. oklenite se
,.Slog(v' !
(!e ]>a nastopita Andrej Gabrisček in
dr. Tuma z liberalno frazo, tedaj naj vesta,
da mi in z muni slovensko ljudstvo na Go-
! riškem stojimo za katoliska načcla, v ka-
terih irna naša narodnost najlrdnejšo brambo.
kalera so najrodovitnejsa tla resilience svo-
bodc in  oboe koristnega napredka.
Kalo w je uvedla s Una
v naše občinske urade.
Pred letom I8ti1. in še kako leto po-
tem je v narodnem oziru gosta tema objc^-
mala naše obeine. Noben žarek zavedanja
svoje narodne eksistence — ni prodiral
na dan; zadušeno je bilo vse narodno ču-
stvo ne samo v občinskih zastopib. ampak
tudi v našem ljudstvu splob.
V celi Goriski okolici, pa tudi v obči-
nab Soške in Vipavske doline, v Brdih in
na Krasu so table z italijauskimi in nem-
škimi napisi kazale, kje in kako poslujejo
županstVa. V Št. Petru, Mirnu, Solkanu,
Pevmi, ^tcverjanu. Kojskc^m. v Biljani. Uo-
lenji. Dcvinu, Doberdobu in še v nekaterih
drugib občinah so uradovala županstva
skoro izključno v i t al i j an s em j ez i k u;
v Kanalu. Kobaridu, Ajdovščini, Šempasu
so se županstva posluževala zdaj i t a I i j a n-
skega, zdaj ne inš keg a jezika; v Sežaui,
Komnu, (lerknem. ua vsem IJovžkein in v
skoro vseli drugih obuinah je bil uradnijezile
zlasti v občevanju z višimi oblastvi nemški.
Da, celö preudarki, raeuni, sejni zapisniki,
razglasi so se pisali malo da ne povsod v
tujem jeziku. — Za one, ki so se takrat,
oprti na & 19. temeljnega državnega zakona;
lotili zbujati naroduo Ouvstvo v ljudstvu
ter dramiti obuinske zastope, da se otre-
sejo onega sramotnega servilizma, v koji so
jib bila znala vkleniti v prejšnji, absolutistični
dobi politicna oblastva, je bil polo/aj pac
zelo težaven, da ne recemo, kar i. .ravnost
obupen. To je bila najtrša ledina, katero
si morerno misliti in trebal je res junaskega
poguma, kdor se jo je lotil preoravati. 1«
vendar se je nai5el mož in za njim so prisli
še drugi, kateri so modro, s pravim politi-
enim taktom uvedli v to potrebno delova-
lije in je previdno in vstrajno vodili. odpröi
široko pot tistim, kateri so prišli za njimi,
da so mogli dovesti slovensko uradovanje
pri nasih županstvih in drugih avtononuiih
oblastvih do tiste stopinje, na kate(rej stoji
dandanes. Današnji razvoj slovenskega
uradovanja omenjenih oblastev j«^ sad bii. j
40 letnega postenega, sistematičnega delo-
vanja.
Pr v i je na Goriskem začel p r a v i I a, o
slovensko uradovati takratni deželni odbor-
nik W inkier, v tisti dobi edini slo-
venski ud deželnega odbora. On je s po-
ccitka dodajal italijanskim okrožnicam in
odlokom, nainenjenini našim obC'inam, slo-
venske prevode; kmalu potem — okoli leta
-                      L1S T  V.  K.
Mala iskra     velik požar.
lluski   spisal   Lev   Tolsloj.  pievcl  Tcsiniir.
Njegova žena [»a se jc livalila sosc-
daiii. da zdaj obsodijo Ivana Icr ga iztirajo
v Sibirijo**). In zacelo se je sovrašlvo.
,..laz — je dejal • ,.mn nisem pulil
brade, sain si jo jc izpulil; ali njegov sin
"ii je potrgal j)Cllj(^ in vso srajco na ineni.
(llcj jo !•'
In Ivan je sel tožil. Tožila sta se pri
sodniji, pa ludi pri zupanslvu. V tein ko sta
s<1 tožila j(» izpadla pri Gavrilu iglioa iz
ojesa. In Gabrijelove ženske so obdol/.ilc
•'udi tega Ivanovega sina.
,,Mi-' — so dele — ,,smo videlo, kako
¦l(- s<'l po noci tnimo okna k vozu. in bolra
•l(l d«la, da ,je sel v krčino in da jc lam pi I
za to".
^pet so sc» jeli ložiti. Doina pa jc bil
Vs^k dan ravs in kavs. Tudi olroci so se
kavsali, uuili so se od starih; in babe so
»e sbajale pri Vodi, pa se teple z lopuekami,
P^oglal^z jczikom  in  vsc  na slabo.
'*  Kr;'J   Pi'(1.üii;instva   /.a    ]{us<>   do   novfišc»a
casa. —
In življenje jc» poslajalo dan na dan
slabse. Prcjiirala sta sc Ivan SCierbakov in
Gabrijcl  llronii  tudi  pri zborih.
i\i cudo. da so sc ju naposled nave-
licali vsi sodniki. Knkrat jc» pripravil Ga-
brij(»l Ivana v kazen, pa zopct Ivan Gabri-
•i°'a- '" cim bolj sta si kljnbovala jeden
ilrugeinu, toliko bolj sla sc» srdila. Psi sc
spopi-imejo; in eim bolj se Irgsijo, toliko
bolj zbesnijo. Psa tepc»jo od zadej. a la
inisli, da ga oni pc»s grize, in se bolj ga
popadc. Tako tudi ta dva moza. Šla sta sc
tožit. pa so ju kaznili tega ali drugega
v denarju ali zaporom; in za vse to se je
sc bolj razkačilo srete enega na drugega.
,.Le [)Ot:akaj rekel je eden - vsc to ti
povrnem".
In tako je šlo dalje — sesl U>\. Shirei;
na pi»ci je vedno cnako govoril. .let je na-
vadno opominjati:
,.Kaj pa počenjato. olroci? Pustite vse
to, nc o[)usc:ajte dela, in ne srdite sc na
ljudi. P>oljse bo. In ehn bolj sc srdite. toliko
liujše bo*'.
Ali starca niso  poslusali.
Scdino leto je prišlo do tega, da je
jcla   lvanova   sinaba   grditi   Gabrijela    pri
ljudstvu. pa ga dolžiti, da so ga dobili na
tatvini. (iabrijel je bil opit, pa ni vzdržal
svojega srea, in je udaril žensko ter jo tako
poskodoval. da jc» lcžala teden dnij, in bila
je še na „drugem pasu". lvan.se razveseli,
pa grc» lox.it k preiskovalnemu sodniku.
,.Zda.j si jc inisli! sc otresem soseda
/-daj  nc ntece Sibiriji''.
Ali vendar ni šlo Ivanii po volji. —
l'reiskovalni sodnik ni sprejel tc tožbe.
l^rciskovali so žcno: la je vslala. ali zna-
mon.ja poskodbe ui bilo. Tcnlaj pa grc» Ivan
k oiiftinu sodniku, la pa je poslal vso rec
/'Upanstvu (ol)einski pravi). Ivan sc je jel
ti'uditi pri zupanslvu, in dal je pisarju in
starejšinu pol vedra ,.sladkega", in dosegel
jf'; «la so obsodili Gabrijela na sibe. To
sodbo so prebrali Gabrijelu na zboru.
Pisar je bra I: ,.sodisee je doloeilo, da
«« kaznuje kinct Gabrijel Gordejov z 20
šibami pri občinski pravici". Ta odlok jepo-
slusal tudi Ivan, pa gledal Gabrijela kaj
bode zdaj? Ko je Gabrijel to slisal, zbledel
jft kot krpa, obrnil se pa šel v vežo. Ko jc»
pi-isellvan za njim. hotel jc b konjem. Ali
tu jc» cul Gabrijela govoriti:
,.Dobro   —    pravi    —   on    mi   nažge ,
hrbet;   žgalo   me   bo,   ali pri njem se užge
morda še kaj hujšega*'.
Ko zaeuje Ivan te besede, vrne se.
takoj na sodišče.
„Pravieni sodniki! Zugal mi je, da mi
zažge, Čujte, to je povedal v prico prisi".
Pozovejo Gabrijela.
„Ali je res, da si rekel tako?*'
,,Jaz nisem dejal nieesar. Pa tepit«
me, ce je vaša oblast taka. Zdi se, da mo-
ram jaz sam trpeti za svoje pravo. a on
pa sine rse*'.
Gabrijel je hotel reči še nekaj; ali
stresle so se mu ustnice in liea. In obrnil
se je k steni. Zdaj so se prestrašili še so-
dniki, ko so videli Gabrijela. „Da bi 1« —
so rekli — „res ne storil kaj hudega -- ali
sosedu, ali sam sebi".
In stari sodnik je jel govoriti:
„Nu   lejta   bratca:  rajše se pobotajta
(pomirita)   na   lepem.   Ti,   brat Gabrijel, si'
mari dobro storil, da si udaril tuko zensko?
Pomisli   dobro,   za   Uoga,   kak greh bi bil
storil. Ali je to mari   prav?   Priznaj   svojo
krivdo in prosi  ga   odpusčanja.   In   Ivan ti
oprosti. Pa spremeninio ta odlok''.
(Dalje pride).
1S0H. — jc opiistivši to. zaeel pošiljati slo-
yenskim obeinam samo slove-nsko spiso. A
z a d e I j c . ii a o (I p.o r. n a h u .(¦! o d p o r,
iK? morda oil s Irani svojih italijaiiskili lo-
vari*ev v d(*želnem odborii. ampak ml
s't ru n i ,'s11 o v o ii s k i h oho in; da. nikar
so he, čudite! ž.upa.n i si o v on ski h o 1>-
ein in mnogokrat taki. kalcri niso /nali
razveir svojega nobenega druzega jezika,
vi-aüali scfšlovcnsfio spiso. Cos, da he ra-
zumejo nove sloVouseine in so Irdövratno
prosili. naj so jiiu po'si.ljajo iLali.janski ali
nomški zakoni. taki odloki. lake okrožniee,
da slovenskih- ,.mo, rnai;;:iJ4>, kor jym niso za
•tnvbenn ra-bo. - Da.fc vidile, I alto1 so ravnali
ž*n|'iaiii na Hovskein.' kafc posainozen župan
na 'Toirninskffm.' Kanhlski, .Dpjenj.ski. .'heyin-
s^i 4.IJ ..ž^.ina^kaUuM drugi. zupan< •— Kako
p-jtrnia^ali tak odpor, kako ¦ ysrliti sloven-
sliiin ohčinam to,¦ kau 1)4J-bile--: morale oho
sain« zafitevati no samo od de/.elnoga od-
bo'ru. Viinpak" ludi od yseli diugib oblastoy
kot;,sa'ojo zakonilo zajaingo.no juavo in kai1
dah.es dejansko zahlova.jo vso uase obuine?
Cn.ij.tp, kako!                                   "¦;•;¦ ..    , -
Lota ISCii. jc bil razposlaldež. odbor
vsein'"/inpanstvoin nok'e Obšinio okrožnieo,
itajjjimskh.n .obejnain :y ilalijänskom. slovon-
skiin v ..sloven-skein j'eziliti. Na lo jo kanal-
sko žirpnnstvo ugo>vai*jalo. da jo v larnkaj-
šnji'•ol')(ji'nii Vso drügaciVö'slÖVansko naroO.je.
kakbr jo 'olio: v kaUYfVnVi so izdnjajo zakoni
itroČUoki dozolnega odbora'in ker lii v žu-
pan.iji nobono iako oso'be. knlera lii dohrö
zuala noyo slovoiišeiKO. -n^šo'• taki odloki in
zalum'i'v obeinskom tir'adu za n o l'> o n <>
rai)lö."Zalö jo 'prosMo, županstvo. naj In
soVnü za napt-oj .pdšij,i>lo: vse narodbe v ;
neinSkeivi,ali- ilalijanskoni jeziku.
' :.':.-Na: to jo deželni odbor odvrnil do
s'loVno laku-lo:             '•¦'  ¦
.. K /.iijianiji kanalski spada osem ka-
laslralnili obö.jn, namroe .: Kanal. Avee, Ho- ,
dro/^V.Hiiiijšido sv. ,Duha,' VrJi.' Morsko. (io-
r'eirja Viis 'hV Idrija.'fcanäls'ka. kalerili prebi-
ralH'so4 skdfo vsi'Slovehci. Dozelni odbor
khft^fyfaj'za svo.j'o dolznosf.' posiljati svojo
dok|-ot(.' in nka/.o v slov'orrsk'cm jozikn tudi
kaniUs,kbintT ¦žii|-)anslVu.-1 l\;ik(jr jili pusi'ljii
dvn^iin žnpanslvOin   slovonskili  krajov   j^i'O-
Mjo^ö!'i^tyou;: ;       ; /.•¦;; ; ..   _ . .,;..',.'
¦r>:-' ,,-Ni pa ros. kakor JH'avi slavnt) žnpan- ,
stvrf' v svojoni poiooiln. da mcil loin jozikoiii
in tislibh \i\ soyovoi'i po kanalski znpaniji. jo
Ink- räzloook. da prvoga-V "ooli županiji no-
Iroilcn rK'-'fazuino. kor" do/.Olni odhor pise
svojo dokrolc v listoin jV^lkii. v kloi'<?m )(\
spisan prionjoiVi dokrot : v ti'sloin jozikn, v
klol'oin so spisain» I>uk\ t*. Ui jili cHi;tu:i he-
i-ojo- v. kanalskih Ijiidskili "šohih in \r ravho:
listoin jozikii, v kl(M*oni so po' O.(M'kvali ka-
iKds-kol'znpanijo boro in rMzkla'da sv. ovah-'
k'olij '"žbrajiim  kristjanom".'
„Goipqd   žu,pan    kanalski.   ki   nii'i  tak  |
,jo'/,ik; iii. vsoč.  in  ki1  torja.'  da    so    nni   pise
ilalijanski) ali   noniško, ninur pravi(;o sain od
sobo kaj  tac('ti,a  loi'.jali  vimcnii obi-insko^a'
starosiiislva  in  volilcov  všoli ^ori oinonjonili
o-boin."'   :                                                                  •
'..Dožolni  odlior dohro   vö, da   «,'ospod ¦•
zupan svojot!;a poročila, ki  jo pisano v ikmii-
škoni jozikn.  ni sain sostavil,    toinvor   jo jo'
spisal- n,jo;i>-ov  lajnik  ali  sokvotar. Tajnik  pa.
ki dobiva  svojo  plačo od  Slov(M\cov, jt1 dol-
za-n slovonski jozik  popolnoina znati.; (:b L&
ne zna, ali   *;a   nočo   znati,   ni   \Todoh]?!ida
oslane na svo.join • liioslu."
,.Noizo^il)iu) poti-ebno jo, da slavnožu-
panslvo. dobiva cloki:ote inukazo dožolnoj^a
odbora v inaliM'iiom joziku svojih- sososča--
no.\\ Jvt'i' ji'.njo^a dol/,nost. jiin tisto v pol-
novoinib (avLonlicnih) bosodah o/nanjati in
kor iina po poslavi vsaki sosesčan praviuo,
lake dokrofo in ukazo sum -pro.ulodati in
bi'ali  v  oboinski   pisai-nioi.1'
,.Kdor ni /vodon v poslavnih roroli.
laljkv» najdo v postavah marsikaj, kar nni
ni prav jasno, naj so nni dajojo poslavo v
loin ali v onoin joziku. Dožolni odhor ho
l.(!.,kt.i radoyol.jno ustinono uli pismono raz-
jasnoval, kar-- bi bilo nioroliili norazločno.ifa
tudi v.njo^ovih slovonskili dokrotili : no nioro
pa za pi'uv s])Oznati. da so zavolj loga slo-
vensk(?inu joziku zapirajo vrata v oboinsko
pisarnico."
. ,.fJ0 loin lakoin bo dožolni odbor, zvest
svujo dolzuosti, ludi prihodnjič, kolikor bo
rno.i,roče.. svoj.0 dokroto in ukazo slavnomu
zup^nstvu posiljal v slovonskein joziku ; ono
pai.jih .:bo... lo.Lfa jo .dozolni odbor pro.pricsan,
vest no.; izpoJnjevalo."
F'repis, tfiga odloka j(; d<;želni odbor
razposlal všein podžujt.anoin oziroma oprav-
nikom kanulski oboini pripadajooili davčnih
oboin  •¦•- na znanjo.
Ta pouk in za njini so dru.u;i so u.ula-
dili pot slovonskoinii uradovan.ju v obca'n-
ski urad Kanalski : lajnik pa. kaloronm jo
v pivi vrsti voljal pouk. proobrnil so jo iz
Savl.ja v I'avla. postal jo vnot.Slovonoc:. ki
jo še voč lot madova! v t^ladki slovoiisöini
in so tudi dni.uaöo javno kazal narodno
prolmjonoua moža. Dru.yod so so pola^oina
tudi spokorili najlrdovcalin^jši ¦/, upani in taj-
nik i ali pa so so umaknili dni.uiiiii. kaloriso
so bol.jo zavodali svojih uarodnih pra\ i«.' in
dolznosti tor so ski-hno varovali ii.u[lod in
cast svojo!4a uraila.
Winklor.jovo nauolo .ijlodo slovonsko^a
uradovanja jo bilo to: „Co hoooto. da so
slovonsko uradovanjo prikupi nasiin občin-
skim oblastvoin, pi.šito jiin v cistoin ..pravil-
noin jozlku, a pisito jiiu kolikor nio^ouo
tako. da Vas lahko razuinojo." lJo toni na-
Oolu jo sostavljal in provajal zakono, sos- i
tavljal okroAnico in odloko lor sploh pismono |
občoval s slovonskiini županstvi in stran-
kami. V (Miakoin zinislu so> dolal i tudi njo-
tfovi slovonski tovarsi in naslodniki. r. svot-
nik (ioi'jup. i\v. Abiaiu. dr. Lavrič. dr. vitoz
Tonkli — in druin' in tako doluolotn o. vs-
trajno (jolovanjo jo obrodilo v pidni inori
zažoljoni sad; Našo oboino so zdaj zaros
slovonsko in  slovonsko zaslopano.
D o pi s i.
I/ Kot'inja I. marc-a 2SMX). Srodi do-
ooiubra proslo.^a lota otvorila jo lukajšna
kinolijska zadru.ua svojo mlokarnioo. Xa ¦
sprolniki so ji proi'okovali kratko življonjo.
llvala l>o,uu ! Njih žoljo so niso vrosničilo :
ravno naroho. ndokarnica dohro naprodujo-
in vo\o projšnji nasj)rolniki ji pristO[tajo.
Štovilo udov so daji za dnoin množi. kor
vsi  broz  razlik(» uvidovajo  njouo  korisl.          ,
Kniol|O imajo sodaj od živino stalon
dohodok. kloro^'a jim inlokarnica za mloko
inosocno izplaoujo. Lopo jib jo «jlodali. kako
vosolo prinašajo zjutraj in zvoöor inh'ko v
i mlokarnico. ki so izliva v contril'u.uo in -po-
snoto takoj odnašajo na dom, kjorjim rabi
za (loinaco polr«'bo. Na boljšoin so tudi v
loin, da vživajo sodaj sladko mloko. mod-
loin  ko so  proj  pinjono.
Kakor inia |ioootkom vsaka nova roe
nino^o opazovaloov, tako jib jo iniola tudi
la. Iz okolioo ^otovo ui nikdo zamudil pri-
liko, da si ni o^lodal dolovanjo novo in\o-
karnico. To jib jo tudi s[)odbudilo. da so
uslanovljajo kinotijsko zadru^ro zo na Kam-
broÄkom, Ajbi  in na Srodnjom.
In ¦ |)Otro!)iio so povsod. sosohno v so-
danjib časib. ko jo sadjo in vino skoro od-
jiovoilalo in kniol nima kaj proilali. da bi
prišol  do donarja.
.lodino iiiniKi /ivinoroja in inlokarslvo
zanioro so kmola rositi. k(»r jodino lo <lo-
nasa s«? stalon dobodok. ako so kinoljo zd'ru-
zijo v zadruuc.
K sklopu zaklioom : S n u j I o j o d n a-
ko z a d r u <j> o v do/.oli. p o s o h u o r a-
7. u in n i k i. k i s I o v I o |> o k I i <: a n i.
X a Š I ru d h o o br od i ! si o t o ro n s ad
in   I j ml s t v o  V a in  b o  b v a I o 1 n o !
Politični razgled.
ürzavni zbor.
Zadnjo dni prosleya lodna so jo vrsila
v. poslanski zborniei dobala o prouraniatiski
izjavi ministerskega prodsodnika.
Prvi jo posesjol v ib^bato poslanoo
(Irabmayr. Ta jo .yovoril v iinonu noiuškili
liboralnib  volopf)sostnikov.
Dr. (Jrabmayr jo z velikhn zadovolj-
»stvoin -pozdravil vladon program in spravno
konforonco tor izjavil, da bo njegova stranka
podpirala vlado. Govornik j(; zastopal sta-
liščo. da j(! noobbodno'potrob no, da so na-
pravi inir mod narodi. kajti ako bi imol la
narodnostni propir trajati š(! dolgo. potom
pogiiKMno vsi skupaj. L.judstvo iina zdaj
jako malo zaupanja v parlamont in hi po-
toöilo jako malo solz - -   ako bi  ta zginil.
Vlada spoštujo ustavo in spravila bi
raila parlarnontarui voz v pravi Iir. a pri
tern pa inora pomagali tudi parlamonl sain.
Hadikalci v obojih taborih sic(;r pricakujt!-
jo, da so izcimi iz razvalin s(?daujoga par-
lamonta Hog vo koliko dobro za njo. Ali
iz razvalin sedanjega parlumonhi hi no iz-
raslo niti Cohoni državno pravo nili Xom-
eem njih samovlada v državi.
Äko bi pa Avstrija razpadla. potom bi
bila za Coho vočja novarnost  nogo za Momce.
Za njiin jo govoril mladoceski posla-
nec dr. 1'lačok. ()značil jo vladni program
kot „Zukunftspolitik"'. i'ojasnil jo slalisčo
Cehov   glede jezikovnih   naredeb   tor   trdil.
da sloji s(M.lanja vlada pod uoinsko komando
tor da no sine zaradi toga niti ohslojeeih
zakonov izvršovali. (.obi so pa zanasajo ua
večino avstrijskih narodov. ki imajo eutila
za pravienost in za zakono.
Nomeoni jo ooslilal dr. lMaei?k. da kan-
didirajo za prvoga podpivdsodnika dv. Pra-
doja. ki jo rt^ol na nokoin volilnem shodu.
da so N(Mii-ei nimajo bati absoliitizma. Ci>-
boin jt> vender znauo. da bode nouiska bi-
rokraeija divjalav proli njini. ako pride do
absoliitizma ali Cebi s.k toga no bojo lor
bodo  nadaljovali  obslrukoijo.
Dr. l'orgelt misli. da so inora. prodno
so vrodi jezikovno vprašanjo, zagotoviti, da
so  pi-o^lasi   nemski  jezik  kot  drzavni   j(?zik.
\emski naeijonalee dr. I'railo jo rekol.
da so z odpravo jozikovnib narodob na Ce-
škem šo nikakor ni zadostilo nemškiin zah-
levain. \omski naeijonalci zahtovajo. da so
nemski .jezik uveljavi kol dr/.avni jezik. kor
lo ne hi bilo toliko x korisl Xomoeni no^o
državi. Dalje zablovajo nomski naeijou.ilci.
da so v noiuškib krajih nastavijo izklueno
nomski  sodniki.
/a dw 1'radejem jo ulemoljoval dv.
Dvorak svoj niijni predlog glodo odprave
cesarsk«1 naredho z due 20 aprila I Hoi-. Ta
nai'odba dajo namroe polieijo so proeej
voliko moo in zarad toga ji1 posebno zani-
iniva. kor opravicujo polioija ž njo vsako
svoje  poslopanjo.
lMinisttM'ski prodsednik^dr. Koerbor jo
izjavil. da nima via la si(;or nicosar [iroti od-
pravi to uarodbo. ali prodno so ona odpravi.
troha  ie  izdati  popr.'j  nov  polieijski   zakon.
\' polek so posegli v razpravo o vladni
izjavi Irijo poslauoi in ininistorski pred-
sodnik.
I'oslanoe Wolf '\o rokcM. da v Avstriji
ne ho proj mini, doklor so no proglasi nom-
ski jozik kot dr/.avni jezik tor da Nemci so
navodli v svojoni binkošlnooi programu
inaksiniiim. ker so sine dovoliii Slovanom
Dr. Stransky jo oeilal Nemecm dejstvo, da
so glasovali proli predlogu. da so odpre
razprava o ininistorski izjavi. s lem da so
hotoli zapreeiti, da bi so n<^ pojasnilo raz-
merje, ki   vlada mod  njimi  in  vlado.
liokol jo. da Cehe skoli rana. zadana
jim i\\\iK 17. (d\lobra I I. z odpravo jozi-
kovuili naredeb. danos šo ravno tako. ka-
kor jib }o tedaj. Oui wo bodo mirovali,
doklor so jim no da zadoseonje. l'o njogo-
veni ninoMjii ni sodaiija vlada nic- drugega.
iii'uo na.daljin'anjo Claryjevo vlade. Zato jo
napovedal   vladi   najodloenej-M   boj.
Dr. (ii'ogoreo jo obzaloval. da nimajo
.higoslovani v minislerslvu svojega zashm-
nika in jo pogrošal v vladnem |>rogr:iinu
izjavo gb'do slovonskili inuujsiu na Koro-
škoin in Šlajerskein. Zabtoval ,je. da so
sklene zakon o ininoritelnili solali. Kekel
jo tudi. da treba [»remeniti ustavo. Miiii-
sl(M'ski predsednik jo rokol, da so da na-
rodnoslni boj mod Cehi in Nomoi porav-
nali Ie lodaj. ako opuslo (UjIu in iXeinoi
mejsebojno no/.aupnost. /atrjoval jo, da
nima vlada nikakik skrivnib naiuonov lor
da  s¦"'   ne  boji  svitlobo.
\' soboto sta govorila so dv. Monger
in dr. I'aeak. 1'rvi jo seveda odini resilov
Avstrijo v lem. da so pro^lasi nomski je/.ik
kol državni jozik. Drugi mn jo pa ugovarjal
rekoo. da bi nastala š<> Ie potom največja
zmošiijava v dr/.avi. ako hi so bololo |o
i/.vesli. ka.jli proli taki nameri hi naslopili
vsi nemski uarodi. I'otem jo hila la debala
zakljueona.
l'rva seja državnoga zbora bodo jutri.
Na. diiovnoin rodu bo izvolitov prvoga pod-
predsodnika. Kakor so ciijo so so stranko v
torn pogledu tako dogovorilo, da odstopi
prostovoljno drugi podpredsednik Liipul tor
da so izvoli na njegovo mesto Cob dr.
Zaöi'k. a za prvoga podprodsednika pa dw
l'rad<'. Pri izvolitvi zadnjega bodo oddali
Čebi  in  Slovonei  prazno lisliöe.
DoniJir.c1 iii  viv/Aw. vosti.
Njc^a   svoiost papc/ Leon XIII. jo
dopoluil iiiiixjli polek ilovoldoselo lolo svo-
joga življonja. Z velikim spostovan.jom in
Ijubeznijo /re ves kaloliski svol na oosl.il-
Ijivoga stareeka. ki z modro in milo roko
vodi eolniö kat. eorkve skozi valovilo giba-
iijo easovnih tokov. Pa ne sanm kaloliski
svol. ampak tudi ves oslali omikani svot so
spoininja oh Ii priliki z obeudovanjoni vzvi-
senega sv. Oceta. volikega apostelja mini.
Tot us nrbis elamavil !
Papež Leon XIII. ni saino velik ponti-
I'ex. inarvoc- ga moranio prištovali niožoin,
ki so vtisnili zaduji cotrtiiiki ininolega slo-
lotja svoj pečat. Kol prvoboritelj za ideje
soeijalnih rel'orm in braniWdj gospodarsko
šibkojsih slojov tor kol zastopnik mirovno
ideje.  zavzoma sveti  Ooe sila odliriio  mesto.
Due HI. doeombra IS87 jo prazuoval
svoj :"»() lolni mašniški in dno 10. (ehr. IH9H
pa :")0 skol'ovski jnbilej. Njega svotosti no-
dosta.jo so 'ii Iota, da doseže 2b lolni pape-
žki jubiloj.
Monda ni lr«!ba opomnili, da jo prejol
svoti Oe(» v petek iz vsoh dožol milijoiiov
pozdravov udanosli in Ijiibezni. Kljub svoji
starosti pa jo so dosti krepak tor se jo
osobno udeložil vsoh utrudljivih svoeanosti
in sprojoinov.
SJava volikoinu papežu!
Urnrl jc g. Frane Toro.š. veleposest-
nik v Modani i. I. in. v K nni nil. Dailies so.
prepeljnli njegov(? ostanko v Medano. Hil
jo vrl narodnjak tor so je boril vedno nav-
du.šeno za pravice našoga tlacenega naroda.
N. v in. p.!
(«oriske mh's<iio doklado na v/.il-
nino in ,,So<'ino*' roUovn.jastvo in lo-
povščina. \' uvodtiein r.lanku Hi. stov. na-
šega lisla sum pisali o goriskih mostnih do-
kladab na vžilnino. Povodali smo. da meslna
uprava. oziroma njon pooblaščeuoo. pobira
zgoraj oinenjene tloklado za loto 1900. co-
tudi ui šo polrjou inostni proračun. Oino-
nili smo tain narodbo, ki propovoilujo ob-
einani pobirati doklade na vžitnino. prodno
ni pobirnnjo islib [loslavno dovoljono. Do-
kazali smo pa ludi v loin elanku. da „tr-
govsko-obrtno društvo". ki si je postavilo
za nalogo. da bode šr.ililo korisli obrtnikov
- toga v resnioi no dola, kor na.ših obrt-
nikov in trgovcev. ki plačiijojo doklade na
v/ilnino. ni poueilo v lem pogledu tor za
njo na prislojiiom ineslu ludi naslopilo.
Omen iii smo. da je predsodniku trgovsko-
i obrlnoga drušlva znano. da so pobirajo do-
klado. kakor da jo tudi znano dr. Tumi.
da se is to pobirajo nepostavno. „Soea" ji?
na ta nas članek. kako hi bilo pri nji tudi
drugaee mogoce, prisla koj s svojiin rokov-
ujasl.vom in svojo lopovščino*). katoro pa
jo napovedala za ono prihodnjih štovilk.
Ker pa ..Soea" v lem pogl(?du ni prav rada
.,mož bosoda" in se v zadnjein easu drži
bolj moderno-liberalnili naöol. ki moza prav
nie ne vozojo na dano besedo. smo mislili.
i da bodo .,Soea". kakor ji! zo veekrat. tudi
zdaj snedla bosedo. No. zdaj smo ji delali
krivieo. V svoji 2(). s11»\-11Ui jo izpolnila dano
obljubo in tain eilamo v .elanku ua>lovlje-
luiiii „Goriea" in nieslne doklade na vžit-
nino" to-lo :
Da doželni odbor raeunov gorisk(>ga
inesta šo ni odobril. jo rosnioa. Hos je tudi,
da odbornik dr. Ma rani ni poskrbel za
zaeasno polrdilo. kakor dela n. pr. d(k-
želni odbor e(>l6 za dež(!lue doklado broz
de/.elnoga zbora. Ali zopet je res. da jo vso
vkup Ie forma lost. Zato ludi ni padlo
v eelem inestu živemu krstu ua uni. da l)i
so uprl plarevanju vžilninskib doklad. Kdor
hi lo sloril. hi so lo zapletol v - p r a v-
d o, katoro konečni vspeb so ne da proro-
kovati. (lotovo \vd je toliko. da vsakdo. ki
bi se pravdal v lem o/.iru z meslno upravo,
h i i ni e I I e š k od o I u d i v si u öa j u,
ko  b i   p r a \ d o d o b i I.
Da hi se ravno mi Slovonei postavljali v
lem oziru po robu. bi bilo Ie; skrajno no-
uinn«t in noodpustljivo. Saj je znano, da iina
liitli to «luklitdo v zaku(>u naš mooon g.
(Jor'up. na eogar inosno apeluje eesto tndi
dv. (iregoreie. On iina z goriskim meslom
pogodbo in je dogovor.jono svoto tudi pla-
eal ali jo šo plaoa. Ako bi inu obrlniki od-
rekli doklade.  hi  nastala zopet pravda mod
njini  in  niestno  upravo..... In zakaj  vso to?
Za oslovo seneo ! Hog ne daj, da bi se bilo
,.Trgovsko in obrtno drustvo" zganilo, te-
daj bi ,.(Jorieanska'' banda gotovo prva pla-
nila po njoin in vzola v zaseito g. (lorupa
in ..sleparjone obrlniktr'. kateri hi bib za-
poljani v   novarne jtravde.          Kar so tieo
predsodnika nasega društva. jo on v lem
oziru Ie (Jorupov uradnik : '/ato je oni
pasus v  ,.(Jor."  Ie cisto navadno lopovseina!
Ali so iiekaj, in to jo glavno ! Kdo pa
plaeu.jo to doklade V Ali kremarji V llm !
Plaeujejo jib vsi konsumenljo!
Ako kremarji no hi plaeovali doklad. hi to-
eili za loliko po nizjih eenab. Ako bi lega
ne slorili. bi gg1 kremarji sehi v korist iz-
korišeali tak polozaj. in sieer na naein, k i
bi ne bil poš ten. Kaj takoga pa od na-
sih obrtnikov  no  prioakiijemo !
Tako j)ise ,.Soöa". .b?-li tu Ireba so
kakega konuMilara ! Mi smo sevoda prepri-
eani, da niso palroni okoli ..Soci?" ž njih
generaloin (\v. Tumo vred tako ..nodolznr,
kakor s(4 delajo ali da drže oni ,.Souino"
cilatolje za lake kalino, to je pa naravnost
y.aljivo. Oni namroö priznavajo, da je pobi-
ra njo doklad na vžilnino za dobo Oasa.
doklor ni polrjen inostni proraeun nepo-
stavno in da hi so morali nepostavno iztir-
jani zjioski kreinarjem ludi povrniti. ak(> bi
oni lo zahtevali in veo nismo trdili tudi
mi. Ali slovonski krcniarji naj lega nikakor
ne store — zakaj V —-. ker bi so zamerili
s torn goriški meslni ii|>ravi in pa ker bi
imel vsled lega tudi zastopnik vžitninskoga
davka. ki pobira oh onein tudi ni(»stno do-
klad<> — sitnosli. Torej iz obzira do go-
riške mestne upravo in pa do gos. Gorupa
trpite gor-ski slovonski kreinarji rajo
sami škodo. S(>-li pravi to šoilili korisli
slovonskih obrtnikov V !
Da, da. nepoštona stvar se da to/.k(t
zagovarjati. o tern smo proprieani in o tern
so so prepricali, inenimo vsaj. tudi eitatolji
našega lista in  tudi eitatolji „Soee".
Koneno izjavljamo že, da je zaros
pravo rokovnjaštvo „Socino" sum n icon jo.
da bi bil Cahej v kaki zvozi z nasiin elan-
kom „Corisk(! mostno doklado   na vžilniuo".
\ad(;/da Slavjanskaja priredi s svo-
jiin zborom due 7. I, m. v (iorio.i velik kon-
eort v Drohorjovi dvorani. Zbor obstoja iz
10 oseb. ki nastopajo v krasnih staroruskib
kostuinib iz Hi. in 17. stolelja. Nastopi tudi
Halalaika-orkostor z godali, ki so slieni tam-
*J Tain  muni biti U'gu blagu v uoLilji. ^ta»cc.
burain. Dirigontinja jo M. Slavjanskaja. Go-
riški Slovenei iniajo tedaj priliko spoznati
dull   rusko posnii in godbo.
fJavna   dra/ha — oslalih   lr'orijskih
dobitkov   .....   kalero   jo [»rirodila nasa vrla
gospinska podružniea druslva sv. (lirila in
Metoda preteklo nodeljo — v Konovi dvo-
rani na Solkanski eosti - se jo v vsakom
oziru izvrstno sponosla. I'rivabila jo mno-
gobrojno mno/ico izbranega obeinslva. vr-
šila so jo jako zivahiM in veselo in nbro-
dila jo ,.Šolskemu doiiiir' /nanienito vsolico
1.ÖÜ kron. Bila jo prava narodna zabava,
katera ostano vsoni deležuikoin v najprijet-
iiojsem spoiiiinu.
I*otr«*s. \' nodoljo popoludno ob ;">'/•..
uri jo bil v Gorici niajlien potros Irajajoč
tri sokunde. Polem je pa naslala silna
biirja. ki  jo Irajala skoro  celo  noc.
Vabilo na II. rodni oboni zhorokrajne
hrauiluice in posojilnico v K a n a I n. re-
ofislr. zadrugo / omejeno zavozo, ki se vrši
duo 22. marca 1900 ob 2. uri popoludne v
obeinski  pisarniei  v  Kanalu.
Vspored : I. Porocilo načelstva. 2. Po-
rooilo nadzornistva. 3. Odobritev racuna za
IcU) 1899. 4. Slučajni nasvoli. f>. Volitov
načelstva  in  nadzornišlva.
V   K a n a I u. duo   I. marea   1900.
Na<VIstvo.
Iciteljsko drusi.o za so/, a us ki
ok raj vabi k zborovaiijii v Nabre/.iuo v
8. dan marca ob 10. dop. Dnovni i-«?<J : 1.
Porocilo prodsodnikovo, 2. Prečitanjo in
odobranjo zapisnika slednjega zborovanja.
3. „Pros. Kr. Krjavec", va/.nost njogovih pri-
rodopisnih dol za našo solo. 4. Na.se stanje.
;"). Prod logo.
No zabiti posmaric d. sv. Mohora in
Glasbono niatico !
So ž a na   dno   1. marca   1900.
OUHOH.
Za slov. Ijudske sole došli so (1. iz-
kazi oil Ki. lcl)j'. do 2. marca sledeei do-
noski:                                                           K
Grogorčič Simon, vikar v Sodlu . . 40.—
Kodro Franc župnik v Krizu . . 10.—
Ivančič Josip, c kr. prof., za Jan. ^
marec..........20. -
G. Ana Masera  v  Kobaridu      .    .    .     10.—
Kodoli  Ivan  v  Kobaridu.....      f>.—
Jug Anton, vikar v Sovodnjah . . 10.—
Slavoo Ivan, žiipnik v Keponlabni . 10.—
Kovac'ivv Alojzij, kaplan v  Gorici. za
januvar.........2.
Lueija Kuštrin, trgovka v Gorici . I.—
Setnioar Kran. profokl v Gorici . . 2.—
(iassor Amalija, trgovka v Gorici     .      2.—
Nokdo  v Gorici........20.   -
Nekdo drugi  v (iorici      .....20,---
Zamoreo v gostilni pri P.esu v Doviuu 3.0S
Devinska niladož nabrala pri veselioi
duo 4. jan. 1900 v pi§ib. slov. vrlu
v  Dovinu.........41-—
Kovario Ivan v Strziseah .... (>.—
Orošoc Kran, c. k. prof, v (iorici . 2.—
l)r. Ant.  Gregorčk: v (iorici za jan.
in  lobr...........    20.—
..Narodna tiskarna^/a jan.  in  Icbr.  .    40.—
Jj^ronkov Kranco za maroc      ...      2.
Kakor izkazano v  ,.(iorici"  ŠI.   Is    .     |i.-_
Kakor izkazano v  ..Soci'1 st. 2H .    .      9.f)0
Sknpaj     .  ]M2.i)X
V   (iori.-i. diit> 2. marca   1900.
Oilbor društva „Solski dom".
Xaljciiji* N.J. Vfl. ccsarja na plcsu
,,L«'j;t»" v Poročii. -¦- lz I'oreca porocajo
vKdinosfr', da so tam zaprli osom oseb za-
tadi nekih pogovorov, s katorimi jt; bilo
žaljon Nj. Vol. naš cosar. l)otičnc» osebo
so odpoljali v Hovinj v kočijab po kopnern
tnesto |)O morju. Odpoljali so jih na način,
k' ni vzbujal pozornosli. Laski listi popol-
"(>rnu molčo o toni. lako tudi olicijozni in
J'ololicijozni. 'L'ako so pa negodi po navadi.
ako se gre za kakega Slovenca. \rorlu-
«<'biingssystom  do skrajnosti!
O nasih k raj evil ill inuMiih ima ,.I)o-
movina" lop clan'ok, v katerem povdarja
potrebo voej(> bri-jo od našo strani. da so
vzdržijo naša ki-ajovna imona nopopačona.
I'ravi, da cuvaji tch svetinj moramo biti
sarni. naša oblaslva nam za lo mi bodo
ski-bola pač ]>a narobr. V Avstriji imamo
sicor c. kr. zavod. ki skrbi za vzdrzevanjo
javnib spomenikov. toda baš ta zavod po-
I'la.ua kjor lo more pačiti naša krajovna
n"oiia in priimk(;. ki so nam golovo drago-
C(1nojsi spoiiK'niki. kakor pa kaka rimska
a'i gotiška plosča. Ako l)oi'o l.ujcu: n. pr.
-S(»lii-scthrni aus Wrosjo", dobi o naši po-
^•"ijini povsem drugacon pojoin. kakor pa
^- bi eiUil ,.Srš(!Ji iz Urozja-'. Nupadnikov
in oskrunjovalcov nasib krajovnih imon in
pniinkov imamo loliko, da so jo troba vsoni
slovonskim odločilniin krogoin tor posa-
'iioznikom pri vsaki priliki poslaviti v bran.
)'«'v<j krivdo pri pačonju našib krajovnih
]IIU'11. «'»^ googralicon zavod  na Dunaju, ka-
(i''i iztleiujo spccijalno zomljovido našib po-
Krujiii z mogoc«^ spakodraniini imoni. Taka
'»»('na so polom morodajna raznim uradom,
«J od svojib podrojonib or^anov stroyo za-
.ll(iva.|o rabiti |<> skovana namesto pristnib
'»«'11. Kdor jc toroj čital imonovano /omljo-
viue, se mora zgroziti nad   toliko nov<'diio-
lJ(> all pa l.udomusnostjo. Umoslno bi bilo,
v»i,u "— xusl°l-"'ik v dologaciji opozoril
^jno m.n.sUM-stvo   na   to   samovoljnost c.
J    "^^ujevnaimena zemljokujižni uradi
s svojimi inžonirji. \' zoniljoknjižnili mi'pab
se čosto imona tako po ncmski samovolji
zasvOui'Mna. da slovenski kind nili svo.jega
zeinljisca no more na njib najli. (ilavna
ki'ivda pa zadono nas sann1, ki v uradniali
privatni rabi no zapisomo vsoloj krajovnfiga
imona v odino pravom, domačoin (»ravopisu
broz dodatka vtihotapljono lujko. Islo volja
Midi glodo slovenskili priimkov. kaloro ra-
ziin raznovi'stnih oblastnij. kaj radi |iacijo
obrinski in .šolski uradi. kjor nimajo \- [vh
uradib svojib odločnib mož. kar volja po-
sebno o obiiiojnili pokrajinab. i'.r pa bode
vsak zavodni Slovonoc v svoji doniaci ob-
čini strogo nadzoroval, da oslauojo vsi na-
pisi kaži[)oti. :j<;čalniki in tvrdke v nepo-
pačoni oliliki. co so bodo povsod podpiso-
val z nopopaoonim inionoin lor odločno
odklanjal dopise, ki imajo njogovo ime' in
kraj v s|iakodrani nomšoini in ilalijanščini,
dosogli limiii) va\ vondar onkrat. da no bodo
nase pukrajine nosilo na zunaj lice [»rusastva
in lahonstva. In lo ni nikakor maloukost.
to snio dulžni svojemu narodu, ponosu in
zgodovinski  rosnici.
/a slovi'iisko MkadcMiiicno inla-
diiKi. |'((d|jorno drušlvo za slovonsko \iso-
košolco v (iradcu jo izdalo ravnokar svojo
drugo lolno poroöilo. X občo jt; odbor laliko
zadovoljon /. vspobi. kaloro jo dos<igol. - -
I'slanovuikov ji1 drušl\o iniolo 7. podpor-
nikov, rodnili udov in dobrotnikov 1 16.
\rsob dobodkov j(^ imolo drustvo v protoklom
šolskom lotu 2l;'))i gkl. 71 kr.. stroškov pa
1S77 gld. 41-1/., kr. I'odpor jo razdolilo I SIT)
gld. mod ;57 dijakov v 231-slucajib. I'o stu-
dijab jo bilo mod podpiranci 25 jurislov, \
niedicinci. h lilozolov in 3 lebniki. M(h1
lomi jo bilo Stajorcov 2\\, Kranjcov 10. Ko-
rošcov \. Mod Korošci sla bila 2 jurisla, I
modicinoo in I lolmik. Slovonsko akade-
mičiH» mladino jo sedaj v (iradcu innogoin
podpore j<^ potrebna protozna njo vočina.
I'ozrtvovalnosl slovonskili krogov za mla-
dino naj no poneha nikdar. Na to stran
moramo v prvi vrsli obračati podpore.
Druslvoni ustanovniki plačajo ;">(.) gld. (na
onkrat ali v potib onakili obrokib), ako so
pa pravno osebe, 100 gld.: pod])orniki pla-
čajo f) gld., redni udje pa 2 gld. Dobrotni-
kom ni dolocona nobena svola. l)enar se
posilja drustvonomu blagajniku g. Kranc Že-
lozingorjii c. kr. gimn. prof, ((iraz, /Jnzon-
doiTgasso H2).
Doprsne kip** iiajve((jci;a sIovimi-
skt'^a pcsnika Vr. I'rcserna jo izdolal v
naravni velikosli akadom. kipai- g. Alojz
Ko]iič tor jib oddajo po Ki gld. Naročila
je naslovili:  Du naj. III. Mobsgasso 2 3.
Slovenska   iiiinna/ija  v    Ftiiju.
I'o Spodiijem Slajorskem so jo začolo gi-
banjo. da so v Hluju ustanovi slovonska
gimna/.ija. I'rodba sodanjo nom.ško gimna-
zijo  v   Ptiiju   jo  noznosna  za   Slovonoo.
Postiit* /ad«'ve. 2H. jii 24. svočana t.
I. vršila so t\v, pri c. kr. trgovskem minister-
slvu na Dunaji o zadevi preosuovc» d(?zel-
nili post — onketa. katera je imela nalogo
„Načrl novo postave preosnove razmor c.
kr. poštarjev ]»ri postnib uradib 1. in II.
vrste" pretrosavati in stalno vredili. Na ]>o-
vabilo trgovskega ministerstva so se posve-
tovanja vdoležili c. k. |ioslarji J. Baar (AVil-
lingaua), 0. lloppe ((iumpoldskirolina). A.
Schrey (Jesenic), Fr. Pühl (Hürgsteinal in
•i. Lux (Pattendorta). Akoravno novi načrt
o ornenjeni postavi v marsičom zboljšanje
tužnih raziner tega stanu pomoni, vendar v
gmolnem oziru nikakor no zadošča željain
c. kr. poštarjev, posebno tudi /-a tega
del no. ker se s zadevami poštuih opravni-
kov in upraviteljev nič ne bavi. Navzooi
c. kr. poštarji so toroj sklenili, da se ima
napovodani shod c. kr. poštarjev in poštnih
upraviteljev (j. marca t. I. v ljudski dvorani
niestno hišo na Dunaju vrsiti. Doželno poštne
uslužbence s Kranjskega in I'rimorja bodo
"a tern shodu zastopali c. kr. pošlarji A.
Vodopivee (Postojna). J. (irogo (Piran) in
poštni  upravitolj A. .lurčič (Bakek).
O streli. — „IMariiiiski Vestnik" pise:
Iz opazovanj. ki so se vrsila skozi osem lot
'|a Stajorskoni in Koroskem, povzemaino:
ÖtrnlH j(» n|>jl:t M-2 ljudi in (if);") domačib
živali, vžgala pa (i()4krat. Večkrat je strela
udarila v isti predmot po dvakrat, v neki
hrast blizu I'odcolrlka na Spodnjom Sta-
jcrskoni colo trikral zaporedoma. Za/Jg.ila
•jv'. n:l'if'iAi<l *kednje. suba drva in inlajo.
Zivali je bilo pa največ ubitib po planinab.
Najrajšo trc^sci v lopolo. hrasl. vrbo. jesen,
javor in bresl : - - v'bukov. oroh, lipo
posebno pa v strožnjako lo rodkokdaj. To-
})ola in hrast sta najbolj izpostavljona
stroli. X lirusko trešči rnnogo rajše nego v
jablano. \'odrili pod kosatim liraslom ali
pod topolo je ob budi nri najbolj novarno,
splob so jo ob hudi uovibli ogibali kosalih
droves.
* Kurski   top   od   mrtvih vstal   V
iH'ki bitki v Tugeli v juzni Al'riki so so mo-
ral i Hurci Angležom umakniti z nekega
hriba, katerega so bili zasoli lor dolgo Oasa
junaško branili. Kar jib \e v torn najbol.j
bololo. j(^ bila okolnost, da bi inorali pustiti
na lieu niestu top. kaieremu so bili ubiti
konji. liuri niso dolgo pomisljali. Izkopali
so grob. zagrebli vanj top in na grob po-
stavili pri])rost križec. Ko so Angleži zaseli
višino. pusLili so grob neoskrunjen, celo
okrasili so ga z belimi kanienčki in   venci.
Skoro so morali Angleži zopet bežati s hriba
i/i propustiti proslor Hurorn. Tedaj so Huri
polognili ..mrlvoca1' iz groba. Angleži so
debelo gledali. ko jini jo top z mogoeniin
i gt'omoiu prici'l naziiaiijali vosl u zopolnom
vslajenju svojem.
*  Prod I'/on  la lit. Hlizu [»ostajo Uačje
je neki  lanl glodal skozi okno zolozniskega
voza. ko  mil jo  voter  vrgel   klobuk  z glavo.
No (la  bi   kaj    prenüsljal, je    Fant   skočil   iz
vlaka za klobukom  in ga srecno   ujol.    I'o-
skoiloval so  ni  prav  nič.    tombolj   so je pa
začiidil. ko so ga   na   I'cWjcanah   radi   tf^ga
predr/.iu^ga    skoka    iz   vlaka izročili    orož-
nikoni.
*  Sola za — kandidntin.je /akona.
Mors. l.oiiiza  Williams, mlada gospa vNew-
Yoikn. ki jo omo/.ena žo šest let lor je njen
zakon  ..iniroii   kakor  liln»  jezero    in     vesel
kakor nilado jutro". je   uslauovila   šolo   za
zakon. \'  lej soli se bodo podučevale mlado
deklico, ki  so   menijo    v    kralkem   oiuožiti.
PoučovaU^ S(» \nnU)  \ kiilianjii. gospodarstvu.
šivanjii. odgajanju    olrok.    kako   so   ohrani
zdravjo in  lopola  in  kako jo ravnati  z mo-
žoiii. lilavni  piM»dmet    pa    l)ode:    dolžnosli
!  oniožene žonsko  napram  soprogu.
>: Prvi na llimanijii. X juznoanioriški
dr/avi Itoliviji so vzdigujo orjaška gora Ili-
mani. ki dosloj se ni bila nalanciiojo znana.
|»rvi jo splozal na llimanijev vrh William
Martin (lonwayz dvenia švicarskima vodni-
koina due 9. seplenibra 1. 1S98. po pot
dnovni jako naporni hoji. Tri dni so hodili
po slrmi grapi navzgor. eeliti dan pa so
ubezali j)rtljago noseei Indijanci. / vrvmi
so vlačili šator navzgor in poöivali  na sne-
j gu,apot(?m pa pri niosočuoni svilu hodili čez
snežnik, počine in dolg lodoni nasip do 000
in visine. Tedaj pa so morali lf)0 ni navzdol
do velikega snožišča in od   lam so splezali
j  po snežnem gr<»benu  na vrh. /adnjo uro so
i zelo oslabeli, a so kmalu zopol ojačili.
liazgled s lako velikanske visine jo bil ču-
dovito razsežen in carolxui. I'o C.onwaye-
vem merjenju jo llimani ()77I in visok in
za   Akonkaguom   najvišja   amori.ška   gora:
'  ima tri z večnini snogoni  pokrito vrhove.
PiTiiic'iijciia otroka. Salamonsko
soilbo bo Ireba v neki spor.ii stvari moj
dveina matorama v vasi Kerkondš. distrikt
Vlailikavkaz. na Kuskem. X tamosnjo vaško
cerkc^v sta bila prinesena pred kratkim na
krst dva otroka onakega spola in duhovnik
je oba naenkrat pomočil v vodo krstnega
kamona. lJo dovršenom krstnem opravilu.
so otroka zopet izročili obema ženskaina.
ki sta ju prinesli v c(M-kev. Kno dote je
bilo mocno. drugo slabotne tolesne konsti-
tuoijo. No. ko sta materi zopel prijeli otro-
ka. braniJa so jo jedna na.jodločnej«! proli
sprojotji prinesonoga jej otroka tor trdila.
(In otrok ni iijeu in da jo zamenjan. Sodaj
so uesli olroka k drugi materi, ki pa ni-
kakor ni hotola monjati ter je izjavila, da
so njoj pravega otroka prinesli iz (terkve.
Ker ni bilo rnogoče doseči sporazumljenja
moj rnat(M-aina. so je vsa stvar izročila vaš-
komu piedstojništvu v končno odločitev.
Ali ta ni znal povoljno rešiti svoje naloge
in sodaj se bo sodišče pečalo s to zamen-
javo.
liazsodba v torn nenavadnem slučaju
no int lahka.
*   Piscalko |)ojodel.   Vs<^   se   pripeti
na svetu,   to pa ne   kmalu. kar ho.   je sin-
kotu knezjoga   lovca   Molka v   Planlni.   Na
semanj dan v Cerknici je kupil stric male-
mu  Kranceljnu za  I kr, m,esingasto jiiščalko.
Krancolj kajpada precej  poskusi. kako poje.
Toda  ni se   dolgo   veselil   prijetnega   daru.
Piščalka   mu   smukue   po   grlu   navzdol. —
Dornači dravnik je svetoval, dečka   takoj  v
ljubljansko bolnišnico prepeljali. kjer vsake-
mu re.šijo življenji»,  če je lo na svetu   mo-
goco. Kos se jim  je   posrečilo.    Spravili so
glasbeno stvarco najpoprej v  trebusček   in
kropko zdravilo jo je pognalo na dan. Fran-
oelj je bil piščalke z(dö vesel in jo je  pri-
nesel dr. Slajmerju pokazat ter vprašal,   če
sine poskiisili, ho li  šo pela ali  no.   Doktor
se jo bajo izrazil,   da ni   kmalu   videl  tako
pogutniiega dečka.    Kraucelj   bo meilda za-
naproj  bolj pazil. kakö se piska.
*  Krvnikoni na Dunaju je imenovan
Jožol   Lang.   Prosilcev j<; bilo    18. Lang je
izboron telovadec, v navadnem življenju pa
jo bil tocaj kave ter je večkrat prostovoljno
že pomagal pri ohošaiijih.
*  tiiiana Siinona Heida,   ki jo lani
na     Krki     umoril     kmota   Novoljana   in že
onkrat  z zvijačo usel vosalom. so v soboto
zjutraj ob poln 7. uri v Novem mt^stu obe-
sili. Uoldu se je v soboto zjutraj naznanilo.
da ga cesar   ni   pomilostil.    Kksekucijo   je
izvršil novi dunajski krvnik   Lang.   Ta je
bil svoj    čas    kavarniski    kuhar   in se je v
prostih urah bavil   z   ath'tiko.   Zadnja   leta
je zasledil, da je prav  rojen za krvnika  in
jo od tedaj  iz ljubezni za ta poklic prosto-
voljno    sodeloval    pri    raznih   usmrčenjih.
Simon    Hold    je   prvi.   katoromu   jo   novi
krvuik   samostojno   položil   konopec   okrog
vrata.
*  O^rski roparji morajo biti posebno
prodrzni  tic;. To dni so prav po ameriean-
ski  blizu Stolnoga lieligrada iiaskočili osebni
vlak, vilrli  v voz s poslo lor ga malono iz-
pi-aznili,   ko   so    jib    pregnali  sprevodniki.
ustavivsi    vlak   sredi progo.   Hoparji so od-
nosli pete in še marsikaj.
* 3Irtvo morje. V južni Palestini se
nahajajoce Mrlvo rnorja je najuižja doslej
znana zomeljska useda. kajti njega gladina
leži so 390 m jjod gladino Sredozemskega
morja. Mrtvo rnorje ima najvec soli v sebi
in se vedno manjša, zlasti v novejšem času,
ko uporabljajo reko Jordan tudi v nama-
kanje obli/.njoga ozomlja. Illaponjo v Alrt-
vem morju jo dosli vocjo nego pritok vode
po Jordanu in drugih manjsili rekah. Vode
je že sedaj tako malo, da nalici jozero
skladišoii  siibe soli.
Odprto pismo.
,.Soca" so zaporodoma v raznih člankih
in člančičih zaganja v (laheja, ga ovaja
in obrekiije. mil preti in grozi. — Z ime-
nom (lahej sem se jaz nekdaj podpisaval v
,,Soci*': sicer pa pise list lako jasno. da
vsakilo laliko ve, kam merijo njegove pušic«.
/ato izjavljam  v svojo obrambo  to-le:
J. Jaz no vein, kako razlaga gosp. dr.
Tuma svoja porocila in svoje predlogo v
sojah doželnega odbora: o tem nisetn nic-Hsar
pisal, nikomur b(*so(lic(^ erhnil.
2. Clanka v štev. 17. ,.(iorice" o mest-
nih dokladah na vzitnino nisem jaz niti
spisal. niti nisom nikogar navdihnil. naj ga
spiše.
H. Knako zagotovilo volja tudi za cla-
nek  „Hoj dr. Turne" v 18. štev. istega lista.
Kolikor mi je znano, so stranke iz
Volendola in /apotoka pozvedavale v de-
želnein uradu. kako stoje stvari zaradi na-
moravanih et*st ob drzavni meji in so potem
obiskale razne gospode poslanct; in odbor-
nike. Sodim torej, da je po njih prišlo na
dan, kar jo priislo.
Ker me pa ta zadeva kot kanalskega
rojaka zelö zanima in ker sem korenito
proučil dotične razrnere ne sarno iz, spis«)v,
ani|»ak tudi na lieu mesta. hočein v pri-
hodnji stevilki ,.Gorice" s podpisom ob-
javiti svoje mnenje o eestah na Kaualskern.
Lola 18()f). sem stopil v službo pri de-
žolnem odboru. Takrat in že kako leto po-
prej, sem se upregel v narodno delo in ni-
sem do zdaj  nikdar razpregel.   Pred  leti že
mi je dalo nase prvo slovonsko druslvo na
Goriškern — ,,goriška čitalnica"'  — laskavo
priznanje,   ko  je   hotelo  slovesno   obhajati
2f)letnico   mojega   režiserstva:   dasi    že    y
pozni  jeseni  svojoga   zivljenja,   posveeujem
še vedno svoje skromne rnoci istemu delo-
vanju. — Z zvestimi sotrudniki pomagal seru
snovati vse čitalniee,  kolikor jih ]v. bilo in
jih je še v goriški okolici in prirejati v njih
narodno veselico v probujo našega ljudstva.
Ko smo sklicavali   javue   ljudske   shode —•
tabore — na Goriskern, sodeloval sern vsa-
krat in nastopil   kot  govornik   na vseh. —•
Ko je „Slov. Narod" izhajal Jše v Mariboruf
bil sem mu zvest sotrudnik in ostal sem mu
to do smrti  nepozabnega Jurčič-a. Trije si-
romaki   r.   dr. Lavrič,   r. Viktor   Doleuc   in
moja nialenkostsmo ustanovili tednik „Sočo"
— in   ga   dolgo   vzdrževali   sami z lastnim
trudom in z lastno požrtovalnostjo.   Potem
sem bil jaz   nekoliko   lot   urednik in dolgo
let   sotrudnik   listu,  privrženec pa    do no-
vejše   dobe,   ko   se  je   ,,Soča''    nenadoma
prelevila v svobodnjaško radikalen list, spre-
menivši svoje   slavospeve na dr. Gi«^gorcica
in grol'a All'reda (loronini-ja v divjo go njo
proli  tema vehv.asluženirna poslancema. —-
Pomagal sem ustanoviti prvo polit. drustvo
„Sočo". kateremu sem skoro ves čas tajni-
koval;   pomagal sem   tudi pri ustanovljenji
mnogih   drugih    obče   korislnih   društev   —
podpornih, sadjarskih.   ndekarskih,   ter sern
kot odbornik   c. kr. kniet, dru.štva v Gorici
kolikor sem mogel  skrbel   za koristi svojih
zastopancev.    Sploh   lahko   trdim   z   mirno
v<\stjo, da sern več delal za narod ne in druge
javne interese nego za svoje in za one svoje
družine. Obogatel nisem, dostojanstev nisem
dosegel, važnih mandatov, kateri bi kaj  no-
sili, tudi ne.   —   Zdaj spoznavatn, pa je iv;
prepozno,   da sem zelo   nepraktično   izpol-
uoval svojo   narodne   dolžnosti.   0 tem me
prepricuje  tudi   „Soca'',   katera  je   na   vst;
pozabila,  samo   na  moje gre he ne.   —
Zdaj  na moja stara leta hočo razodeti moje
hudobije   urbi   et   orbi   —   oni pa,   ki je I
njo, me hoče odgnali od deželnega odborü.
Sili mi v grlo stara pesem:
„Kaj doživel sem na sveti?" — —
Le nekaj me tolazi,znani latinski pre-
govor: ,.Solamen est habore sociosdolorum",
- Najboljši, najzasluženejši inožje v deželi,
na katere sine   nas   narod  ponosen biti —
so   v   očeh   „Soče"   „sleparji",   ..hinavei",
„prolanatorji", ,.lopoviu.   Jaz   pa si mislim,
v taki družbi vendar no more slabo biti. —
Co take može ,,Soča"  tako odlikuje, potem
naj še inene; znamenje, da mora vendar še
kaj zaslužnega na meni biti.
Damoklejev mec. padi!
V  Gorici, f>. marca 1900.
E. Klavžar.
Nanxlno ii'osjxxlnrstvo.
Viednost piiojiiict*.
Vsak kinel vo. koliko jo vredon hlev-
ski gnoj. rodkokdaj pa vidiš, da bi kmetje
tudi   giiqjnico   tako   nabirali kakor gnoj  m
jo polen» ludi pruv porabili. Xikjer ^i1 pri
nas ne vidi gnojnične jame, povsod pa. da
teče gnojnica po potu in po vasi iiaprej.
To ka/.e, da večina naših kmetov no ve.
da more gnojnica na nasih pol jib. posebno
pa na travnikih, innoy;o korislili in hlevski
ali pa uriielni gnoj  nadomeslili
Glavne tvarine v tfnojih sploh so: du-
Sik, fosl'orova kislina in kali; te tvarine
kupujerno ludi v umetnih «,'nojilih. V ^iioj-
nici nahajajo se Olf) (1 dnšika, 0 ö() kalija
in nekaj kisline. Ako račnnhno po vredno-
sti umetnih gnojil, je cm hektoliter gnojnice
vreden 2f> kr. Od ene srednje goveje živine
se dobi na leto okoli I-JO do 40 hektolitrov
gnojnice; od b krav na |ir. sc lahko nabere
na leto 1f>() heklolilrov gnojnice; in ako
hektoliter racunimo saino po 20 kr., i/naša
na leto 30 do i-0 ^ld. Kakor se pa sedaj
ravna /, mnojnico. da sc namreč delonia
posuši, deloma pa izteče, i/^nhimo .ijolovo
polovico. ali pa vso z^ornjo vrednosl. t. j.
do j?O nld. Ta dokaz je sicer I.e teoretičen
(bolj znanstveni. vidi sc pa vendar. da je
nepi'avilno ravnanje z gnojnico kinclu \r
veliko skodo.
Navadno sc gnojnica zbira v odprtih
in plitvib gnojničnih jamah polcg hleva. Po-
trebno pa je, da sc jamc iz eemenla in
kamna narede; v majhnih knietijah, kjer ni-
niajo veliko zivine, more jo kmel sam na-
pravili in namesto cemenla in kamna naj
vzamc glinjo (ilovicoV Glavna rr<": je I", da
gnojnica ne nine izleči. Narnvnosl i/. Neva
v jamo naj sc naredi jarek. |)i> kalei-em
toco gnojnica iz lilcva. Za izvožnjo na pol.jc
naj sc rabi sod ali druga primerna posoda.
— Gnojnici pa inanjka foslbrovo kislinc.
To va/.no snov pa rastlinc ravno Itiko po-
trebujejo. ncgo dušik in kalij, ki sla v
gnojnici. Yoc.letno gnojenjc s samo gnojnico
pouzroča naslop raznib plcvel; to sc \r zc
inarsikalci-cmii dogodilo in ga vstrašilo.
Manjkajoca kislina sc na<lomcsti s supcr-
Ibslatom. Na 100 litrov gnojnice S(» v/.ainc
1 kg. superloslala, ali pa na 100 lilrov ':\
kg.; 100 kg. superfoslala slanc I I K U) v.
in na tej mno/ini ima en kind cclo Icto
zadosti.
N'ajtigodiicjsi uspchi se /, gnojnico do-
sežejo na Iravnikib. V\\ sodu mora bili na
zadnjem krajii voza liiknja in naprava, da
se izlekajoča gnojnica cnakomci'no razdcli,
in sicer lako siroko, kakor jc širok voz.
Travnik si! gnoji navadno v marcu ter
aprilu. <ib leLu pa neposredno po košnji ;
izraslla Irava se z gnojnico nc sine gnojiti,
kcr hi vlcgnila po nji dišali. Opomnili mo-
ram se, da je sveza gnojnica za mlado
travo prcojslra in da jo jc Ireba puslili
nekaj tednov v jami. Ako jc pa trcba
travnik s sve/.o gnojnico polili, naj sc pred
poraLo prilijc polovico voile, da gnojnica
postane nianj ojslia. Kmalu s<v na tiavnikili
vidi, da je na pognojenih krajih Irava bolj
lemna. vcčja iu tečnejsa. I'oskusnj:1 so |io-
kazale. da v nmogih sliičajili gnojnica isli
uspcb prinese, kakor umiM.na gnojila. — V
Švici, kjer je zivinorcja na jako visoki sto-
pinji in kjer so kmelje večinoma v blago-
slanju, skrbno nabirajo vsako kapljico
gnojnice in povisajo ž njo doneske trav-
nikov. I'ri nobeni hiši ne inanjka gnojnicne
jame in po vsaki kosnji na novo pognoje
travnike. Kinclje, glejle torr.j bolje na gnoj^
nico. saj nabiranje nc slanc nic. I'orabite
jo za gnoj<Mije travnikov, da tako j>riiiolal.ii
več krnie; s tern bode mogoce več ali pa
boljšo zivino  redili.
Dumijska iMH/a
T).  iu;nr:i   HUM).
Skupni  dr/avni <l(»lg v  ixilah   .    .     99*20
Skupni  drzavni dolg v srebru .    .     9920
Avstrijska zlata rcnla .....     9S-1O
Avstrijska kronska renta i%   .    .     99- —
Ogerska zlata rent a 4°/o   ....     98-10
Ogerska kronska renta 4°/,, .    .    .     93KO
Avstro-ogerske bančne delnico .    .   \2irlb
Kredilne delnice.......  2;H'7()
London vista  ........  242;")0
Nemski dr/. bankovci za 100 mark   I IS 10
20 murk..........    23 (Hi
20 Irankov.........     I9'2S
Italijanskc lire.......    S99O
C: kr. cekini........     I IHS
Udovec-uradnik
hi rail slopil v dogovor z oinikam» in ra-
zumno Slovenko. ki bi bila voljna |irevzeti
hisno gospodarstvo in nadzorslvo njcgovih
otrok, oziroma tudi omožiti se.
Mor(»bitne oglase naj se pošlje na
Upravnislvo ..(.iorice".  pod znainko „A 11 V'1.
Anton   Pečenko
Vrtna ulira 8 — tiOKICA — Via sliardino ö
priporoca
pristna bela in
črna vina iz vi-
pavskih, ffurlan-
skih, briskih,
dalmatinskih   in
isterskih   vino
gradov.
DoKtavlju na <loni in nizposilja po /eleznici
na v.se kruje uvsin» - o^erske inonarhije v soilih oA
f)H Jitrov minrcj. Na zaht.evo pit.silja Midi uzurue.
Cene zmerne. Postreiba poštena.
j    Jo sip Gorjanc
gostilničar
v Attemsovi palaei  na Kornu
v Gorici,
ima tudi klevc za konje  in
vozove.
Ita/.un dobrega črnega  in  bclega
vina   ter   piva.   priporoča   vedno  \
izvrslna jcdila. gorka ali mrzla,    |
Ima cena prenočišča             ,
Tehtnice, mere in utsže
preskuša ali cemeiitira
podpisani izdelovalec tehlnic.
Priporoca s<4 za vsc v to
slioko spadajoča dcla in popravc
gg. Irgovccm in obrlnikom po
jako ziuerni  ceni.
Zaloga tehtnic, decimalk, bi-
ciklov vseh sjsteniovod r>u--.'Joo K.
Karol Komel,
Gorica, Semeniška ulica št. 8.
na Konui st. 10,
pi-iporoca slavncinu občinstvn v
meslii in na «lezeli svojo Irgovino
kolonijalncga blaga. kakor peli-olej.
kavo vscb vrsl. riž. oljc. sladkor
itil. Xa razpolago ima ludi do-
in.iro sliinino : špeli. salamc in l.o
na  ili'dbiio  in   ua dcbelo.
Cena zmerna, postrežba točna.
„Narodni Koledar44
za navadno leto 1900.
dobiva se v
MN n r o (\ n i   t i s k a r n i"
Gorica, nlicn  Vetlurini <>,
po 60 vin., s pošto 10 vin. ve5.
M o n i   imi'oC'iiilii   ,, Li o r i c e "   dohe  \\i\
hi'c'/ijfkk'iio.
Prva kranjska fovarna testenin
Znidevsiib & Valeixeie
v llirski Bistrici
priporoca svojo izborne testenine kol makarone, sideline, vrvice in
razlicau1 vloge za na juho velespoštovanemii občinstvu
Prvi sijajni vspeh najinih izdelkov je ta. da sc ni v našcm
oki'aju -v Ireh letih loliko testenin zavžilo. k<jL najinih v (cm
času kar jib izdelujcva. - Veles|)oštovana gospodinja! Sezilc po
!<lj j<HJi. kalcro pri nas s slasljo še oni zavživajo. ki doscnlaj o
lesleninah Ac slišali niso holcli. Naj ine testenine vdolx^ se v
vseh boljAih proclajalnicah jestvin ; |»ovscin zanesljivo najinc pa
<n  l<* «»Me.  ki   se   prodajajo v zavojili    po  '/;,  kg. z najino   lii-mo
irgovccm iiosilja.v.'i «•¦«•liik zastonj in tV;mko.
O d 1 i k i/ v a n a ! t o v a r n a
!W»i.
IW) I.
I H!!i-.
vsakovrstnega pohištva.
Ivan Doljak, Solkan pri Gorici
v lastni hisi. — Lastne žage.        Ustanovljena 1.  1891.
Xalooa
\ sit Ivt »v j >i iii-':;i |M'ii>-i\;:. ki hi i j ilcl ni h spalnic, jcdilnic in spivjcinnic. (>d na|-
navadnejšega do najlinejšega sloga; vsakovrslaili slik. zrital. okvirje\ in slolir.
kakor Indi vseh lapelarskib izdelkov. /aloga vsakovrslnib desk iz mehkega
in l:ilc..a Icsn; velika zbirka <ibkladkov (rcmcša) in striigarskih izdelkov.
k.ikoilndi vseh k mizarsjd, slrngarski in lapelarski slroki spadnjočih potrebščin.
Blago se razpošilja na vse kraje prosto železniška posiaja gariška.
Jamči se za točno postrežbo.        Brež konkurence!
v Gorioi — aiica Vetturini štev. 9 — v Gorici
Preskrbljena je z povsem nov'mii črkarsii, okraski in fünim papirjem.
Izdeluje vsa dcla v Ra|krapem žasu
l>o tüko »izkih coiiai.li« da se lie fooji nikake koiikiircucc.
Tiska brošure, dšplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo,  cenike, vabila na karton
in na papir, pose-tnice razne ve?ikcsti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v elegatnih ier
üsmrtuice v velikih in manjših obiikah.
„Narodna tiskarna" tiska „GORICO" in „NAROD"
„Gorica"
izhaja dvakrat na teden  v dvsh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone.
„Narod"
izhaja vsako drugo soboto ter velja celoletno 1 krono 60 vinarjev, poUetno pa 80 vin.
Kdor naroči 10 iztisov pod enim naslovom   dobi II. po vrhu.
; „Narodna tiskarnak* v Gorici ima v zalogi vse tiskovine
Tiskovine za duhovnije, županstva in dr. urade na močnem papirju
(pobotnice za place učiteljev, duhovnikov, cerkvenih r^lužabiiikov itd.)
Pismena laroEila Mm se izvrše i obntno pošto; m flnp t najkrajšem časi.