GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE JffJiu^TSS \ Chicayo, llL» četrtek, IS. januarja (January 13), 1927. NUMBER 10 Petrolejsko-katoli-ška vstaja v Mehiki Calleeova riada poroča o mnogih izbruhih fanatikov, ki po-bija jo jame uradnike, razdirajo mostove In železniške proge Ur požiga Jo bivališča kot pravi bandlti. Teh fanatikov Je okrog tlaoč, ki eo razdeljeni v manjše grupe. V Durangu je večja mnošioa fanatikov napadla zvezno posadko v mestu Mesquitlu. Posadka se je morala umakniti. General Paeaz je bil ubit. Dne 2. januarja je grupa u-pornikov pod vodstvom dveh duhovnikov vpedla v mesto Leon v državi Guanajuato. Posadka je grupo odbila. Enajst fanatikov Je bilo ybitih. V drugem spopadu v 3an Diegu, Jalisco, so fanatiki izgubili enako število mož. Drugi spopadi so bili te dni v Apeeeo el Altu in San Luis Po-tosiju med fanatiki, katere je vodil Felipe Montoya in zvezni-ihi četami pod generalom Riva-resom. Montoya je bil ubit in dvajset njegovih pristašev, V drŽavi Chihuahui je samo e-na rebelna grupa, katero vodi Nicholas Fernandez. Kakor pravi epiekopat, je ta človek zelo pobožen katoličan. Njegova gru. pa je naredila precej škode z razdejavanjem 'mostov in proge ter s požiganjem. Pred par dnevi je general Miguel Valle t svojimi možmi izsledil grupo ln jo rabil. V boju je padel le eden vojak. Vee te klerikalne grupe imajo centralno vodstvo v Mehiškem mestu, v palači katoliškega epiekopata, ki izrablja našo krizo v mednarodnih odnoša-jih.M - ♦ Uradno poročilo ne omenja a-rotacij škofov, niti ne pove, kje se sdaj nahaja škof Dias, tajnik episkopata. Neuradna vest se «U*si» d» J« bil Diaz poslan v Vera dflUrt škofje so pa bili izpuščehi. Policija je -zaplenila vie llgtine v palači epiekopata. Tisti, ki so mogli ubežsti fa-šlatovakemu terorju v tu ježem-atvo, ao bežali. Med njimi Je bil tudi sivolasi Turatl. Veliko socialistov je bilo aretiranih brea najmanjšega vzroka. Drugi ao prejeli aopet gro-ailna pisma. Medtem ko ae vrše preganjanja socialistov ps Mus-aolini obdršava avoje bedasU govorance. polne puhlih fraz, ki nimajo drugega namena kot podžgatl fašiate še bolj k fanatičnim činom, aebe pa proslaviti kot Junaka, ki se ničesar ns boji. Pametni ljudje ee smsjsjo tem govorancam, kajti tudi v Italiji Je danee odprta tajnost, da je Museollnl v dogovoru a Garibaldljem in drugimi vohuni v tujezemstvu dal naae prirediti atentate, pri katerih ao ae napadalci poalužlll le a smodnikom nabitih aamokreaov ali pa bombe, kakeršne ae poalužljo fotografi, kadar jemljejo alike v temnih dvoranah. Te bomba aioer počijo glaano, pokaže ae tudi ogenj, a nlao nevarne. Pragretttl šale v šolah poduk e evolocijl. - Qlavno saatom- bo Imajo v ježjiih državah. New Yetk,inf. - Unija aa civilne svabodščine, poroča, da ao naaadnjaki vteh vrat mobilizirali avoje zveste. da preprečijo nauk o evoluciji v javnih Šolah. NajintenalvMjša agitacija ae vrši v državah JviŠna Karolina, Washington,, Oregon, Kansas, Florid*. Virginto In Kaliforni-ja. Unija sa civilne svobodšči-ne ee od početka bojuje proti tem nazadnjaškim poiskusom v državnih Nfiabtnmh. Ona Ja povzročila Scopeaovo pravdo v Dayton u, Tenn. in je pomagala orgaeisiratl obrambo Scope-aa. Ravno tako »daj skuša vlo-šltl tošbo davkoplačevalcev v državi Mieeieolppi, da ae doše-ne ustavnost protievoJucijskega zakone. To gibanje aa uvedbo proti-evolucijakih zakonov v raznih državah podpirajo Križarji av. piema, Bryanovi Ifcpaši, Društvo fundameftttttetqv «in druge nazadnjaške organlaacije, -ki ao dobro založene | denarjem, de lahko vodijo propagando za na-zadnjaštm KdSrršeli izvedeti, kako je razširjenj propaganda za uveden^ prbtlevolucljakih zakonov v raznih državah, naj piše po leCfte na naalov: American Civil tmeftA» Union, 100 Fifth Ave., New Tork City. Take ao poaledlce velike brea-poasinostl v tem mestu. — Takoj prvo noč je bilo aretiranih okoli dva tieoČ tu Jesen» cev. Ženeva. Švica. — Srečen ee šteje vsak socialist, ki Js obešal zadnjemu divjanju fašlatov, ki Je iibruhnilo po zadnjem dogovorjenem atentatu med Muaeo-linljem in njegovimi vohuni v tujeaematvu. Fašistovski teror Je tako divjal, da cenijo, da Je bilo vrženih v ječo najmanj o-koll dve ato tlaoč oaeb. Vsak kotiček v italijanskih ječah dršl jetnika. In ko ao napolnili v Ječah vae kotičke, ao aapirall žrtve kar na Jetniška dvorišča. Posebno trdo ravnajo fašlatl a socialisti. Med aretiranimi socialisti} so odvetniki zdravniki, profesorji, člani parlamenta ln delavci. Prijatelji ln ao-rodnlki žrtev fašlatovakega terorja eo prlparvllenl na najhujše. Slišijo ae govorice, da v Ječah mučijo one Jetnike, ki Jih najbolj ao vraži jo. t Detrolt, Mlch. — Kadar je treba napraviti gonjo proti delavcem je vaaka pretveza dobra sa izgfvor. Brezposelna delavska armada v tukajšnjem meatu je precej velika. Avtomo-bllake tovarne ssveda nimajo naročil v takem obsegu, kot so Jih imele prejšnja lota. Kjer brezposelnost še nI po zakonih kasnjlva, Je bilo treba iaiplellU pretvezo, da fe Je lahko v^rlio-rlla gonja proti tujeaemakim delavcem. Policija je pričela aretirati tujeaemake delavca pod pretveao, da lovi pobojnike. Takoj prvo noč Je bilo aretira* nih okoli dva tlaoč oaeb. Aretirali ao jih na njih domovih ali pa na proatorlh, ki alužljo aa zabavo. M*ralkaterl izmed teh tujeaemcev Je politični begun In Če bo deportiran, ga čaka teška kazen v starem kraju. Več ko ato oaeb je policija pridržala vso noč na policijski postaji, ker ae nlao mogle pravilno laka« aatl, kdo In kaj ao. Dva In pet» deset moških ln šeat ženskih Je bilo pridržanih na polloljakl po-utaji, češ, da ao prišli na nepo» staven način v Združene države. Te oaeba ao bile izročene naseljanlšklm oblastem.^ Policija nI imela nobenih do« kaaev, da je imela pravioo aretirati Mh dva ttaoš oeeb, o ka* terik Je aumlla, da ao pokojniki. Mexico City, 12. jan. — Mehiška vlada je danes objavila daljše poročilo o "katoliški revoluciji," ki bo kmalu potlačena, V treh konfliktih so bUe male zvezne poaadke poražene. Okrog 70 oeeb je bik> ubitih, med temi več javnih uradnikov, v zadnjih par dneh. Nekaj več kot tiaoč fanatikov operira v raznih krajih petih dršav. Klerikalci na drugi atrani pravijo, da je "revolucija" v teku v enajstih državah in da je 10,000 katoličanov pod orožjem proti vladi, v dveh tednih pa ta armada naraste na 25,000. "V Concepcion del ,Oru, država Zacateca*, je sto fanatičnih katoličanov napadlo zvezno posadko," se glasi uradno poročilo. "Napadale^ ao bili oboroženi a ročnimi gmiltami in ao pognar U poaadko iz mesta. Poveljnik poeadke, major Silva, Je bil libit. Zvezna >fiete ao zdaj na potu tjakaj. - V Parraau, Coahuila, je 60 katoliških fanatikov pod vodstvom dveh duhovnov, ki ae pišeta Maduro in Portaa, izvršilo nenaden napad in osvojilo mestece.;' 1 ihüd Je 200 fapa* litni dnevi napadle h. Petnajat fana- Madžarski premljer obišče Rim In «klene nov pakt a Italijo. DvnaJ, 12. Jan. — Ko je Mu»-aolinUu uapelo, da je doeetfel protektorat nad Albanijo, je začel zdaj raztezati avoj vpliv nad Ograko. Italija Je ponudila Ogrski pravice proste luke na Reki za ograko izvozno blago. Iz Budapešte poročajo, da poj-de grof Bethlen, mlnlstrakl predsednik, še U dni v ftlm, kjer se bosta t Mussollnijem dogovorila glede proete luke In drugih ekup. nlh interesov. Ker pa drži pot Ogrske do Reke čez Jugoslavijo, mora biti tudi Jugoslavija udeležena pri pogodbi. Jugoelovan« ska vlada bi rajši videla, da ee Ogrska posluži luks v Splitu. TI Jalpttl sahtevajo 12 centov p et ¿naja mezde na «re. — Njih organlaacije niso pri-drttlene / Ameriški delavski fedénaeijl. Detrolt, Mlch. — Velika brea« poaelnost Je pri morala delavce, da ao se pričeli obračati za delo na privatne poaredovalnlce za delo. Delavci eo kmalu pro-našll, da Jih U poeredovalnlee aamo obe rej o za denar, ne pre-akrbe jim pa dela. In pritošilt ao ae na dMtavno komisijo ak delo In Induatrijo. Komlalja zdaj preiskuje tri take posredovalnice, dve je pa že prialllla, da ata zaprli svoja vrata. Ko komialja dokonča avojo preiskavo, priporoči,' katerim poaredovalnlcam za delo naj ae odvzamejo .oblastvena dovoljenja. Delavci, ki pridejo v Detrolt, In Iščejo delo, nej bodo zelo previdni, ako iKNiredovalnka aa delo zahteva od njih naj naprej plačajo, da jim poeredovalnlee preskrbi delo. MOONKV NI BIL PARDONI-RAN. Zgodilo ae je laka, kot ae ja pričakovalo. Narramente, Cal, — Moo nef nI bil pardonlran. Governor Kichardftou Je preul Mooneyje-vo aplikacijo za pomiloščenje in je prepustil zadevo novemu go- vernor Ju C. C. Youngu Merengo, Rt — James Smith, 43 let star Je nameraval usmrtiti svojo ženo In je pognal avto čez škarpo, toda Jena je ostala nepoškodovana. V sled tega Je James skočil v bližal potok, v katerem Je utonil. Zapušča ženo, štiri avoje otroke In pet peatoriL Chicago. — Letos bo obdrže-vana M konvencija klinik, ki Jih obratujejo vv evrbo zobozdrev-ništva. Dne 26., 27. in 28. L m. bo pričelo zborovanje v Dreke hotelu. Znamenja kažejo, da bo U konvencije rekordna. Poljaki zaprli 116 kemnaMev. Varšava, 12. jan, Oedni proces v Vladimir-Volinakemu proti ukrajinskim komunistom je bil včeraj zaključen. 116 komunistov je bilo obeojenih v zapor, devet v dosmrtno Ječo. PROSVETA GLASILO 8 LOV EU 8KB W AEOPNE^ JTOPPOKNE^ JEDW0TB_ 1.ASTNIWA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE IEDNOTB Ceno ocIaaot po dogovora. Rokopi»i aa oo vroéajo. Naročnine: ZsdFnjcne države (inven CMcefo) P> w mm loto. $2 &o trn pol lota in $1^5 m tri »oaoeo; Chicago in Ckoro |6A0 no loto, P« Uta. $166 aa tri in M Noolor to rao, kor Im atik « ttotoau "PROSVETA" 26j 7-5» So. Lowaéala A* «THE ENLIGÍTENMENr Or gao of tke Sloroao Nalioaal Boaoflt Sodotf. O «vod by Um Slov«. Natlowl Boaoftt Society. Advortlaing ratoa on afroomoat. Bubaerlptioa: United SUtoa (axeo* Chicago) r; ( l.iroK" »K^.and forrnfT. aottntrtoo fSOO p*r y « ar MEMBER of THE FEDERATED PRESS* and Canada 1*00 per Date, r oklepaj« rn. pt < ^ '^V^ . wvea™ pomeni, da ra» I« « t«ei daovoai potekla aaroêaiaa. Pooortte )e pravočasen. da ae vest ao aaUri liât. __. - RADIO V SLUŽBI FARMARJEV IN DELAVCEV. Ko je govoril M. L. Bowman z oddajne postaje W. C. F. L, ki je lastnina Cikaške delavske federacije, je marsikateri farmar razumel, zakaj mora on prodati svoje produkte po nizki ceni, marsikateri delavec pa spoznal, zakaj imamo draginjo. Bowman je naglašal, da je zelo dolga pot, preden far-marski produkti dosežejo konzumenta. Farmar prejme manj kot 40 odstotkov od cene, ki jo konzument mora plačati za produkte. Opozarjal je farmarje in delavce, da so njih interesi vzajemni. Na tisoče in tisoče farmarjev in delavcev je poslušalo na svojih domovih govor Bowmana, dasiravno ao bili oddaljeni na stotine milj od oddajne postaje. Farmar, ki nikdar ne prime v roke pravega farmarskega lista, delavec, ki nikdar ne čita pravega delavskega lista, sta poalu-Šala prvikrat v svojem življenju govor, ki jima je odpiral oči, da spoznata današnji gospodarski sistem, ki je kriv, da se ogromna premoženja zbirajo v rokah peščice ljudi ogromna večina pa prihaja v gospodarsko odvisnost in se pogreza počasi, toda sigurno v,vedno večjo bedo. Taki govori se bodo slišali vsak teden od sedaj naprej po enkrat Ti goyori bodo pridobili na tisoče in tisoče farmarjev in delavcev za skupno gospodarsko, strokovno in politično gibanje onega ameriškega ljudstva, ki znoji in ustvarja 8 svojim upiskim in ročnim delom vse, kar človeška družba potrebuje za svoj obstanek. Socialistična stranka se je v državi New York poalu-žila parkrat radia ob času novemberskih kongresnih volitev. Uspeh je bil velik. Socialistični kandidatje so dobili glasove v krajih, v katerih jih ni nihče pričakoval, kajti v tiste kraje ni nikdar zahajal noben socialistični list Ako je bilo mogoče tak uspeh doseči s par govori, tedaj je pričakovati veliko večji uspeh, ako se bodo taki govori obdržavali redno in trajno. To je menda tudi odločevalo, da Evgenu V. Debsu ne bodo postavili spomenika iz kam na, ampak zgradili bodo radio-postajo WDEBS njemu v spomin. Debs sicer ne bo več govoril, ker je mrtev, a 8 postaje, ki bo nosila njegovo ime, bodo govorili socialistični govorniki, ki bodo oznanjali ameriškemu ljudstvu socialistične nauke, katere je Debs oznanjeval do njegove smrti In če se oddajna postaja WDEBS zveže z drugimi oddajnimi postajami z mikrofonom, bodo slišali socialističnega govornika milijoni delavnega ljudstva, i f Govornika, ki ima močan glas lahko sliši nekaj tisoč ako ima dvorana dobro akustiko. Ce pa govornik govori z oddajne postaje in je ta postaja zvezana z drugimi oddajnimi postajami s pomočjo mikrofona, tedaj ga pa slišijo milijoni poslušalcev na svojih domovih. SUKEBNUEUM 1 Ker fti Proevete. Werree, Ohlo. — Brstom in seetrem, poeebno pe tajnikom društev S. N.' P. J. naznanim, kaj je pravi vzrok, de pišem,— Danes nisem dobil Prosvete in zdaj mi je težko, ker nimam vsakdanjega vtitka, kakor ml ga nudi dober list, ki je najboljša in najslajša hrana. To je čtl-vo, kakršnega nam nudi Prosvete. Ne od same jedi človek še ni sit in zadovoljen, tudi dober list mora imeti, kateri ga vodi in razvedruje. Nikdar, bratje in sestre, ne bom pozabil člana, kateri me je nagovoril, da pristopim k Slovenski narodni podporni jedno-tL Ta član je bil brat Tomo Padovič, ko jem u moj jezik ne moro izreči v zahvalo vaega te-Ka, kar ielim. Pokazal mi je koledar 8. N. P. J. in raztolma-čfl mi je, kaj je jednote, na kakih principih je uatanovljena in na kaki podlagi utemeljena; kako skitoi za vzgojo našega delavstva^ tej deieli. Zato bratje ia sestre, na delo, da tudi vi dobite take nepozabne pri jote) je, kakor ga ima Toma Padovič. Vsak tajnik društva more v tem oziru napraviti toliko kot vsi drugi člani društva. Torej tajniki, na delo za iet Prosveto in zs Mladinski liat. Vprašsjte ae, brstje tajniki, .koliko otrok v mladinskem oddelku vašega društva dobiva to dobro revijo? Ali ste tudi ¿e sakega člana društva vprašali, če so naroči na dnevnik Prosveto? Ako tega še niste storili, popravite ta pogrešek. Se nekaj drugega je, kar bi rad izrazil. Stari, ki smo prišli iz Evrope, smo vzgojeni v precej'drugačnem duhu, kakor pa je tu rojena mladina. Tu šolani člani. S. N. P. J. Imajo dokaj drugačne nazore kot jih imamo mi. In vendar naz vse veže skup-na naša organizacija. V tej vezi se najbolj pokezuje, kako velika jo rssdsljs med mlsdimi in stsrimi in kako zelo je potrebno, da ztarejšl ostanemo do zad njega pri dolu, zlasti pa pri vzgoji malih. Poskrbimo, da imajo vsi Mladinaki list, ki nam bo vsaj najnujnejša pomoč, da nas mladina razume in so vspo-sobi zs nsšo jednoto. Vodimo kolikor mogoče več mladine na društvene seje in glejmo, da se mladina pri nas ne bo dolgočasila. Ko podajam te nasvete, ne trdim, da sem Izobražen, ampak to vendar z veseljem priznam, da me je , Proeveta izobrazila za 90%. —Tony Rud In» društven zapisnikar. Reeoluclja za loto 1917. Namen moje reeolucijo je, da bi Člani, kateri'ao vzeli v Pro-sveti veliko preveč prostora zad njih par mesecev, prenehali z to Čezmernostjo. Nekateri člani Ig norirajo druge, pišejo tako niz ko, da sploh ne spada v bratsk list Mogoče urednik mlsl vsem ustreči kot bratom, ali meni se to sploh ue vidi bratsko Ce brat napada brata, s tem še ni rečeno, da dela bratako. In tako je, Če društvo napada dru Štvo ali če glavni odbornik na pada druge, pa naj bo to iz po-litlčnegs ali kakoršaegakol vzroka. To ni umestno in ne ko-rlatno. Ne samo, da ae a tako propagando okoristijo naši ne-prijatelji, ampak tij(LČlanstvo samo izgubi pogum, ko čita ■ Čltke o raznih nerodnostih P R 0 S V E T A in poleg tega lahko dfrtii informacije še od drugfll podpornih organizacij. In če to ne zado-stuje, bi dober ekttlar1 dognal in priporočil dobra navodila. Na ta način bi ne bilo po nekaterih mestih trebe sklicevati konference; društva bi prepustila glavnemu odbora, da reši problem. Zakaj trošiti toliko papirja in čaoa, «M« zaupamo našim izkušenim funkcijonarjem, ki ao zmožni rešiti take probleme v korist članstva? Nadejam se, ds bo to glsvno rešil odbor S. N. P.in da bo eto 1927 uspešno za S. N. P. J. in vse njeno Članstvo. — Jacob Stančič, član društva št 107. Zahvala. Coverdale, Pa. — Za božične praznike amo bili na oblaku pri ružifii Albina Grmaneka v Farrellu. Pe. Prav lepo ae jim zahvalimo, ker je nas prišel skat z avtomobilom na kolodvor in sprejel na njihov dom. Jaoobu Troj ar ju ln njegovi družini ae lepo zahvalimo, ker so nas lepo postregli, posebno pa za prigHzek kranjskih klo->aa; takih še nismo uživali v Ameriki. Zahvalimo ae tudi družinam Josepha Gavanal Josephi Kalina, Johna Angle in Matija La-vriča, po domače Medveda, za njih družbo in poetreftbo. Zahvaliti se moramo tudi ro-akom iz Girarda, Ohlo, ker ao naa poeetili in se veselo z nami zabavali skupaj, za trud in postrežbo. — John in Johana Rozman far družina. CËTRTEK, 13. JANUARJA. in Zagovorniki in podporniki kapitalističnega načina blagovne produkcije in distribucije se že zdavnej poslužujejo radia za pojačanje tega gospodarskega sistema. Kajti spoznali so, da dosežejo z njim še večje uspehe kot »i i» »Al r ti r\ i i i e 1,10 društvsne odbore, glavni po- 8 svojim dobro razvitim časopisjem. Delavsko in farmar- eko časopisje je šibko, kajti za ustanovitev dnevnega časopisja v angleščini je treba precej kapitala, in kadar je dnevnik ustanovljen v angleščini, je treba zanj doprina-šati Še vedno žrtve, da se dnevnik ohrani. Agitacija za razširjenje dnevnika v angleščini je zopet združena z drugimi in velikimi potežkočami in ovirami. rotni odbor ln zakaj imamo sploh pravila? Ce član ali dru štvo vidi, da so kršena pravila, sekaj bi no prlneali obtožbe tja, kamor spada. Zakaj bi čakali, da Član prlje umre, kakor prine- »resnico na dan? Ne hvaliti _ nes, kako so tega /dl onega zasačili pri kršenju pravil, s -Dostikrat je bilo že povedano, ako se hočejo delavci! mulanta, ki je ropel bratsko bla- in farmarji samoosvojiti, t. j. rešiti kapitalističnega go- «£ b" b » i , . , . .S, . . • sploh ne dopustil takih stvar* ^ spodarskega sistema, se morajo poslužiti takih sredstev za propagiranje svojih idej, kakerftnih no poslužujejo njih sovražniki. Ako so podporniki in zagovorniki kapitalizma vpregli v svojo službo radio, zakaj naj bi delavci in farmarji držali križem svoje roke in po sili poslušali pripovednike kapitalizma in bi ničesar ne atorili za obrambo svojih interesov? - \ y Z ustanovitvijo oddajnih postaj, ki so lastnina delav-atva, si je delavstvo skovalo močno srodstvo za propagi-ntoje svojih idej. list. Mojs resolucija bi bila, aaj| članstvo po novem letu plselo bolj brsUko. Glevni odbor pe naj takoj tzds dve ali tri razne roeotacije na splošno glaeovanje s čemur bo prihranil na čaeu In delu. Potem bomo res videli, kaj članatvo hoče ln šell imeti svoje mesečno prispevke. Po mojem mnenj v mora glavni ta, nik dobro vedeti, na kak način bi ae dal odpraviti primanjklja pregleda od strani senatnega komiteja za zunanje zadeve, da se zve. kaj je na stvari. Ostro je obsojal KeUogga in Coolidge. I-sto je naredil senator Norris. katerima se je pridružil še Bora*. Toda senator Boah je ae-$aj v škripcih, ker je zagotovil novinarje, da bodo ameriški pomorščaki takoj odpoklicani iz Nlkaragve. On je bil pač takrat prepričan, da ae bo to lahko izvedlo, pred kabinetno sejo pa se niso dali zganiti. tsl fi i vslM v VaMki? Progfteivnl senatorji ostro na-padSjo administracijo. Ali bo to kaj izdalo? Senator Wheeler sopet v ospredja. Waehlngton, t), C. — Ameriška vlada je poslala naknadno le sedem bojnih ladij, dobro o-premljetth, v vodovja ob obali male republike Nlakragve z namenom, da prepreči nadaljno pošiljanje mehilke municije v Ni-karagvo Sacaeovi ustavni via dl, katero jO mehiška vlada priznala. Vsi ti pojsvi od strani meriške vlade so prinesli krizo v odnošsjlh med Cooitdgevo administracijo Jn Callesovo ter Centralne Amerike. Državni tajfllk Kellogg ne zanika več, da je nameril oboroženo intervencijo proti Sacaao-vim silam v Nikaragvi. Se celo pojasnjevati ji pričel, zakaj so se ameriške čete izkrcale ns o-brežju Nlkaragve ter zasedle go. tove postojanke Sscaaove vlade. Dalje pravi, da je politika wa-shingtonske vlade iata kot je bi la leta 1912, ko je poatavila A-dolfa Diaza kot predsednika Ni karagve, da se je tedaj obvezala, da ga bo ščitila v "Vseh ozirih, da ne bo njegov režim zlomljen. Ameriška vlada blokira Nikara-gvo, da bi mehiška vlada ne pošiljala Sacaau orožja, medtem pa sama pošilja nazadnjaku Diaza municijo, da ee te bojuje proti delavstvu Nikaragvo. Koraki, katere je podvzela a-meriška vlada, ko jo dala admi ralu Latimerju proste roke, da sme narediti v Nikaragvi kar pač hoče, lahko napravijo resne zaplctljaje med Ameriko in Mehiko. Ameriška vlada ti last pravice v Nikaragvi, medtem ko jih odreka Mthiki, daai ata obe državi auverani in imata iste pravde v Srednji Ameriki. Toda, ker se amerlžka vlada čuti močnejša od mehilke, ker so ameri škl kapitalisti bogatejši in eil-nejši, ameriška vlada odreka Mehiki pravice, ki ji gredo. Ameriška vUda potem avojlh Oldaov in Kolloggov Je okušala spraviti v svet namišljene novice, da mehiška vlada okuša postaviti v Centralni Ameriki bolj ševiško vlado. S tem M seveda ustvarile ameriška vlada v A-merikl mnenje,fda bo ogrožan Panamski prekop, ki je v rokah Amerike. In tako hI šli Ameriški mladeniči sopet na bojne po-Ije, "de vera jejo ¿morilke pravice" v Panami. Zopet M dhl svoja življenja aa oltar veteblz- Öfkafta gtadaHiča Pola Nepri, krasna poljska igralka, igra glavno vlogo v filmu "Hotel Imperial". Film ima avoje ozadje na rusko-avstrijaki meji v nekem luksu-rioznem hotelu ob pričetku svetovne vojne. Iz navadne kmečke deklice se povspe do višine vplivnih dam. Najprej je navad, na sobarica v 'Hotelu Imperial'; postane pa v valdvih otraati in intrig zelo popularna oseba. Film je režiral Pommer, Evropejec, ki je znan po vsej Evropi kot dober filmski produce*, v Hollywoodu. "Hotel Imperial" pride prihodnji teden v Norsho-re teater. Harold Lloyd, alavni komedijant, čigar filmi so priljubljeni tudi v ijubljani, nastopa v fll mu "The Kid Brother", ki bo kazan na platnu prihodi j i teden v McVickers kinogledallšču. Snov ima opraviti v tej igri z inferiornim kompleksom, iz katerega se Harold skuša povleči n končno uspe. Vrli se na neki mali kmetiji v gorovju ali hribih kjerkoli v Ameriki. Kid Brother slika pokazuje, kako starejši, močni bratje ravnajo e svojim mlajšim bratcem. Mlajši bratec ae potem zaplete v ljubezensko afero ter se potom nje skopa iz nforiomega kompleksa. V Oriental gledališču predvajajo Richard Barthelmesovo sliko "The White Black Sheep". On se znajde med navadnimi po-hajači in ee zaljubi v lepo dekle ter ae radi nje povrne iz nižin življenja na vrh, kjer je prvotno živel. Poleg tega pa bo Pau Ash imel na programu Senator je takoj ločijo ter zahteval takojšnega svojo orkestro, ki navadno daje od sebe zvoke, zadovoljive za po-setnike. . . : "Blonde or Brunette"? je slika, ki bo zanilaala vsakega obiskovalca Chicago kinogledali-4ča. Omenjeni film prične v Chicago gledališču prihodni teden Velikokrat je vprašanje moške gr, kakšno dekle naj si zbere, blondlnko ali brunetko? V tem filmu skušajo odgovoriti na to vprašanje, katera dekleta so bolj popularna pri fantih. Sicer pa ne igra veliko vlogo pri povprečnem moškemu to vprašanje. "Ce se domenita, pa ne vza meta," no glede na črno ali kostanjeve lase. Ampak v filme morajo zanesti tudi včasih ka, takega, ki v resnici v navadnem življenju ne vidimo. Douglas Fairbanks nastopa filmu "The Black Pirata", ki bo predvojen prihodnji teden Central Parit teatru. Pridal zl Mmol)« Hunkera, Pa. — Obrnite ae na založnika v Pasadeno, Celi fornia, na naalov, kakoršnega aami pišete. Chlcago, m. — Ko vprašate za drugi papir, morate navezt imena prič, ki ao vaa poznale zadnjih pet let v kraju, kjer ate živeli. Ker ste živeli v Wiscon-•lau, morate dobiti dve osebi državljana Unijo, ki sta vas tam poznala, da to izjavita pod pri sego. Tu vam ne bo trebil Is ca krat vzeti prvega papirja, če val sedanji prvi papir nI več ko let star. flocfallet predseduje francoeM Parti, II jan. — FrSncosk parlament sc je včeraj vrnil bobnih počitnic ln prvi čid nižje zbornice i e bil, de je Izvolila MIMÉ Pernznds Boisšons ibdrnlčnlm predsednikom. Izvoljen Je bfl f 284 glasovi t>roti m Prejšnji predsednik js tt\ v nedeljo izvoljen senatorjem. tr) ssnatorsklh volitvah oo s* rtalfstl pridobili ŠS8t mandat o v. IZ NHMRM MUSSOLINI SE OPRAVIČUJE Kakor smo zvedeli, so bili v Gorici klicani na kveaturo vsi po dogodkih dne 4. novembra zvečer prizadeti ljudje, v prvi vrsti predsedniki in zastopniki raznih društev, k&r jim Je kve- prefektu z naročilom, da naj izrazi po nasilju prizadetim njegovo gfcftdlco sožISjfe. Obenem baje tudi padlk beseda, da bodo krivci izročeni zodišču, in zagotovilo; da se: v bodoča lid takega ne bo več pripetilo. Na vprašanje, ali bodo prizadeti dobili povrnjeno škodo, niso dobili nobenega pozitivnega odgovora. Mi obžalovanje miniatrzkega predsednika vzamemo s primernim zadoščenjem na znanje in ae lahko ob vsej nesreči tolažimo vsaj z upanjem, da ae kaj takega ne bo več pripetilo. Ven dar pa imamo polno pravico, da pjave podobne vrste 8! akepso. Čudno je so se istega dne vsej Italiji. " dal povelje vsem ementom in agentoriiTprOvoka. torjem," kakor jih Musaolini i-menuje hkratu? Mi si ne moremo misliti, da je to spontano nastalo po vsej državi. Tudi Mus-solinljeve besede: "Jutri dobite, kar želite!", ki jih je izgovoril dne 8. novembra, eo zelo značilne in dvoumne hkratu. Vendar nočemo dvomiti v iskrenost M. obžalovanja, daai mnogo indicij govori zato. Ce pa je obžalovanje iskreno, je nujno, da enemu dejanju aledi tud drugo, da sledi goli besedi tdd poprava škode, ki je radi tega nastala. Ce se je vse skupaj zgodilo od neodgovornih'elementov in proti volji vladnega načelni ka, tedaj morajo biti ljudje, ki so nasilje organizirali ali storili, tudi v resnici kaznovani. Ža nam je za šolsko mladino, če b morala radi tega trpeti škodo, žal pa nam ne more biti za tiste ljudi, ki so to mladino zapeljali v nedovoljena dejanja. Goepo-da Bagiani in Dorfles še danes hodita prosta po gorilkih uli cah, dasi sta bila onadva kolovodje teh napadov. Sodnik Moli-nari še danes piha svoj strup na Slovence, daai je njegov sin hodil požigat po Gorici in rad« tega ne spada na tako mesto in je vendar predsednik goriškega tribunala. Naš oblastnik v Gorici — mislimo tu na policijskega rev natelja — še ni šel iS Gorice, dasi je dokazal, da je bil z razbojniki v zvezi fn je z vsem svojim ravnanjem postopal preti volj načelnika vlade. Vaak otrok ve da bi moral dobiti ukor in kasen za to. « j Fašisti so še danes v Trgovskem domu, dasi ao ga zaaedl nasilno in proti volji svojega načelnika. Lepd je ta.< Načelnik obžaluje, da se je to zgodilo, njegovi hlapci pa drže v rOksh, kar so ugrabili. Kolikor vemo, najemninska pogodba le ni podpi sana in nimajo praVloe hMM poslopju» Izroče naj ga Slovcn-cem v njih rabo l Prostori društva Mladike™ še vedno izpraznjeni, v prostorih se pase dolgčas in prasnots društvo pa je na cesti. Ali mislijo kaj ukreniti, da društvu zopet prepustijo svoje prostore Glavno pa je: Kdo in kdaj bo plačal odškodnino za nastalo «kodo? Skoda je naravnost gromna, če pomislimo, da so bil uničeni arhivi, ki tvorijo nenadomestljivo vrednost. In če plačajo vse to, še vedno ne bodo poravnali strahu, ki ao ga vživel naši ljudje s žuganjem s smrtjo in nadaljnja uničevanja imetja. Vaega ni mogoče gppraviti in povrniti. Toda če hočejo, da bo naš narod verjel, da je bilo obžalovanje odkrito in rceao mišljeno, je treba popraviti vaa, tisto, kar se da popraviti. Kljub temu, da časopisje _ POlOčalo o dogodkih, je Izvedela zednja kmečka koča, ka) se je v Gorici zgodilo. Izvedele bo tudi. da so naše tnštttucije prejelo samo obžalovanje na papirju ia da krivica nI bde popravljena In bo naredilo svojo sodbo. Ok pa hočejo, da U sodba ne bo imtče-valna, naj pohitijo ia aaj besedi dajo polno vrednost s tem, da ja spremenijo v deJUh, Viva sen to petroleo! Olje! Božja mast! Božja kapljica! -j Bog ga je dal le nam, ne pa hudobnim Mehikancem, kakor je dal le nam banane in fige, ne pa paglavcem Nikar». gvancem. Zato le v boj, sveti boj, «veti boj! Za križ in presveti petrolej' Olje božje! Ti odjemlješ grehe sveta. Ti nam daješ nebesa. Olje, božja kapljica! Olje, božja mast! Olje, olje! Olje! e o o Enkrat že pride moj dan! LA počakaj! Enkrat gotovo umreš — ako ne jaz prej — in takrat ti spišem najprimernt-j. ši epiton, katerega ne bos mo-gel kritizirati! — o o CoIUnvvoodska trojica. Pred nekaj tedni so trije na-zadnjaki sedeli pri večerji in i tekle ao besed?: Prvi Kristel: Rdečkarji bo-do pa le odprli avoj dom. Drugi Kriatel: Jaa! Mislil Sem, da ne bo nič iz tega. U-kanili amo Se. Jože, bivši komunist: Ah, Bog daj, da bi ne bilo nikog* zraven! Bog daj, da bi padal« . IpiČaste prekle! Prvi Kristel: Nekaj moramo storiti pri našem društvu. DrugirKristel: Da, moramo! Puštvo ne sme iti z zastdvo in tudi denarja ne sme d4ti. Jože: Khj pa je treba tega rdečega doma? Saj imamo svoj donfc. >. Na seji društva je bilo res zaključeno, da naj vsak član sam sebe zastopa pri otvoritvi doma. Komaj da so dovolili $10 iz blagajne. Tedaj ps je vstal vihar z napredne strani. Sklicana je bila izredna Beja in predlog za korpomtivno udele-žitev je bil sprejet. In nabrali ao še $10. Trojica je sikala in pikala, a zaman. — Rdečkar iz CoMnvrooda. , \v - 0 0 0 Stari Soje ima besedo. Jaz nimam nič proti temu, če krščanski socializem zmaga leta 2000. Sem pa odločno proti temu, da bi zmagal prej. Imsm namreč staro posojilo pri neki cerkvi. Upam, da ga izterjani do omenjenega leta. "Komfclen" ee dobi! Dtagi mi Žarkomet! Cerne brez dokazov obtožuje gi. odbornike S. N. P. J., da se ms-stijo a "komišnom". Zakaj n« omeni lepega "komišna", ki bo ga dobili njegovi bratci na neki konvenciji? Saj ve! — Rudsr iz Ironwooda. 0 0 0 Ali v Rim! Vse kaže, da si bosta papež* Benito in Pij razdelila pašnik. Benito bo paael kozle ln kozli-če. Pij pa etare kozSfe. e e o Konte«! za KratkC prispevke. 12. Kdaj je delavec navadno bogat? 1. Kadar je pijafi. 2. Kadar voli kapitalistične kandidate. 8. Kadar daje za cerkev. — Indlanapolis. K. T. R Potres na Filipinih, Škotske» In Portugalskem. Manila, 12. jan. — Potresni sunek, ki je tri^al osem minut je snoči obiskal Manilo. Več poslopij se je podrto. Edinburgh, 12. jsn. — Tukaj je bil snoči močan potres. LiSbon. 12. jaa. — Močen potres v zadnji noči je aaredil veliko paaiko v Lisbonl in okolici. Na tisoče ljudi jo prenočil« j^jaa jsaL^heaa i nt proM^m. — Lastniki poslopij aa Washington oosU sshtev^ Isti olotetn razsvetljave kot J* M pred kratkim napravljen r* ČETRTEK; 13. JANUARJA. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije magični epilogi požiGOV NA GORENJSKEM. „ požaru zblazneli družinski o-če umoril svojega sinčka in samega sebe. Kakor po številnih drugih Laiih Gorenjske, je zločinska ka zanetila dne 20. decembra k 6 zvečer tudi v šupi za ste-b posestnice Uršule Pikon na lejski Dobravi. K sreči so po-kr zadušili v par minutah in ni pravzaprav nobene kpravil ude. * * «i Tembolj tragične pa so bile ito posledice požara. Gospodar ranče Pikon, oče treh otroči-»v je iz strahu zblaznel. Nje-,va, z velikim trudom in varovanjem novo zgrajena hišica oji zvezana s šupo. Cim se je ,javil v šupi ogenj, je šel Pi-on takoj gasit in se je v veliki ieri zahvaliti njemu, da ni moliti zgorela vsa vas. Pikon pa ] dobil po požaru najprej živč-i napad, nakar je zpčel proti itru kazati tudi že znake blaz-osti. Vsedel se je v hiši za ič, držal v roki samokres in rozil vsakemu, kdor se mu je ribližal. Le mater, očeta, ženo i otročičke je pustil k sebi in » ž njimi celo prav prijazno izgovarjal. Domači so takoj jravili iz hiše vse nevarno o->dje, kakor nože, dleta itd., po-¡¡cani moški pa so nesrečnežu trgali samokres iz rok. Ko > se kasneje domaČi v prepri-inju, da se'ne more zgoditi nič udega, za trenutek odstranili, ► zapazil Pikon na polici bri ¡v in jo t$koj zagrabil. V sobi s bil takrat razen njega samo i njegov dveletni sinček Silve-er, ki ga je imel zelo rad. Ko so domači čez trenutek po-edali skozi okno, kaj počenja kon, se jim je nudil strašen izor. Nesrečnež je držal svo-ga sinčka Silvestra pod pazdu- mu ravno takrat prerezal at in ga vrgel potem na tla. hipu so planili v hišo Pikonov at Jože \n še trije drugI monter skušali rešiti vsaj blaz žga nesrečneža. A bilo je še repozno. Pikon si je namreč edtem že zas«lil britev v vrat si zadal kasneje še 17 ran. ihnil je v- nekaj trenutkih, ¡dolžni otročiček pa je bil se da takoj mrtev. Pikon je za-istil ženo Angelo, 5 letno hčer-co Danico in 4-letno hčerkico nko. ragedija je napravila po vse; olici ogromen vtis in vse po |uje nesrečnega poštenega oža in žaloštno usodo njegove bine. Neumestna šala Zahtevala frrtno žrtev. Za božične praz: ke je prebivalstvo po števil-krajih na Gorenjskem or-niziralo nočne straže, ki so >orožene varovale domačijo, nekod so kmetje celo od obla-zahtevali orožje, da postre-morebiti zasačene požigalce. i bog so nekateri vso stvar atrali tudi kot šalo in zato ni čudnega, da so se zgodile |nesreče. Tako je v Križah pri Tržiču sveti večer neumestna Sala htevala smrtno žrtev. Na aži sta bila tamkaj prijatelja [imčkov Andrejček in Goni Okrog polnoči je odšel mpež za nekaj čaaa na vas k itom. Ko se je vrnil, je izja-fantom, da bo napravil šalo ril se je v drvarnico, kjer je njegov prijatelj Primček > je ta zaslišal šumenje med vami, je odšel takoj s flober-proti mestu, odkoder je prijel sum in dvakrat zaklical r pa ni dobil odgovora, je .to nsjprej trikrat ustrelil po. Skriti njegov tovariš se potem toliko premaknil, ds je Primčkov Andrejček ops ni pa ga mogel spoznsti. ker bila tema. To je postalo uso-polno. Primček je ustrelil •vič, nakar je zadeti prijstelj I kal. dele nato je spozns « svojega prijsteljs In psde strshu v nezavest. PrihiUli takoj vaščani. ki so odnesl v župnišče, kjer je Gompež slu izdihnil. Krogla mu je reč predrla srce. Podobna, nesreča bi se alu zgodila U dni tudi neda-proč na Pristavi, pri Primo- žiče vih. Pri hiši sta opravljala nočno stražo dva brata in. hlapec. Eden se je bil odstranil ter čez nekaj časa podtaknil ogenj v drvarnici, da je pričela goreti butara drv. Ko sta ga ostala dva opazila, je hotel v šali maskirati beg. Čuvarja, ki ga v temi nista spoznala, pa sta takoj zakričala ter že namerila puški. K sreči se je ta v zadnjem trenutku oglasil, sicer bi vsied svoje neumestne šale gotovo izgubil življenje. d o vendarle ob njegovi smrti oddahnila vsa fara in tudi širšrf okolica. Državna *esta v Kokriškl do-ini je bila dosedaj že v toliko opravljena, da je bil te dni o* ;vorJen promet z vozili na njej že'do 20 km. Dolžina dosedaj popravljene ceste'znaša 10 km ter je bilo od km 10.6 pri Tu-palčah zgrajenih šest mostov preko Kokre. Ugodno vreme ze o pospešuje gradbena dela./ Neprevidna vožnja povzročila smrt. SvojeČasno smo Že poročali o tragični smrti Karla Per šla, uradnika pri tvrdki Kozina v Tržiču, ki g^ je neki kolesar vrgel v obcestni jarek, kjer je vsled poškodb na glavi in zlom-jene hrbtenice umrl. Dne 11. julija 1926 zvečer je vozil Andrej Rozman, čevljarski pomočnik iz Križ, s svojim dvokolesom po cesti Sv. Ana— Tržič. 261etni fant je z divjo na glico drvel po levi strani ceste )rez luči, čeprav je bilo že tem no. Klanec, po katerem je vozil je zelp strm in Rozman je v diru povozil pred gostilno Ankele Karla PerŠla, ki se je vračal svojo družino domov v Tržič nakar se je naglo odpeljal, ne da Število Urinih porastlo zaftfldaivliti 4 Zadnja žrtev linčarjev je bil na zaslužku prikrajšan delavec. Mesto da bi saaMMtokemu delavcu izplačali mezdo, ga je pa nahujakana belopolt na drhal linčala. i. Ivan StukelJ: V istem tiru in teku v» j« • življenja,. • New Yortr, N. Y. — Zadnji dan v letu ae je itavilp linčanih oaeb pomnožilo za eno, tako da je bilo v minolem letu linčanih .34 oaeb. Tako poroča Narodno društvo za napredek zamorskega ljudstva. Zadnja žrtev v letu je bil drvar George Buddington, ki je todil sekat in pripravljat drva za vaakega, ki ga je najel. Pogodil se je z neko belopoltno željo, da ji naaeka in pripravi drva. Ko je delo dokončal, mu je pa žena* ponudila manj plačila, cot se je pogodila z njim. Zamorski delavec je ogorčeno protestiral proti trganju zaslužka Žena mesto da bi plačala za morskemu delavcu, kar je pošteno zaslužil* je pa povedala sosedom, da jo je žalil. Takoj ao se zbrali belopoltni "gentle mani" v Waldu, Fla., in so ob-ožili zamorskega delavca, da je žalil belopoltno "gospo". Po sužnjedržkih nazorih pa zaslu žj smrt vsak* zamorec, ki žali belopoltno "gospo". In tako se je zbrala belopoltna drhal, pograbila je zamorca in ga linča a, mesto da bi belopoltno "gospo" pdučila, da je prikrajšanje zaslužka velika krivica za zamorskega delavča. DANAftNJA GENERACIJA NAfcftEDUJE. Dekan iz iOlnoiške univerze Je dejal, da mladina nadkriljuje njih starte, kar pa ne marajo prlinatl. I Jani. Glasom zdravstvenega ir- ^ pt |rm0||j0 očenaš, Id se kaza meatnega magistrata se Je u % ^¿d^j. "Bog ohrani v dobi od 16. do 21. dec. rodilo |f| j-f||Vj# njUef|| du v LJubljani 27 otrok (10 moškega, 17 ženskega spola), umrlo pa Je U moških in 7 žensk, skupaj torej 18 oaeb in sicer: 3 osebe za pljučnico, 3 za jetiko, 3 za rakom. 2 za prirorejon alabontjo, 2 za ost+reloetjo, 1 za davico, 2 u boleznijo na srcu in 1 za vnetjem možganske mrene. Na nalezljivih boleznih Je obolelo 25 bi se zmenil za ponesrečenca, k je potem podlegel poškodbam Ljubljani. Rozman se je moral 22. dec zagovarjati pred ljubljanskim deželnim sodiščem, a je krivdo povsem zanikal. Zagovarjal se je, da je pravilno vozil po desn strani in da so se mu na klancu pokvarile zavore. Ko je opazi pred seboj ljudi, se je izognil ns sredo ceste. Prav tedaj pa skočil Peršl v isto smer in Roz man ga je podrl. Toda priče so izpovedale, da < Rozman res n: imel luči in da tudi nI zvonil kar bi moral vsekakor storiti Vrh tega je vozil nepravilno po levi strani ceste. Izvedenec je ugotovil, da je imel Rozman zad njo zavoro dobro, a moral pravočaano zavirati. Najbrže pa je šele zadnji hip z vso močjo pritisnil sprednjo zavoro, ki se je zsto zlomila. Andrej Rozman je bil rad pregreška zoper varnoati Živi j nja obsojen na d.va meseca atrega zapora----a Glasilo češke klerikalne stran ke Je prenehalo Izhajati. Praški listi poročajo, da je prenehal izhajati z novim letom praški katoliški dnevnik "Cech", ki je izhajal od 1. 1876 in bil lastnik tiskarne Kotrbove. Imel je malo naročnikov in se je že dslje čaae boril z gmotnimi težkočaml. Životaril Je s podporami praškega nadškofe in visoke hierarhije, ftkofje ao ae sedaj naveličali troliti za liat milijone in ao mu podporo odtegnili. ' Mučilni pofašietil šole. Rim, 12. jan. — Mussollnlje-vs vlada je izdala nove odredbe za ljudske šole. yal otroci morijo nositi v šoli črne arajca. Šolski pouk se mora vsak dan odpreti s tem. da otroci vstanejo in oddajo rimski pozdrav, na-Iri ae kon-živ. Ijenje ln zdravje natega duceja x Urbana, IIL^- "Nobene stva ri ni danes,¡bolj mučne za mla dino, kakor to»,če so ji smeje mo„" je dejal dekan illinoUke univerze, Themas Ajkle Clark,J na banketmr katerega so mu priredili v počastr njegovege službovanja v tem območju 26 let na omenjeni šoli. Današnja mladina, je deje Clark, ima več dobrega v seb kot slabega. Današnji mladenič ni prav nič bolj zvit,v trikih kot je bil njegov prodnik. Toda mo ralno je pa današnja mladina veliko boljša kot je bila pred četrt stoletjem. Pravi, da mora mo gledati mladino od prave strani te* da jo moramo razu meti. Kajti mladina sedaj je veliko bolj odkritosrčna; nekda je bilo vse preveč hlpokrltatva glede spolnih odnošajev in splošno. Starši ps ne marajo priznati tega dejstva. BANKIRJI BODO IMELI PR VO BESEDO V ŠOLSKIH * ZADEVAH. Le še potrdila Je treba od mest nega sveta. Chicsgo, III. — Župan Dever je zelo vljuden Človek napram bankirjem. Margaret; Ha!ey poslovna odbornica učiteljske organizacije, poroča, da Je žu pen imenoval devet bankirjev v šolski svet. Ako mestni svet potrdi ta imenovanja, tedaj bo do bankirji odločevali o šolskih zadevah na Jfcvnlh šolah, župan *e laska delavcem sicer kot prijatelj, a delavcev ne Imenuje v šolski svet. Nemška kuharica namakala mo narhlate. Berlin, 12. Jan. — Nedavno tega je neki nemški rudar potegnil mnogo odličnih monarhl-stov za lepe denar«*, ko Je nastopil kot aln bivšega kronprin-ca, te dni Je pe bila aretirana v Erfurthu neka Marta Barth. stara 41 let in kuharica po poklicu. ki ae Je izdajala ta nečakinjo bivšega kajzerja. Marta, ki nI več mlada niti lepa. Je potegnile vae monarh iste v Erfurthu. ki «o JI prirejali gostije in ji dajali denar. Vlekla Jih je celih enajst t* Svečano solnce se je i>olago-ma bližalo zatonu in zlatllo po-samno oblačke na jaano modrem nebu, šipe v oknih, ledene sveče ob strehah ter izpreminjalo leskeče biserčke drobna srnca snega, ki je še tupatam odeval zemljo v tanki akorji. Na Dob-nikovem domu v Selcih je postalo nekako praznično tiho. V tiiši je bilo po atenah. ob podobah in durinih podbojih razpre-enega bršljana, zimzelena in drugega zelenja, vmea pa sta se košatila beli teloh in rdeče vreaje, ki sta zrasla na prisolnč-nlh pobočjih. Tam v kotu je bila na eni mizi kopica šopkov iz sve-ilega rožmarina, roženkravta, vljol in drugih cvetov, nabranih domačih cvetličnih lončkov. Vse to zelenje in cvetje je ra* irostlralo prijeten vonj po ob-Irni aobl. Poleg svežega cvetja >a so se šopirili šopki raznoboj nlh umetnih cvetic z dolgimi pentljami iz belih in rdečih svl enih trskov. To so bili svatov ski šopki. Vse to je oznanjalo, da ae bo Dobnikovi hili vršila avatov Ščina. DomaČi ljudje, gospodar, otroci in posli, hodijo semtertje po opravkih, a vsa njih hoja, tretnja, govor In radostni obra z! pričajo, da željno pričakujejo utrajšnjega dne, ko so bo obhajal v družini ta izvanredn dogodek. Solnce je zatonllo, na nebu pa je zažarela zarja, ki se jo žlvo-rdeče in Čarobno odbijala od snega in ledenih sveč. Toda hi tro se je zvočerllo in za žarnim svitom je temnomodra koprena zagrnila okolico. Domača gospodinja, močnega in viaokega staaa. je atopala Čvrstimi koraki zdaj po velik sobi, *zdaj skozi malo izbic* v kuhinjo in lopo. Nje lepo. polftb in rdeče obličje je pričalo zdravju. Bila je v najboljši dob imajoča nekaj nad štirideaet let katerih bi jI maraikdo ne priao-jal, ako bi se jI na temnokosts-njovlh laseh ob sencih ne sveti kale že srebrne niti, ki pričajo da je prek njih šel čas s svojim skrbmi in težavami. Zdaj jo postala tuintam, im Tako so potem prihajali čisto navadni dnevi ln vedno bolj jI je dozdevalo, da jI prinašajo samo razočaranje. Nastopili bodo tudi njeni hčeri misli, boleet-ne misli, da U mož, kl si ga Je izvolila za tovariša v življenju ni tisti, nI morda pravi, kakor s ga je zasanjiia v deviških, hre-penečlh dneh .. . Nastopale bodo prve resne skrbi, ki Jl.bodo moža za neka čaaa skoro pdtujsvale. Mislila si bo, ksko je prišel U človek na pot njenega življenja T Haj so se tudi njej na obzorje •reče približevali oblački spors nevihte. Sledila Je sprava. Bila je zopet sr«'Ans, kakor Je vesela narava po Viharju Zatem jeUlodtla čudna lzpre-memba v vsem njenem življenju . . . Msterlnsko pričakovanje Zopet je poUklo nekaj časa. Ob nje postelji se Je naplvalo zdravje nje In prve njene po tomke Ane. ki jutri stopi kot nevesU prod oltar. Z dihanjem prvega otroka zibelki se JI J« prenovilo življenje. Koliko nistsrlnske radost je vžllo tedaj njeno srce! Kskor ds bi se to zgodilo včersj, s ono drobno deU Je dora-Ičslo ln z jutrsjšnjim dnem po stsne žena ln ne dolgo, pa bode tudi ona vživela materinsko ve Prišla J« prva bolezen nad o-troka. Dni strah, grozna slutnjs da izgubi nežno bitje, ki J« vstvarilo v njaj novo življenje te prečute noči med upom ln strahom, ki Jih vzmore le mete rina ljubezen. O, potem prvi smehljej na o-tročjih licih, prvi žarak vesels-ga upanja, da ozdravi zlato de te. Kdo bi opisal te srečne tre nutkel Va« to čaka tudi njeno hčer. ' . Leta S« bodo iiomikala dalja, njih dnevi I* bodo vrstili drug za drugim, zdsj pusti, dolgočaa« nI, potem H nI tiha In mirne sreče, zopet sopeml, neznosni, s mukami, In trpljenjem In izno- Joaip N.t Ko je grozdje zrelo Tri groade sem shranil v šep in potem sem šel nkoli po vinogradu, da dobim kako jabolko. ' Pridim pod nizko jablano in ravno iščem in izbiram z očmi med jabolki, katera bi bila najboljša. ko ae prikaže pred menoj — poljski čuvaj. Kradel aem aicer v vinogradu svoje ljubice, vendar, hm, kdo ve, ali vzame poljski čuvaj to na znanje, ker pri njem je resnic mnogo, a pravica aamo ena. Močan Človek sem, toda zgodilo se je. da ao ml hlače zatrepetale ob miali, da bodem moral korakati a tem ceaarskim človekom župsnu. Dolgo me je gledal — oči vid no je premišljal ali bi ali ne — končno se vendar odloči za ne, reče: "VI ste, gospod," n odide. Hotel sem ga poklicati naaaj ln ga poljubiti, ker je Uko pa-meten in Ima dovolj jaano pojme o ljubezni, toda isginil Ja Uko hitro kakor je prišel. No, ivala Bogu. da je minilo vsa dobrot Mislite, da je bilo sedaj vse lončano? NI še bilo, žalibogl Vražji čuvaj je šel najprej v gostilno k moji ljubici, ae dobro, najedel in napil, jI slučajno o-menil, kaj so je sgodllo In da J« prlmoran povedati vae gospo-daiuu, njenemu bratu. Slučajno je tudi pozabil doma denar In rekel, da plača pa Jutri. MoJa . jubica pa me ljubi v pravem pomenu besede, zato ni hoUla, da jI zvedel njen brat kaj o stvari in je rekla čuvaju, da je vse kar je ix)Jedel ln popil — plačano. Mislite, da Je bilo sedaj končano? Ne, ker čuvaj je potngl človeška arca bolj, kakor polje. Drugi dan je nakurll sestro moje ljubice, ki Is ljubezni do sestre < tudi nI hoUla dopustiti, da bi brst kaj zvedel — in nato j« šal k bratu-gospodarju. Ta Je rekel, d« ml sicer nI dal dovoljenj« ta prosti vstop v svoj vinograd, vendar šell Iz ljubezni do sestre, moje ljubice, da stvar zaspi in Je plačal v U namen poljskemu čuvaju en polič. Zdsj js prišla vrtU name. Csz tri dni dobim vabilo, naj se zglaslm ob tem In Um času v pisarni slavnega šupanstva občine S. Ni bilo sicer groa^Ja v pisarni, ki bi potrebovalo čuvaja, vendar zagledam tudi nJega, ko vstopim. Slavni župan mi prečiU it slavnega zapisnika, Česa sam obtožen. Nisem hoUI Uga tajiti, vendar sem skušal dokazati županu, da Imam pravico do vinograda moje. ljubice, ker Jat in ona se ljubiva, to se pravi, da sva obadva akupaj samo eno ln Je takorekoč vseeno, ali sobam Jat grozdje v vinogradu ali ona. Slavni župan občine S. ima sieer zelo širok klobuk, pamet pa precej ozko. RadlUga ni bil v stanu pobiti mojo fllosofijo i proti-dokasl, zato pa tudi ni bil v stanu razumeti mojo filozofijo. In radltega tudi se js zgodila meni vnebovpljoča krivica, da sem bil obsojen. Ker pa nI zahUval gospodar vinograda odškodnine ta ukradeno grozdje, aem moral plačati samo sno krono kazni za — poljskega čuvaja. Sodišče zaseglo ( hspllnova ribjela naltrazna otožnoet, saj t VJ| . . , jutrsjšnjim dnem zapusti svoj | .>refni*ija metl, tam aanja rojstni dom. Naslonila Ja rfsvo^ y ^ ^^ 0 msteri ns ramo Ur z obema ro-kama objela nje roko in jo rah hodnjlh dni. Tako Je mati ¡TÏJuiiinrvo"Vtisni». SiFL'^^Slfc stisk ji J. msti vrniU. Ko SO ™ jgft * J 'il L....!.« >./i«a»iaii .«a . Kako z malo besedami ae da vse tam zunsj krepko udsrjsll god i-—; . Lmittt u ls benl zvoki, so se v hčerini duši ! to puvedJll., a NAROČITE M KNJMK) rsHlo tresle strune doalej ne .rU|tft-t|! znanih občutkov. Msti Je Iznova bridkosti , čutils. kaj se aedsj deje v de kftčinl duši. Prav tisto se Je godilo tudi njej pred dobrimi dvaj-aetiml lati, ko Je bila ona neve-sta, kakor Je aedaj njena hči,. '* malo uSi niz, na kaUri se vrnU blagoetl Zdsj vidi v duhu življenja svoj« hčere kot življenja pri-h««InJe žene In matere, katero sa bo pomikalo v istem tiru in Uku ,m lxm Angeles. Cal. — LIU Grey Chaplln, žena svetovno znanega fllmakega komedljan-U Oiarllc Chaplina. Je V torek dala po sodišču zaseči vse nj^. govo nepremično In |>remlčno premoženje, ki se ceni na |16,-000,000. Sodišče Je imenovalo dva oekrbnlka, ki moraU paziti, da (lisplln ne premskne niti ene trohice svojegs imetja. To Je stori Is radi Uga, ker se boji, da Chaplln odpošlje svoje premičnine ns vzhod. Poseetvs. filmski sUlje, banke, v katerih Ima densr In bonde, Ur vsa drugo imetje je pod sodnim oskrfe-ništvom. Lita, ki UŠI Chaplina sa I*. ČIUv zakona, zahteva od nJega polovico premoženja. V obtožnici pravi, da Je Otarlie eurovl-na, ki je z njo ves šaa kruto ravnal, de jo je zakonsko mar je! in ee zabaval t igralkami Toštoa Ja itfvala vo-liko senzacijo. Chaplln as boji. Ja mu bo škodila na njefmri ¿arljerl. ^ _________ SVETOVNE UTEMTIRE FRANCOIS EUE JULES LENAITRE (1863—1915) " Jiiles Lemaltre j« v svetovni literaturi manj xnan francoski kritik ia dramatik, ki je bil rojen v Venedji pri Loirete, leU 1853. Imel je redno izobrazbo in kmalu postal profesor na u-n i verzi v Gremoblu te tedaj je bil man radi svojih literarnih kritik, katerim se je čimbolj posvečal. Končno je opustil profesorsko sluibo in se podal izključno literaturi. Nsdo-meetil je literarnega in gleda-liičnega kritika Weissa pri listu Journal des Debats in tako tudi dobil pri drugih listih sličnih pozicij. Njegove literarne študije ao bile izbrane v seriji sedmih knjig te leta 1888. Dramske kritike in razni podlistki pa so obsegali skupno deset knjig. Lemaltre je bil tudi peanik. I žili sta dve kjnigi njegovih zbranih pesmi "Les Medaillona" leta 1880 in "Pstites orientales" leta 1888. Spisal je par knjig kratkih povesti In med temi tudi spodnjo povest nji." Od vseh številnih literarnih del Lemaitra so najbolj izrazite njegove drame "Revoltee "Le depute Levesu," "Le Ma- riage blanc", "Le Bois", "Le Pardon", in "U Maasiere". Kot član je bil sprejet v slovito francosko akademijo leta 1806. Ker se je s svojimi kritikami precej spuščal v politiko je sspustil tudi dolgo vrsto govorov, od katerih so vsi vainejii zabeleženi. Bil pa je nacijonaliet in svoje-čaano je bil izvoljen za predsed nika francoski nacijonalistlčni organizaciji Ligue de U Patrie Française. Obdržal pa je to sluibo le kratko dobo ln jo pustil leta 1904. Od tedaj pa do evoje smrti leta 1916 se je ba-izključno s književnostjo, je veliko» a od nje-del ao boljša tista, kate-spissl v zgodnji moški do- Jules Lemaltre: Veliki čievtfi Drsaje s svojimi starimi, prevelikimi šlebedri je stopalo mlado dekletce po pločniku Belle-villske ceste, ki je bil vlaien od megle. Bil je božični večer. Ves tisti del mesta je bil na ulici, pričakujoč večerje popolnočnici. Vzpenjača je hrumela; množica je mrgolela okrog stojnic pod milim nebom; dečad je trebila na trobente; delavci eo ee v gručah gnetli v pivnice, ki so Imele žarko raSavStljena okna; oprijete sa roke et predmeštne gospodične zapirale pločnik, tesno zavite v volnene rut«, s debelim zvitkom las, potlmja-nlm na doe. Dekletcu je bilo ime Celeeti-na. Bilo ji Ji eedem let. Ce bi ,bila umita lo Če bi «e njene zelene očke i*ejale. bi bila brhka videti. Tod* očke a* niao smejale prepogosto, zakaj Celeetina je bila zelo nesietie deklica. Njen oče in njena mati, oba vrla «ejmarska glumača, on roko-,borec, ona telovadita, sta ji u-mrla oba, on od prehlada, ona od posledic opasnefe skoka, Id se ji je ponesrečil; drugI gluma-(či so vzeli Celestino k sebi, ne iz rahločutnosti, niti ne iz usmiljenja, ampak zato, da bi se okoristili z njo, ki so jo silili beračit. Vsak večer je morala prinesti deset potic. Katerikrat jih ni nabrala in katerikrat jih je imela, ae ni mogla premagati, da ne bi nekaj vzela zide in si ne bi kupila kolačka ali dveh, dobro vedoč, da bo sa to tepena; a ta svoj delež je pogumno prana- haja in bonbone v nastavljene otroške črgveljčke deli. Neka izlošbe jof« najbolj zadrževala. Veš mJjMtt je stala vta navdušena pred bogato o-premljeno punčko, oblečeno v rolnato svilo ia čipke, ki je imela na kratkih ošicab oenjate ro- Poklical je ženo, ki je v ozadju prodajalne pripravljala ka- "PosluŠaj otroka," ji je dejal. "Ti jo boš morda rezúmela." In Celestina je vnovič pripovedovala svojo zgodbo; črev-ljarjeve žena jo je popolnoma di pilotnih mišjih zob. Celeetina v svoji grdi, raztr geni obleki je premišljevala, tresoča ae od mreže: "te velike punčke ne bom nikoli imele, to je gotovo; a tudi majhne ne bom imele. Zakaj, NA STANOVANJE W NA HRANO, aam evojo eobo, so sprejme Slovenca.ali Hrvata; oglasite se osebno na 6862 So. Claremont Ave., Mizo Western in 68rd St., Chlcag^ 111.—(Ad.) DOBRA KUHARICA. Tisti večer sta njena pisana roditelja odšla pit v vinarno in sta jo spodile prosjačit ne ulico. Ona pa ae je čutila še bolj nesrečno kakor po navadi, ker je videla okoli šebe roditelje, ki ao kupovali tvojim otrokom lepe stvari, in ker je vedele, de to jioč Jezušček ali kak enge! pri- . 'dekletce! Njega zasluga je še tem večja, ker je selo siromašna in zelo nesrečna. Kar je pravkar storila, kaže, da ima dobro srce. Ponižna je videti in kadar doreete, po kaj zalo dekle. 2e dvajset let al želiva malhne ne , razlezlo in zginilo. Hkrati šp se vsi, - yef sli msnj Jasni čutiU otožni to, skalno osamljeni, brez zaščite pred cihično in kruto silo, ki. ne prlzneve ne preve, nI zekdna. V. ajkalti rokah Je bilo življenje vseli in ta Sile je odgovorno sojela smrt med množico, uničevala žive, kekor se jI j« Idelo W se ji Je hotelo. Nklko je ni mdfce) zadržati, nikomer ni hotela govoriti, fcil* Je v na ln mirno je kasela osiimšrftast svoje oblasti, nesmiselno potnlls ulice «¿«ta s trupli, zalivajoča Jih s ttvjo. Njena krvave, brstumna kaprica se je Jeeno videle. Vzbujale ji eno-dušen nemir, oeter strah» ki je opustošal dušo ... Pri tem je trdovratno budila raaum, ga slllls, da je delal načrte ia novd obrambo oseb-neetl, nove pobude sa OhranlUv življenja. Z nizko povešeno glivo, mshaje s Okrvavljenimi rokami je lel neki krtpak, korenjaški človek. Njegov plašč je bil ipredej ves oblit s krvjo. "Ste ranjeni?" so gk vprašali. 4 "Ne." "A kri?" "Ni moje," je odgovoril ne uatevlvši ae. Naenkrat pe je obstel, se oirl in rekel tuje glasno: •To ni moje kri, gospoda, to je kri teh, ki so verjeli in . . " Ne da bi končal, je šel dalje in zopet povesil glavo. Svrkajoč t biči je zejssdll oddelek konjiče v množico. Odskakovali so ljudje na vae strani, davili drug drugega in plttali po zidu. Vojaki so bili pijani in so se neumno nssml-havali, zibajoč se v sedlih. Tulntem, kekor nehote, so klatili z biči po glavah in plečih. Eden, ki je bil udarjen, je padel, ali takoj je skočil in vprašal: "Za kaj? E-eh, ti, sver!" p*' Vojsk Je neglo vzel puško a pleč in ga ustrelil, ne da bi držal konji. Človek Je zOpet padel. Vojak se je nasmejal. "Kaj delajo?" je v etrehu kričal ranjeni, prtlično oblečen gospod, obraoajoč na vflt strani svoj pohsbljen obraz. — "Reko nlm liveti? Gospoda? Rasumete? Vidite?" Med vrati so dve ženski ln študipt obvezovali prestreljeno roko delsvce. Dol a vee ae je zgrbenčll, mrko se ostra! in govoril nJim, ki so ge obkroiell: "Nobenih tajnih namenov nismo imeli. Kej takega govore samo propellce ln detektivi. Mi smo šil Jevno . . . Ministri so vedeli, sekaj gremo, sej Imamo koplje naše peticije. Povedali bi. lumpje, da se ne sme. naj ne hodimo, Časa so Imeli dovolj, da bi nam povedali .,. Niamo ee zbrali danee. Val eo vedeli, de bomo šil. Razbojniki." "Kaj ste prosili." je reeno ln zamišljeno poizvedoval siv tn suhoten starec. "Prosili smo, naj posove car od veega naroda izvoljene ln s njimi vlada, ne pe s uradniki. Uničili so Rušijo, sodrge, oplenili vse — trebe Jih Je zedftett ... da." "Resnično, kontrola je neobhodns.** Je pripomnil starec. Delaveu so prevezavall rano. pazljivo mu oblekli rokav plašča "Hvale, gospoda' Govoril sem sodrugom, da gremo šaman! It tega n» bo nič. Sedaj —> Je lo dokezano.*/ \ ...... (Isess jutri.) \ j Umetnost računanja. "Povej mi, Janezek," je vprašala učiteljice, "ako 11 ovc — r , stoji pred ograjo in jih 6 skoči Celestinino poželenje Je bilo pwko nje, koliko Jih potem še tolikšno, de jo Je njena snela oetaafr vest kar pozabila opomniti. Z "Prav nobene," je odgovoril opičjo kretnjo je potegnila za janezek. trakove — ker ni utegnile izbi- je to nemogoče. Premisli rati r- par ogromnih črevljev, dobro!" ,črevljev za kekege voznike eli «N6f govpodična," je ugovar-kopeja, ki so ležali na robu stoj-1 ja, Janezek> "Na reČunenjo se ,niče, in je ebeW4,.z njimi, pri-rjBUnwt€> toda ovc ne po-tiskeje si Jih na srce. Unete." a m u j0: v Aspm m dulU^iB in ki TsUvi tudi najhujša napada — naročita braaplalno poakutajo, la Smm. Ako trpita »alad napadov naduha aadsJ k* ia mm in ▼ lat no Trama, «ko vaa davi kot M vaa i malo Mduftiti ob «adnjam adlhljaju. ■ na poaabita narodiU al «4 FroAtiar Oo. brfenladno adraviU U poakul-Brasisjama kja »ivita. da imata ia kaj __v sdravil» pod tam aoinaam ali »a. ■•rodita d yaa.no taca adraviU aa poakudnjo. Ako ravno trpite da dolro lat in ate poaku. aili te vaa na' avatu a» naduho in tudi da ate na nad vaam obupali, vaaano al narodita tes* brespLačnega adrarila. To vmn Ja adina not. da Imate kaki» napradak Ja bil iavrdan v tem oalru. m dal-rajte aa kaj vm «te te poakuaiU, 4» M rodite naduha. To mbomIIo Ja aal . aa vMkdo lahko poalutt te na»radiM adravljanju B^»ba te da te ¿Tu kSS V U»iJa«Jn poakuaili. PadUlta te kupon i« danm. N« --n; " Vel V. temi ie je pretipala (kajti hišnik je bjl že ugasnil plin) skoti lest nadstropij do svoje podstrelnice. Ker je vedele, kje ao uličice in kje Je svečk, vtaknjena v steklenico, je pri-žgale luč ter postavila velike črevlje k zanikam!, že ugasli peči. Nato se je zarila v zaboj, ki Je \>tl njena postelj» in je za- svetloba je napolnila __J je v njej, ne da blflAr*tW° vedeti, kako Je vatopil;(#gigel, visok in droben, z dvojfco velikih kril, ki ss « koncem /dotikata prahu n« tleh. in z flavo mlade, pridne deklice, ki Ima visoko počeaene leee, po effti razdeljene z lepo ravno preetf. V rokah drži velik aeznam, kjer ao zapisane vse ulice z vsemi hišnimi Itevilkemi ln z imeni vseh najemnikov. Prelistava ga s svojim angelskim prstom, ki ga zdaj pa sdaj oslini, in ko dospp do strani, ki jo je Iskal, se ozre po vsej sobi, zagleda Celestino v njenem zabo< ju in reče na glas; "Ds, tu je mala deklice, ki je| napisana v seznamu. Imam nekaj zanjo." To rekli potegne ispod oblatila sijajno ptnčko, ki jo jel otrok nekaj ur poprej občudo-vel, ln se skloni, kakor da jo j hoče položiti v ehega obeh črev-¡ljev . . . Tisti meh pe prekine ] ^svojo kretnjo in pravi: "Kaj pomeni to?.. To so čev-| ljl odrasle beaš>e, ns majhne deklice. Mar se kdo norčuje iz| mene?" To rekši spravi angel punčko I spet pod swtfe oblačilo. Z oto*-1 nlm očesom Ju očitejoflm obrisom le dolgo «leda Celestino. |¿?ato nenadoma Ugine. a > Celestina je jokala in lhtelal dolgo čeaa, nazadnje je pe vi svojih soleah spet seepele. Ko ae Je drugo jutro prebudile, očme 4n mačehe le nI bilo I .dome. Prvi njen pogled je ve» ,lja! č revi jem: videle jo, de so .presni, ln se je spomnile ange-| lelovegs prihods. njegovih b sed in njegovih žalostnih oči. Ko je ptemlslUs vse to, ae Jej urno oblekla, vzele v vsako ro. , ko po en čravelj. hitela doli sko-[sl vseh šeet nadstropij ln stekle v hišo starega črevljerja, ki je I revno stal aa pragu svojs prodajalne. Celeetina mu je s konci ročič I pomolile oba nova, velike črev-| J je, prosile gs odpuščan js ln mul pripovedovele stvari, ki jih do-bričina ni razumel, rasen da mu prinaša dekletce njegovo roboj nazaj. Dobra vzgoja. Mama: "Francek, kij boš rekel, ker ti Je teto dela sladkorč-ka?" Francek: "Prosim, še!" raeaf raiAL x»uro* FRONT1KK ASTHMA CO., MO-K Frontier Blds^NdZ Nteaara St. Buffalo. If. T- Band fraa trial of /our mathod'toi .................................... ......................................... Agitirajte plačate naročnino. Naročnina za celo leta) $6.00 th fa pol leta pa $2i| Člani 8. N. P, J. doplačaj sa pri leta $1.90 in ta cel leto $8J0e Za mesto Chicago in a cero za leto $6.50, pol leti $3.25, za člane $5^0. Za Evropo stane za pol k $4.00, mi vae leto ps $8.01 Tednik stane za Evroj |1.70. Člani doplačajo saa 50c za poStnino. Naročnino lahko tudi n mi pošljete na naslov: UPRAVNIfiTVO «PROSVETA« 2667 8. Lewndale Ave, I dgcšoa ill. mšm. ■ Delničarjem Slovenskega N. Doma v Waukegan, I1L, se daje tem potem naznanja In se jih posivi je, da naj se poteoitevilno udeležijo redne četrtletne seje delničarjev, katere se bode vršila dne 16. januarja, 1927, ob DRUGI URI popoldne v a N. Domu. Držite se gesla, "Z združenimi močmi vel sa Slov. nar dom!" Pridite gotovo, de bodete sHiell poročilo o uspehu skupnega delovanja v preteklem leto 1926. Na svidenje, sa SI6v. Narod. Dom—M. C. Wariek, tajnik. _, -(Adv.) AR ste is naročili Preeveto sli Mladim« Ust evojemn prijatelja ali eorodnike v domovino? Ve jo edini dar trajaš vrodnoeti, Id ga m mai denar lahko pošljete svojcem v ■ ■ ■ ■ to m KNJIŽEVNA MATICA SJ.P.J, ima v zalogi sledeče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strsni, trdo vezene, vredna svoje osne, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih koristnih informacij» stane samo ............................. $2.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravne zakone in splofai rasvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov • za telesno ln duševno dobro..................................»..$1.50 Pater Melaventnra—V gebaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami...................................$1.50 Zajedale!—resnična povest tn prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmle Higgine—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair,' poslovenil pa Ivan Kolek ps•ss•sssesssaseess**•*••»*ses*set*se»»*eee*»»»Sse»*i%easesa•**•*•••***** $1.00 Zaplealk 8. redne konvencije 8. N. P. J„ 262 strani mehko vezena, stane samo. ................................•«....................•''vv "Hrbtenice"—drema v treh dojenjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane eamo ssa*satssasssssssessss**»••*•* 25c »* f Pišite ponje na; KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2667 So. Lewnd*Ie Ave^ Chicago, IU.. I TISKARNA S. N. P. J SPAIAJOCAIELA Thka rabila m vmaSm to abada, vUtelca, éaaaika, knjiga, kaMark, wteka itd. v Jirnárn, hrvahkm^ alovaSceai. Mkaa, amiawÉ, anc-MkM JmSdí ta drwlh. VOKTVO TISKARNE APEUIA HA tUKTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROdl V SVOJI TBKAIM cana sumas, uniibeo oblo prve vkbts ÍTSA POJASNILA D AJI 8. N. P. J. PRINTERY sea Saatb Lawadala A\ TAM » DOBS SA ZSIJO TON VSA OenODTA POJASSttA