—= G LAS ILO , —
„Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Koroško in Primorsko" s sedežem v Ljubljani ter „Slov. čebelarskega društva za Spodnje Štajersko".
m m @
Urejuje FRANČIŠEK ROJINA.
Izhaja 10. dan vsakega mesca in se pošilja udom zastonj.
Leto XII.	V Ljubljani, mesca oktobra 1909.	Štev. 10.
Oktober.
Dnevi se hitro krajšajo, hladne, mrzle noči nastajajo, paša povsem poneha. Na travnikih ni več cvetja, le jesenski podlesek cvete po golih ledinah. V nekaterih krajih cvete še resje in daje čebelam nekoliko paše. Jesen je prišla, in narava se pripravlja k zimskemu počitku. Tudi čebele občutijo jesen; družina tiho sedi v panju, tudi ob lepih dnevih ne izletavajo redno; čemu tudi, saj ne dobe zunaj ničesar. Le opoldne, če solnce gorko sije, se praše in solnčijo. Zalege tudi skoraj nič več ni v panju; ondu vlada zaslužen mir po storjenem delu!
Čebelar naj v jeseni ne opravlja brez potrebe čebel. Medišča se še toplo zapažijo z drobnimi oblanci, mahom, senom ali plevami, cunjami in staro obleko. Nekateri polagajo v medišča več plasti papirja (dnevnika) in ga posujejo z žaganjem. Okna se lahko puste v panju; pa bolje je odvzeti jih, ker se včasih od mokrote tako nategnejo, da jih je spomladi težko vun vzeti. Če jih pustiš v panju, privzdigni pri okencu spodnjo zapornico, da more moker in sprijen zrak izginjati. Kdor zadela panji (posebno avstrijske) od zadaj s slanmicami, lahko obesi okence za slamnico; nato naj natlači še mahu ali oblanic in čebele so dobro zavarovane za zimo.
Če se panji dobro tišče drug drugega, jih ni treba še posebej ob straneh zapaziti, ker se skozi stene med seboj grejejo; če je pa kaj praznega prostora med panji, se zabaše s senom, oblanci ali mahom. Povrhu in spredaj tudi zapažimo čebele, le žrela pustimo odprla, jih pa toliko zožimo, da ne morejo miši priti v panj.
Podnica naj se pokrije z debelim papirjem, ki si ga dobro v olju namočil. Taki kartoni sicer niso neobhodno potrebni, a jako koristni, ker se spomladi podnica lahko jako hitro osnaži.
Špranje in razpoke v panjih se zamažejo z ilovico; če okna in vrata ne zapirajo dobro, naj se zabašejo z bombaževino. Prepih je čebelam vselej škodljiv, posebno pa še pozimi.
To so zadnja opravila čebelarjeva pri čebelnjaku. Če so panji zdravi in močni, imajo dosti hrane, so proti mrazu in vetru dobro zavarovani, se čebelam in čebelarju ni treba zime bati. Spomladi se bodo čebele vesele in vedre zopet poprijele dela, in čebelar ne bo imel škode po izgubi panjev.
@3©!©J ©3 ©]©]©! ©3 ©J ©3©J©3©3 Bliglgl ©3©J©J©©3©I©J	¡33©)©!
Drobtine o prezimovanju.
M. Humek.
Zima se nam bliža naglih korakov. Kateremu čebelarju ne dela skrbi, ki so, žiil, največkrat opravičene! Zima nam premnogokrat naredi velik križ črez naš čebelarski račun. Tega se imamo bati posebno letos, ko smo dobili iz paše marsikje lažje panji, kakor smo jih poslali v pašo, in je bilo treba poseči do dna v medeni lonec, ali pa iskati zadnje pomoči pri sladkorju. Tudi so prišli panji letošnjo jesen tako zelo ob muho, da ne pomnim kaj takega. Panji, ki so pred jesensko pašo prekipevali čebel, so sedaj napol prazni. Pred nami je pa dolga doba šestih mescev, doba, ki ne prinese čebelam nič dobrega, pač pa vpliva nanje tem pogubonosneje, čim manj stori čebelar v odstranitev teh pogubnih vplivov.
Zato je že sedaj treba ukreniti, da se odvrne od čebel pozimi vse, kar bi jim utegnilo škodovati v zimskem počitku, posebno pa v zgodnji pomladi, ko se začne pri njih novo življenje. Za danes imam v mislih neko napravo, ki je pri nas še malo znana ali vsaj malo rabljena, ki je pa v panjih s premakljivim delom zelo koristna. To je podlaga, ki se črez zimo potisne na dno panju, da se na njej prestrežejo mrtve čebele in drobnjava, ki jo čebele nadrobijo iz zimskega gnezda. Ako padajo mrtve čebele in voščeni drobiž naravnost na panjevo dno, ta navlaka jako ovira prvi spomladanski izlet. Kdor bi pa to pred prvim izletom z grebljico odstranjeval iz panju, tisti bi čebelam več škodoval nego koristil, ker bi imelo tako vznemirjenje največkrat jako slabe nasledke. Vrhutega se molj vgnezdi v tem drobižu kaj zgodaj spomladi, ako dna ne očedimo pravočasno.
Koliko laglje je to delo tedaj, če imamo v panjih omenjene podlage. Zagozda pod okencem se narahlo odstrani, in podlaga se potegne iz panju brez najmanjšega šuma. Če se to vrši bolj zgodaj spomladi, se ista osnažena potisne nazaj; v nasprotnem slučaju, ako čebele že redno izletavajo, se pa spravi za drugo zimo. (Nekateri čebelarji jo pa pustijo v panjih skozi celo leto). Vse to se izvrši lahko in hitro brez vznemirjenja, in panj je v trenutku osnažen, da ne ostane niti trohica na dnu.
Pa še iz drugega vzroka je priporočati tako podlago črez zimo. Čebelna gruča se pomika pozimi za medeno zalogo, bodisi da gre od spodaj navzgor, od spredaj proti zadnjemu koncu ali obratno, kakršno obliko ima pač panj. V vsakem slučaju nam kažejo drobiževi nasipi na panjevem dnu, v katerih satnih celicah so čebele že bile, v katerih se ravno nahajajo, in koliko je še nedotaknjenih. Iz tega se da sklepati marsikaj, ne da bi bilo treba čebele le količkaj vznemirjati. One takorekoč pišejo vso zimo z voščenim drobižem na panjevo dno. To prezanimivo pisavo kaj lahko beremo, ako imamo črez zimo omenjene podlage v panjih. Treba je le tik pred prvim izletom podlago vzeti prav narahlo iz panjü, in pred seboj imamo začrtano vso pot skozi dolgo zimo. Ni dvoma, da bi se ne dalo iz takih slik priučiti marsikaj. Vzoren švicki čebelar je dal celo fotografirati take podlage, ki jih je vzel spomladi iz svojih panjev, in neki čebelarski časopis je potem prinesel obširno in zelo zanimivo razpravo o tem predmetu, pojasnjeno z izvirnimi slikami. Pa več o tem prihodnjo pomlad.
Za sedaj mi preostane le še, da opišem na kratko kako in iz česa so narejene te podlage. Do sedaj in izvefine še tudi sedaj rabijo za to navadno 2—3 mm debelo lepenko (papendekel), ki pa mora biti skozi prepojena s firnežem, da se v vlagi ne skrivi in ne razmoči. Nedavno sem pa bral v nekem čebelarskem časopisu, da je v to svrho posebno dober „Ruberoid", t. j. nekaka lepenka, ki se rabi za trajno kritje streh. Naročil sem si od tvrdke R. Avenarius, Karbolineum-Fabrik, Wien III/2, Bechard-gasse 14, nekaj kvadratnih metrov „Ruberoida" in izjaviti moram, da si ne morem misliti boljše tvarine za našo rabo kakor je ravno „Ruberoid". Usnju podobna, jako močna tvarina je zoper vsako vlago popolnoma neobčutljiva, se nič ne krivi, ako leži na ravni podlagi in ima v našem slučaju neomejeno trpežnost. Vrhutega je razmeroma poceni, ker stane kvadratni meter št. 1, K 110, št. 2. (ki je malo debelejša) K l'G0.
Za podlage se narežejo tako široki in tako dolgi pravokotniki kakor so panjeva dna znotraj široka in dolga. Seveda moramo paziti, da se da podlaga prav lahko potisniti v panj, ne da bi se kje kaj zadevala, in da je zagozda pod okencem neovirana na svojem mestu. Jaz sem pribil na podlago ob obeh podolžnih straneh in ob tistem koncu, ki pride k okencu, 1 cm debele in ravno toliko visoke remeljce, da je priprava podobna 1 cm globokemu predalčku. Na tistemu koncu, ki pride k žreln, nisem pribil remeljca, ker bi se sicer utegnilo zamašiti panjevo žrelo.
Sedaj je pravi čas, da se podlage denejo v panji — najpozneje pa do konca tega mesca. Predno se to delo izvrši, naj se panjeva dna dobro ostrgajo in osnažijo, da so popolnoma gladka. Posebno je paziti, da se odstranijo tisti voščeni stolpički, ki jih čebele narede med letom na panjeva dna.
Končno omenim še, da imajo posebno po Nemčiji večino čebelnjakov pokritih z „Ruberoidom" in z mirno vestjo lahko priporočam to tvarino za kritje streh ne samo za čebelnjake, ampak tudi za druga gospodarska poslopja.
mmm mmm mmm mmmmmmmm mmmmmmm asasjasj
Dve matici v enem panju.
Iv. Jurančič.
Neki čebelar s Koroškega piše v štev. 8. „Čebelarja", da je imel tri matice v enem panju. Tako srečen sicer jaz nisem bil, pač pa sem imel že večkrat v enem panju po dve matici. To gotovo ni nič kaj novega, ker je kaj enakega doživel že skoro vsak čebelar, če je le opazil, in tudi meni se je že večkrat pripetilo. Marsikomu se torej ta slučaj ne bo zdel niti vreden, da ga v tem listu omenjam, a vendar je zanimiv. Našel sem namreč v 7 panjih skoraj istočasno po dve matici.
Lansko leto je bilo pri nas jako slabo za rojenje, in tudi mladih matic se je na izletih veliko poizgubilo. Vsled tega sem imel samo dve mladi matici za vzimljenje. Ni mi torej drugega kazalo, nego moral sem vzimiti proti pravilu 10 triletnih matic. Dotični panji, oziroma roji, so v teku letošnjega poletja razun treh vsi matice prenovili. Ko sem našel pri prvem matične celice v času, ko ni bilo misliti na rojenje, me je to opozorilo, da sem tudi ostale opazoval in večkrat pregledal.
Ko se je mlada matica prvega panju oplemenila ter že legla jajca, najdem še tudi staro matico; istotako sem našel pozneje zraven mlade še tudi staro matico pri vseh 7 panjih, ki so sami matico prenovili. V enem panju sem celo zasačil staro, da je še tudi jajca legla zraven hčerke.
Iz tega opetovanega slučaja sklepam :
1.	Ni neovrgljiva resnica, kakor so stareji strokovnjaki trdili, da bi čebele staro matico umorile hitro, ali še predno se mlada izvali (v slučaju namreč, kadar čebele same matico prenovijo zavoljo onemoglosti ali kake slučajne napake), temveč jo pustijo še dalje živeti, včasih še po več tednov, da, cele mesce.
2.	Dve matici v enem panju ni tako redek slučaj, temveč se ob priliki, ko čebele matico same prenovijo, večinoma in skoraj redno dogaja.
3.	Tudi ni povsem resnična trditev, da bi v vsakem panju vselej le ena matica jajca legla ter bi ista zraven sebe ne trpela nobene druge delujoče. Trdi se namreč, da stara matica, ako jo čebele pustijo še zraven mlade dalje živeti, mora svoje delovanje takoj ustaviti, ko začne mlada leči, sicer jo poslednja umori. Vsekako pa je tak slučaj, da bi obe matici legli, izjemen in nepravilen, ki gotovo dolgo ne traja, ter stara matica morebiti le še par jajec na dan položi, pozneje pa gotovo celo preneha.
V starih panjih se vobče prenavljanje matice prepusti čebelam; še celo nekateri čebelarji premakljivega satovja se ne brigajo celo nič za starost matice, temveč vse to prepuščajo usodi. Ako se prenovitev normalno vrši, t. j. v dobri letini, v času, ko je obilno trotov in v lepem vremenu, se stvar dobro izteče. Drugače pa je v takem času, ko je celo malo ali nič trotov; ali ob slabi paši, ko so troti sestradani, ali jih čebele že odpravljajo. V takem slučaju se pogosto pojavljajo brezmatična ljudstva, begunci, trotarji, mrliči itd., neizkušen čebelar pa ne ve vzroka, ker matične menjave ne opazi.
V krajih z jesensko pašo se najjednostavneje skrbi za krepke in sposobne matice, ako se vsako jesen ena tretjina vseh panjev, t. j, tiste s> triletnimi maticami, kasira ter čebele k drugim plemenjakom pridruži; spomladi pa se zopet pusti toliko rojiti (zlasti lanske matice) ali se toliko rojev naredi, da se prejšnje število panjev zopet izpolni.
Naše opazovalnice.
Poročevalec Anton Žnideršič.
Mesečni pregled: avgust 1909.
	Učinek tehtanega panju								V-	Temperatura			> O >	D n e v o v						
Kraj	Donos			1	Upad		L		S Oi OJ rt	«	ctf	rr« « .5, c	C T3 -C	E v	E o	s	solncem		O	
									■2-3					>N	CJ					
		Mesečna tretjina					'i? s	<D C	rt j.	£	•S,	¿3	a>	-a	c: to	0		celi	>	
	I 1 | 2		3	i	2	3	z u	Q		c:	C	« s	£	N					N	
Ilirska Bistrica	_.	_		115	83	100		_	-298	29	10	196	30	10	-	5	11	15	10	
Bitnje pri Boh. Bistrici																				
Ljubevč pri Idriji	—	—	—	50	60	—	—	—	-110	27	8	179	31	15		9	7	15	7	
Metlika	—	—	—	—	—	—	—	—	—	,37	12	22«	30	15	—	2	23	6	31	
Nabrežina	—	—	30	80	85	20	20	31	-155	40	16j	26?	31	13	—	2	5	24	19	
Podgorje pri Kamniku	5	65	'295	35	10	—	60	25	320	31	11:	19"	30	14	—	5	6	20	23	
Struge pri Dobrepoljah	10	75	45	130	40	95	35	5	135	28	10	184	29	13	—	13	6	12	22	
Tolmin																				
Sv, Duh na Ostrem vrJiu		15	53	274	123	68,	18	21	-397	28	11	18"	28	13		7	7	17		
Črtica „—" v koloni „Temperatura" znači stopinje mraza, v koloni „Poraba ozir. prebitek" znači porabo.
Ilirska Bistrica: V prvih dveh tretjinah zaradi suše, v tretji zaradi slabega vremena niso čebele ničesar vdobile. Živeti so morale od svojih prihrankov, ki so se za skoraj 3 kg zmanjšali. Ajda v Divači in Košani, kamor so se peljali panji v pašo, tudi nič dobrega ne obeta. Ker se je zelo zapoznila, pričenja šele koncem mesca cvesti.	Žnideršič.
Ljubevč: Ta mesec ni bilo nič paše. Dne 21. odpeljali smo čebele iz svojega čebelnjaka na Kras na pašo. Oddali smo jih v Kobdil pri Štanjelu, ker jih drugje niso hoteli vzeti. Doma sem pustil samo dva eksportna panju in enega zadnjega rojička. Tehtani panj je upadel od 1. do 21. za 110 dkg. Od 21. naprej sem pa imel na tehtnici eksportni panj, pri katerem pa nisem mogel zaznamovati upada, ker sem ga krmil s sladkorjem. Dobil je 120 dkg.
Kaj bodo na Krasu dosegle, poročam, ko jih pripeljemo nazaj. Tudi drugi čebelarji so jih večinoma vsi odpeljali ta mesec na pašo; eni na Kras, drugi na Tolminsko, največ pa pod Ljubljano.	• S t. pl. Premerstein.
Nabrežina: Dasiravno je bilo vreme ugodno, ni bilo celi mesec nikakega donosa. Ajda je letos zakasnela, ravno tako satureja *), katera pričenja zdaj cvesti. Prihodnji mesec je za nas odločilen; da nam le vreme računa ne prečrta.	Sila.
Podgorje: Ajda in jesensko resje, naša glavna paša, sta nas letos popolnoma na cedilu pustila. Stalen dež in mraz, zlasti ponoči, sta vzrok, da ni medilo ne resje ne ajda. V začetku mesca so bili panji prav živalni, a mrzel veter jih je tako skrčil, da komaj zalego pokrivajo. Panji so polni zalege, medu pa nič! Akoravno bodemo morali mnogo panjev združiti, vendar bode še treba globoko v sladkorjevo vrečo poseči.	Sallath.
Struge: Z avgustom pri nas navadno konča čebelna paša. Nekatero leto še nekaj vdobijo, a letos, kakor kaže tehtani panj, niso za sproti. Sedaj že vemo, pri čem smo! Najmanj tretjino panjev bode treba kasirati, ostale pa pitati s sladkorjem, ker v kasiranih panjih ne bode medu. Meglen.
*) Kaj pa je satureja? Pojasnila uljudno prosi urednik za med „Drobiž" prihodnje številke, ker razun njega morebiti še kdo drugi ne ve, katero rastlino tako imenujete.
ESEJEJ ESEŽJOlgJE5ES @aa0Ei0B)@	©¡BIEJBJEJEI OESEJ
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje: Imam okrog 60 panjev čebel in upam, da bodo letos boljše kakor so bile lani, ko so bile res „od muh", vsaj pri nas. Za vosek bi potreboval topilnik in stiskalnico. Kaj bi bilo neki bolje? V Lakmayerjevi knjigi so navedene razne stiskalnice in topilniki, in zdaj se ne morem odločiti kaj naj si nabavim, zlasti še, ker berem: „Predno se kdo odloči kupiti si enega ali drugega (namreč topilnik) iz naštetih parnih topilnikov, svetujem mu, da se poprej prepriča, ali vsaj povpraša pri izkšenih čebelarjih, če je dotični topilnik res vreden te svote denarja, ki se zanj zahteva." Torej se obračam na „Čebelarja" za dober svet. (I. C. v B. pri L.)
Odgovor: Urednik „Čebelarja" je večkrat preizkusil tako Gerstungov „Simplex", kakor tudi Kolb & Gorberjev ter Deseifejev „Universal", ali kakor so se mu zdeli ti topilniki vprvič priročni in dobri, se je pozneje vendar prepričal, da dobre stiskalnice nobeden ne doseza, ter da je škoda 20 do 60 K dati za stvar, ki prej ali slej roma v podstrešje. Pripraven je že še ta ali oni topilnik, ali dober ni, po urednikovem mnenju, nobeden, celo pa ne prav dober, kar je močna stiskalnica vedno. Za dobro pa smatram pri topilniku kakor pri stiskalnici to, da spravi vosek kar najbotj mogoče iz voščin, ter da je vosek tudi lepo rumen, kar je pri topilnikih samo pri prvi kuhi, pozneje pa teče rujav, ker so večina tako sestavljeni, da se jih popolnoma osnažiti niti pri najboljši volji ne more. Tudi čisto ne delajo topilniki; tega sem se do
dobrega prepričal, ker sem s stiskalnico iz starih prekuhanih tropin iz topilnika dobil še mnogo voska, ki ga para ni dosti ločila od voščin, pač pa vrela voda in močen vijak.
Z Jurančičevo stiskalnico še nisem delal, a iz podobe 25. v Lakmayer-jevi knjigi je sklepati, da mora razvijati precej moči. Rabi se lahko tudi za stiskanje raznega sadja, česar pri nekaterih topilnikih ni mogoče, a bi le večkrat prav prišlo
Jaz rabim škarjasto stiskalnico, ki ima grozovito moč. Bukovi platišči sta po 1 m 90 cm dolgi, 35 cm široki in 17 cm debeli, in kljub tej moči jih železni vijak z bakreno matico čisto skrivi. Ko je stiskalnica enkrat privita, stiska, ker sta platišči skrivljeni, nadalje sama, kar je največjega pomena. To je pač višek učinka; kar je tekočega v vreči, ki mora biti iz močnih konopnih vrvic spletena, mora vun.
Za majhno čebelarstvo se ne izplača nabavljati tako drage stiskalnice — pri moji stane samo vijak z matico 36 K — a posamezne podružnice ali vsaj sosedni čebelarji naj bi si skupno nabavili dobro stiskalnico ; izplačala bi se kmalu. Pripomnim še, da ne kaže pri veliki siiskalnici kuhati voščin v v loncih, ampak v kotlu, da se lahko dobro meša, kar je zelo važno. Tudi prekipi v loncu prerado ali se smodi, če pa kotel ni popolnoma poln in je pokrit s pokrovom, da para ne pripusti vosku se prismoditi, bo ta1 tak, kakršen mora biti, in se bo lahko in dobro spravil v denar.
Vprašanje: Čebeiarim približno že šest let, a nobeno leto niso bile čebele tako slabe in malo medene kot letos. Vprašam, če so mehke hruške res dobre za pitanje čebel, kakor sem že večkrat slišal, ker treba bo obilno pitati. Škodovale bi jim menda ne, ker tudi same obilno lete k stiskalnici, ko se napravlja tolkovec. (M. J. na R. pri Ž.)
Odgovor: Res je, da obletavajo čebele stiskalnice ter nosijo domov sladki sadni sok, kakor ga tudi srkajo iz mednih hrušek, ali to ne izda veliko, ker je sadni sok preveč voden, ima premalo sladkorja v sebi. Za zimsko pitanje pa sploh ni, ker bi ga čebele morale toliko časa prenašati, da bi se primerno zgostil, sicer bi se jim skisal. Glede hruševega mošta je sicer pisal sloveči nemški čebelar Christ v svoji čebelarski knjigi že pred več kot sto leti, da ga kuhajo nekateri čebelarji v lončenih piskrih toliko časa, da se vkuha do polovice, potem ga prelijejo v drug lonec in ga še za tretjino vkuhajo in to zgoščeno tekočino hranijo za pitanje v dobro zaprtih posodah, ali zdaj je za ta poizkus že prepozno. Treba bo torej seči po medu ali sladkorju, kar je pa tudi že prav zadnji čas, da pitano čebele še pokrijejo. Za spomladansko pitanje rabijo ponekod vodo od suhih hrušek medenk, a tudi le za največjo silo. Ne pomaga vse nič, treba bo poseči v mošnjiček.
Vprašanje: Rad bi si naročil vzoren amerikanski panj, ki bo sam zase stal. Do katerega čebelarja oziroma mizarja naj se obrnem, ki me bo povsem zadovoljil? (P. K. v N. pri P.)
Odgovor: Zal da nimamo še nobene domače tvrdke, ki bi nam izdelovala razne panji. Za Vas Štajerce skrbi še najbolje gospod Jurančič v
Andrencih pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Obrnite se do njega, in če ima čas, Vam bo gotovo rad ustregel, Z amerikanskimi panji, ki stoje posamezno na prostem, čebelarijo v samostanu v Pleterjih na Dolenjskem. Morebiti Vam posodijo enega za vzorec, da Vam naredi domači mizar po njem take panji; če Vam ga pa dajo zastonj, tem bolje, saj imajo jih veliko.
Vprašanje: Prosim razfolmačite mi vzrok bolezni, da se fe letos čebelna zalega v celicah sušila. Ali je gniloba ali kaj? (K. P. pri sv. D.)
Odgovor: Težko bo drugače kot da rmate usmrajene čebele, vendar bi bilo dobro, če rili 'p'o'š1]ete košček sumljivega sata v vpogled, preden se lotite zdravljenja, ozirotna radikalnega uničenja napadenih panjev. Če je res gniloba, ravnajte se po Lakmayerjevi knjigi str. 68 do 72 in 250 tretji odstavek.
Iz Grahovega pri Tolminu. Ze večkrat sem premišljal, zakaj bi primorsko čebelarstvo tako skrito ostalo, da bi nihče ne vedel, da smo se tudi pri nas v tem oziru začeli razvijati. Zato sem se namenil napisati vsaj nekaj malega za poizkušnjo v „Čebelarja", da ne bo kdo rekel, ni ga Tolminca, ki bi črhnil kako besedo o tamošnjem čebelarstvu. Samo če povem, da smo tudi tod ustanovili čebelarsko podružnico, se mi zdi, da nismo najzadnji čebelarski zaspanci. Zivahneje smo se začeli gibati in če bomo imeli kaj dobrih letin, bomo gotovo napredovali. Ali letos nam tukajšnjim čebelarjem končni uspeh ni po volji. Pomlad je že še bila, saj rojev smo imeli obilo, še preobilo, samo matice so se izredno slabo prašile. Črez poletje smo tudi še prerili brez posebnega pitanja, ali jesenska paša, ki je tod ajda glavna, nam pa ni dala skoraj ničesa. Treba nam je za zimo obilno pitati in veliko panjev kasirati, oziroma jih združiti, tako da se nam bo število panjev znatno skrčilo. Toda nič nevolje zato, ker vsa jeza in vse zdihovanje nič ne pomaga, ampak z novim zaupanjem gledamo v bodočnost. Pozdrav od tolminskih čebelarjev!	I v a n Š o r I i.
Iz Ljubljane. Gospod urednik! Da ustrežem Vaši želji, Vam povem, da je bila letos letina v Ljubljani izredno slaba. Pet let že čebelarim, a vselej so si čebele nanesle vsaj za zimo, če več ne, celo vlani, ko je bila taka suša poleti. Toliko bobnanja je bilo letos po ljubljanskih časopisih, kako dobra letina se obeta čebelarjem, in res je tudi dobro kazalo. Ko ste bili, gospod urednik, letošnje poletje nekoč pri meni, ste se kar čudili, ko ste zagledali pri nekaterih panjih zadaj med. A človek obrača, Bog obrne. Ravno v odlo-
čilnem času, ko bi imele čebele najboljšo pašo, je deževalo, in noči so bile hladne, da ni medilo. Letos sem vse storil, kar je potrebno za čebelarjenje na med. Rojiti sem pustil malo, samo prvce sem jemal, drugce pa vračal. Vsled tega sem imel gerstungovce nabasane s čebelami. A kako se začudim koncem septembra, ko začnem vzimljati. Prvi na tehtnici je pokazal, da ima živeža komaj 4 kg, drugi 2 kg, tretji 5 kg itd. Le trije so imeli po 10 kg, dva pa bi ne preživela uiti do Vseh svetih. Pri vsakem panju sem moral vzeti zadnja dva romiča, da lahko potisnem zadaj slamnato blazino, in na teh romičih sem dobil od 30 gerstungovcev okrog 40 kg medu. Ker sem tudi poleti dobil nekako 50 kg medu, sladkorja sem pa kupil okoli 100 kg, torej izgube ravno nimam, dobička pa prav malo. Hvala Bogu, da imam tudi jaz to lepo čebelarsko lastnost, da ne obupavam, ampak da vedno le upam. Upam namreč, da bo morda boljše prihodnje leto. Končno Vam naznanim, gospod urednik, da sem Vas ubogal ter začnem drugo leto čebelariti za prodajo živih čebel. V ta namen sem vzimil letos vseh 30 gerstungovcev. Spomladi si postavim še en čebelnjak, potem bo pa čebel in kronic, da se bo moji ženki od veselja kar srce treslo, ker letos je revica zelo žalostna.
H i n k o.
Iz Košane. Dne 29. avgusta je priredila novoustanovjena podružnica v Košaui čebelarski shod, ki je prav lepo uspel. Ob 3. uri popoldne je otvorll shod g. župnik Kar. Lenasi, prisrčno pozdravljajoč gg. predavatelja nadučitelja A. Likozarja iz Ljubljane ter A. Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. Nato je predaval g. nadučitelj Likozar skoro 2 uri o čebelarstvu sploh ter še posebej o umnem čebelarstvu. Prekrasno in tako poljudno je bilo to predavanje! Gosp. Likozar je pač mojster, ki ima še posebno to prednost, da govori iz srca — v srce. Velik utis je napravilo njegovo predavanje na mnogoštevilne poslušalce, ki so bili prav navdušeni. Nato je predaval gosp. Znideršič o „Čebelarski zadrugi", nje ustroju in važnosti za čebelarstvo. Tudi njegov govor je bil navdušeno in hvaležno sprejet. Ko sta še gg. predavatelja obširno odgovarjala na razna vprašanja čebelarjev, zaključil je podpisanec ob 6. uri shod, zahvaljujoč se gg. predavateljema za prekrasni predavanji. Navzoči pa so jima burno klicali: „Bog vaju živi!" in „Na svidenje!" To je bil prvi dobiček, ki ga je nudila podružnica svojim članom, ki so ji zato res iz src hvaležni. Ker je podružnični odbor res vnet za umno čebelarstvo, trdno pričakujemo lepih uspehov od novoustanovljene podružnice. S čebelarskim pozdravom J. Grad, nadučitelj.
Iz krške okolice. Ako je prišel pred desetimi leti kak tujec v našo vinorodno dolenjsko stran ter si ogledal posamezne kraje, tedaj je zapazil razun strašnih podrtij hiš tudi semtertje kak čebelnjak. Ze v tem času je imelo ljudstvo nek poseben nagib, ki ga je vlekel do te stroke. Toda takratne razmere v primeri z današnjimi so se precej izboljšale. Nekateri možje, ki so imeli posebno veselje do tega dela, so začeli ljudstvo organizirati ter mu napovedovali boljšo bodočnost, če bi se začelo bolj pečati s čebelarstvom. Drugi, ki so bili naročeni na „Čebelarja", so ga dajali ljudstvu brati ter so mu s tem vcepili še večje veselje do čebelarstva. Ko je videl te razmere
čebelar Anton Jane, tedaj je stopil na pete, si ogledal posamezne kraje ter začel čebelarje poučevati o novi „modi" čebelarstva. In res! njegovi uspehi niso bili zastonj. Ljudstvo je začelo stremeti po tem delu. Posebno vaški fantje so se zvečer shajali in razpravljali važnejša vprašanja čebelarstva. Naš Tone je razprostrl svoja krila ter se spustil k posameznim čebelarjem. Ali sitnosti je pa le imel. Če je prišel h kakemu čebelarju, je vsak svečano pritrjeval njegovim besedam z da, da! Toda besede niso zadostovale. Tudi s svojim vzornim čebelnjakom je pomagal do tega, da • se danes tod po njegovem vzgledu čebelari. Začeli so ga posnemati. Delati so začeli čebelnjake, ki so prav lični. In sedaj, če pride tuječ mimo kakega čebelnjaka, vidi tam sedečega starca s pipo v ustih. Smeje se svoji živalci kako pridno dela. Jutri pa grem tudi jaz na delo. Čebele so me vzdrarnile!	Alojzij Pire.
Iz Sebrelj. Kot večletni naročnik „Čebelarja" in član čebelarskega društva imam dolžnost in tudi pravico se oglasiti v društvenem glasilu; vsaj sam si tako domišljujem. S to ponosno mislijo primem za pero in hočem opisati letošnje in sploh naše čebelarstvo. Z marcem se prične čebelarsko leto. Pri nas se je pričelo letos z najhujšo sneženo zimo, da je bilo koncem marca snega kot v Sibiriji, in smo čebelarji že obupavali. Ali nastopil je solnčni april in se na vso moč trudil popraviti, kar je bilo zamujenega, tako da so se naša ljudstva kaj hitro razvijala, in v sredi maja so se že prikazovali prvi roji. Letos so pri nas čebele posebno rade rojile. V mnogih krajih se hvalijo, kako je medila akacija, pravi in divji kostanj. Pri nas se s tem drevjem ne moremo ponašati, ali tudi pri nas ponuja narava ob ugodnem vremenu obilo paše. Koj spomladi medi imenitna medarica resje. Za tem češnja in obilica raznega sadnega drevja. Potem bero na travniških cveticah posebno na žajbeljnu. Kot glavna jesenska paša je ajda. Pri nas čebelarimo brez izjeme v navadnih kranjskih panjičih. Ali z večjim vspehom bi se dalo čebelariti, ako bi se poprijeli večje mere s premakljivim satjem, kar sem se letos prepričal. Domači mizar mi je napravil dunajski panj pravilno in natanko po meri, kakor je opisana v Lakmayerjevi knjigi. Dne 21. maja sem vsadil v tega novega velikana dva združena roja iz navadnih kmetskih panjičev. Črez dober mesec je bilo vseh 20 satnikov v vališču izdelanih in gosto zasedenih. Dne 20. junija sem odprl medišče, ali kljub temu mi je dal dne 5. julija zelo močan roj, ki je dobro vspeval, kakor je tudi izrojenec ostal dovolj močan. — Zdaj naj bo za enkrat dovolj dolg dopis. Jožef Grošelj.
eiaigjiaieie) @j@jiaj@jaiej@jei ©aj©©©®® mmmmmm osna KRANJSKE PODRUŽNICE.
Čebelarska podružnica v Kamniku ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 7. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni pri „Petru" v Kamniku z navadnim sporedom. Čebel arji, pridite polnoštevilno!
N. Sallath, predsednik.
mm® mmmmmm mm® mmmmm mm®-¡mm®® ®m®®®® ®®®
IZ SLOVANSKIH IN DRUGIH POKRAJIN.
V Rumi v Slavoniji se je vršil dne 30. avgusta kongres hrvaških in srbskih čebelarjev v kraljevin^Hrvatski in Slavoniji, s katerim je bila združena 11. deželna čebelarska razstava, ki jo je priredilo srbsko čebelarsko društvo v Rumi s pomočjo čebelarskega društva v Vukovaru. Kakor je posneti iz „Hrvatske včele", sta se tako kongres kakor tudi razstava dobro obnesla. Kongresa se je udeležil tudi urednik „Češkega Včelara", Jožef Keberlevi« še dva druga češka gosta, dalmatinske čebelarje pa je zastopal dr. Spiro Penišina iz Kotorja; ti so se podali potem na čebelarski shod <1 Zofijo, kjer je bil sprejet predlog, da se ustanovi „Vseslovanska čebelarska zveza". Izvoljgn je bil poseben odsek, ki bo stopil v stik z vsemi slovanskimi čebelarskimi društvi ter sestavil pravila za „Vseslovansko čebelarsko zvezo".
Iz Galicije. Kakor je poročal „Čebelar", je bila lanska čebelarska letina v Galiciji tako slaba, da je padlo črez zimo na tisoče in tisoče čebelnih ljudstev. V zadnji številki „Illustr. Monatsblatter" pa poroča neki Onjjfrij Czynka iz Zoltanc v Galiciji nekaj, o čemer bi človek mislil, iz Amerike je poročilo in ne iz Galicije. Ta srečni čebelar pravi, da mu je nanesel skoz letošnje leto vsak panj povprečno nad 125 kg medu prebitka, vsakemu pa da je pustil še približno po 25 kg zaloge«/?a črez zimo. V aprilu i-tf maju je pa., krmil na vsak panj po 5 kg sladkorja. Dne 8 julija je odvzel vsakemu panju povprečno po 26 kg medu, dne 16. julija pa po 30 kg. Dne 21. julija je že zopet odjemal in sicer po 25 kg od panju in dne 28. julija je odvzpl celo po 32 kg. Dne 6. avgusta je pregledal zadnjikrat vse panji in dobil od vsakega še po 12'5 kg prebitka. Končni vspeh je bil torej 125-5 kg povprečno od vsakega panju. Ta številka je tako velika, da bi bili mi zelo hvaležni, ko Ivi dobili od panju toliko, če bi decimalno piko pri svoti pomaknili za erv«> mesto proti levi.
000-000000 00000000 0000000 000000 000
MALA NAZNANILA. ,
Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa,Je dvakrat V letu.
Čistokrven pes španjolske pasme
prava redkost — prepeličar, tri mesce star, je na prodaj pri Emanuelu Kovačiču, Stražišče pri Kranju. 300 kg iztočenega ajdovega pitanca proda Frančišek Verbnjak, Iljaševci, pošta Križevci pri Ljutomeru, Štajersko. 50 kg garantirano čistega, iztočenega medu, 5 kg z dežico 9 K. Pri predplačilu poštnine prosto prodaja M. S c h m i d-liofer, Črneče, pošta Meža ob Dravi, Koroško.
Franc Zabavnik, slikar v Šmarci pri Kamniku, slika panjeve končnice za
kranjiče po 20, 40 in 60 vin., za gerstun-govce po 80 vin. in 1 krono.	(2—1)
Prodam izmed dveh posesti eno in sicer ali v Mošnjah ali na Sp"odnjem Otoku, katero kdo želi. Posestvo je večje in manjše. Več se izve pri lastniku. Matiju Megli011 na Spodnjem Otoku št. 6, pošta Radovljica, Gorenjsko.	(2—1) Tri prazne panji (gerstungovce z okvirji) ter več nemških knjig in časopisov o čebelarstvu proda po dogovoru Jakob Kovačič, nadučitelj pri sv. Vidu v Junski dolini na Koroškem. (2—11 Za jesensko pitanje je najbolj prikladen sladkor v kristalih po K 74 — za sto kilogramov. Kupujem med in vosek. — I. N Babnik, „Čebelarski dom", Dravlje, pošta Št. Vid nad Ljubljano. (2—1)
Listnica uredništva.
Gosp. J. K. v P.: Klišej za tako veliko sliko bi preveč stal, in „Čebelar" za letos ne zmore več tako velikih stroškov. Slika se bo poslala v arhiv glavnega odbora. Nekemu gospodu v novomeški okolici sem poslal VVeipplovo knjigo o načrtih za čebelnjake. Dotični gospod naj jo blagovoli poslati gospodu Konradu Barle, učitelju v Metliki. Hvala vnaprej I
trčan med,
Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici prodaja
kot pitanec garantirano zanesljiv, v 5 kg dežicah, poštnine prosto, ajdov po K 7'—, spomladanski svitel po K 850 ;
KtTID^il A on j-Jn 'z garantirano čistega voska, za vsako mero prirezano, UIIlClllU 5d IJC kilogram po K 450, zabojček s 3 '¡2 kg vsebine za K 16 — Pri večjem odjemu znižane cene.	poštnine prosto.
Svojim članom preskrbuje eksportne panji, kot jih je g. Žnideršič v 1. številki „Slov. Čebelarja" opisal z okvirji in začetki iz umetnega satja po K 4'—.
Trčan svitel spomladanski med plačuje po 1 K 30 h, ajdov po 1 K, voščine po 1 K 10 h, vosek po 3 K 20 h kilogram, franko Ilirska Bistrica.
Kdor hoče postati član zadruge mora plačati vsaj 2 K na račun deleža in poslati podpisano pristopno izjavo.
Dober dan, gospod sočebelar! Kaj pa pišete?
Dopisnico na	■ ■ ■ ■
I. avstrijsko - šlezijsko zalogo čebelarskih potrebščin
FRANC SIM /VII CM U. Jauernig, "1KE
da mi pošlje zastonj nov cenik za čebelarstvo in perutninarstvo, ki ima tudi bilježko in zelo poučna mesečna opravila. Moji sosedi dobe od njega trčalniče, panjove, umetno satovje, lovilnike, prašilčke in priprave za matično vzgojo, kadilnike, varovala pred pikom, priprave za umetno lego jajc, pitalnike in napajalnike, poizkuše-valce za jajca, žičaste mreže itd. in so bili zelo zadovoljni s ceno in blagom, zatorej bom vprihodnje tudi jaz dobival blago od te tvrdke.
Udnina (2 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku „Slovenskega Čebelarja" Fr. Rojinu, nadučitelju v
šmartnem pri Kranju, aaaaaaa^aigiaaaaaiaaag®
Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Lastnik „Slovensko čebelarsko društvo". Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.