105 SVETOVI/WORLDS leto 1, št. 1, februa r 2023 IZVLEČEK Na Slovenskem narodopisnem inštitutu Urban Jarnik, kjer raziskave in dokumentacije ob- segajo vsa področja slovstvene folklore, je nesnovna kulturna dediščina močno razvejano raziskovalno področje. Avtorica v prispevku predstavlja kratek zgodovinski pregled zbi- ranja slovstvene folklore na Koroškem v funkciji utrjevanja slovenskega jezika, kulture in identitete (do leta 1920), v funkciji ohranjanja jezika, kulture in identitete (do leta 1991) in v iskanju sodobnih funkcij slovenske slovstvene folklore na Koroškem kot žive dediščine. KLJUČNE BESEDE: slovstvena folklora, nesnovna kulturna dediščina, slovenska manjšina na Koroškem ABSTRACT At the Urban Jarnik Slovenian Institute of Ethnography, whose research and materials encompass all areas of folklore, intangible cultural heritage is a highly diversified research field. This contribution presents a brief historical overview of the collection of folklore in Carin - thia: from its role in upholding the Slovenian language, culture and identity (until 1920), its protective role in preserving the language, culture and identity (until 1991), and in search of the contemporary role Slovenian folklore plays as living heritage in Carinthia today. KEYWORDS: folklore, intangible cultural heritage, Slovenian minority in Austrian Carinthia Dokumentacija slovstvene folklore na avstrijskem Koroškem v preteklosti in danes Documenting Folklore in Austrian Carinthia in the Past and T oday Martina Piko-Rustia 1.04 Strokovni članek DOI 10.4312/svetovi.1.1.105-120 106 UVOD Eno leto po osamosvojitvi Slovenije je bil v Celovcu ustanovljen Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik. Sprva je deloval kot organizacijska enota Krščanske kulturne zveze, od leta 1994 pa samostojno deluje pod okriljem Narodopisnega društva Urban Jarnik, prav- nega nosilca inštituta. Njegova ustanovitev je bila pomemben mejnik, ki je etnološko delo na Koroškem okrepil in omogočil, da je raziskovalno delo dobilo primerne znanstvenorazi- skovalne organizacijske okvire. Že pred tem je od leta 1983 pri Krščanski kulturni zvezi, eni od obeh osrednjih kultur - nih organizacij koroških Slovencev, deloval etnološki oddelek. Posebno raziskovalno težišče etnološkega oddelka je bila »duhovna kultura«, torej nesnovna kulturna dediščina, raziska- ve pa so potekale tudi na področjih materialne in družbene kulture. Etnološko dejavnost na Koroškem izvaja tudi druga osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev, Slovenska prosvetna zveza, njena raziskovalna težišča so predvsem materialna kulturna dediščina in družbena kultura. 1 V središču delovanja razvejanega raziskovalnega področja inštituta Urban Jarnik na področju nesnovne dediščine so šege in navade, plesna kultura, zdravstvena kultura ter domala vsa slovstvena folklora: pripovedništvo, (narečno) pesništvo, ljudske pesmi, otro- ški verzi, zagovori, pregovori in nagrobni napisi. V zadnjih petnajstih letih je bil najobse- žnejši inštitutski projekt dokumentacija ledinskih in hišnih imen na dvojezičnem območju južne Koroške. Projekt v sodelovanju z inštitutom Urban Jarnik in obema osrednjima kul- turnima organizacijama, Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo, izvaja- jo posamezniki, slovenska kulturna društva in slovenska interesna (kmečka) združenja. Oddelek 3 Dežele Koroške, ki je pristojen za občine in koroški geoinformacijski sistem KAGIS, v sodelovanju s koroško izobraževalno ustanovo Kärntner Bildungswerk zapisuje geografska imena tudi na območju južne Koroške. Etnološka raziskovalna dejavnost na Koroškem sega že v začetek 19. stoletja. T emelje etnološke dejavnosti je na začetku 19. stoletja zasnoval Urban Jarnik, po katerem je inšti- tut tudi poimenovan. Prvi je opozoril na pomembnost zbiranja slovenskih ljudskih pravljic, povedk in pesmi. Prvi je tudi popravljal nenatančne opise šeg in navad tujih raziskovalcev. Prav tako se je kot prvi posvečal slovenskim zemljepisnim imenom na Koroškem ter raz- pravljal o koroških narečjih in njihovih govorcih. Prvi je sestavil slovar slovenskih govorov v tedanji Notranji Avstriji (Innerösterreich). Prvi pa je tudi opozoril na asimilacijo na Koro- škem s sociolingvističnega vidika. Omenjena Jarnikova raziskovalna področja so še danes pomemben del dejavnosti inštituta Urban Jarnik. V prispevku na kratko predstavljam zgodovinski pregled zbiranja slovstvene folklore na Koroškem v funkciji utrjevanja slovenskega jezika, kulture in identitete v obdobju nacionalne diferenciacije na Koroškem (do leta 1920), v funkciji ohranjanja jezika, kulture in identitete po 1 V eč informacij o etnološki dejavnosti Slovenske prosvetne zveze na: https://spz.slo.at/sl/home. V ol. 1, Nr. 1, Februa ry 2023 Martina Piko-Rustia Dokumentacija slovstvene folklore na avstrijskem Koroškem v preteklosti in danes 107 SVETOVI/WORLDS leto 1, št. 1, februa r 2023 koroškem plebiscitu oktobra 1920 in v iskanju sodobnih funkcij slovenske slovstvene folklore na Koroškem kot žive dediščine po osamosvojitvi Slovenije in evropski združitvi. SLOVSTVENA FOLKLORA NA KOROŠKEM V FUNKCIJI ISKANJA NARODNE IDENTITETE, KULTURE IN UTRJEV ANJA SLOVENSKEGA JEZIKA Da so se številni slovenski raziskovalci in posamezne raziskovalke na Koroškem v 19. in 20. stoletju posvečali predvsem slovstveni folklori, je po eni strani povezano s sprejemanjem Herderjevih idej o pomenu ljudskih pesmi in povedk za raziskovanje zgodovine Slovanov. Leta 1812 je namreč Urban Jarnik (1784–1844), rojen na Potoku v občini Štefan na Zilji, v celovški Carinthii objavil Herderjevo poglavje o Slovanih, v katerem ta piše o pomenu ljudskih pesmi in pripovedk za osvetlitev (Erhellung) narodne zgodovine Slovanov. Jarnik je Herderjevo poglavje komentiral in opozoril na to, da se »Nemci še vedno pregrešujejo nad Slovenci, četudi ne z mečem, pa le s peresom in jezikom« (Jarnik 1812). S to objavo se je odzval tudi na situacijo na geografskem sečišču slovenskega in nemškega kulturnega kroga, ki se stikata prav na Koroškem; tu pa se je zavest o lastni kulturi in kulturi drugega oblikovala tudi v odnosu do Drugega – predvsem v iskanju različnosti in podobnosti z Drugim (Piko 1996: 7). Pod vplivom Urbana Jarnika (in Stanka Vraza) je začel Matija Majar Ziljski (1809– 1892), rojen v Vitenčah na Zilji, narodopisec, narodni buditelj in oče programa Zedinjena Slovenija, zbirati ljudske pesmi in pripovedi ter razpravljati o primernem načinu zapisova- nja. V takratnem nacionalno-romantičnem duhu je razpravljal tudi o njihovem (narodnem) pomenu. Matija Majar je bil začetnik načrtnega zbiranja ter objavljanja koroških ljudskih pesmi in pripovedi, za njim so se v 19. stoletju začele vrstiti objave koroške slovstvene folklo - re. Načrtno zbiranje slovstvene folklore so v drugi polovici 19. stoletja nadaljevali profesorji na celovški gimnaziji, Anton Janežič, Jakob Sket in Janez Scheinigg, slavist in filolog Karel Štrekelj v Gradcu, jurist Jakob W ang v občini Žrelec ter jurist in glasbenik Oskar Dev. Nasta- le so temeljne zbirke koroških ljudskih pesmi Janeza Scheinigga (1889), Jakoba W anga (b. n. l.; 1900) in Oskarja Deva (1912). Koroške ljudske pesmi so bile objavljene tudi v Štrekljevi zbirki (1895–1923). Slovenska slovstvena folklora je bila vključena v slovenske učbenike, ki sta jih uredila Anton Janežič (1861; 1865–1867) in Jakob Sket (1886), našla pa je tudi pot v monumentalno delo o avstro-ogrski monarhiji Die österreichisch-ungarische Monarchie in W ort und Bild (Scheinigg 1891). Razvila se je tudi literatura na podlagi motivov iz slovstvene folklore, npr. Sketova Miklova Zala (1884). SLOVSTVENA FOLKLORA NA KOROŠKEM V FUNKCIJI OHRANJANJA JEZIKA, KULTURE IN IDENTITETE V omenjenem delu o avstro-ogrski monarhiji (Scheinigg 1891) je Thomas Koschat (1891: 173) razpravljal o koroški nemški ljudski pesmi in omenil, da spada med najbolj »priljublje- ne«. Kot komponist je Koschat »koroško nemško ljudsko pesem« ponesel daleč v svet. V 108 zapuščini Angele Piskernik pa najdemo kritično pripombo, da je Koschat, po rodu Slovenec, ponemčil slovenske ljudske pesmi. 2 Ponemčevanje slovenske slovstvene folklore je bilo posebej močno v času po plebisci- tu leta 1920, ko so Slovenci na Koroškem postali narodna manjšina. Asimilacijski pritisk pa je bil močen vse do konca 20. stoletja. Po plebiscitu oktobra 1920, ko je morala večina slo- venske inteligence zapustiti Koroško, ker niso dobili primerne službe, so slovstveno folkloro iz avstrijske Koroške zbirali raziskovalci v Mežiški dolini, med njimi France Kotnik, Vinko Möderndorfer z Zilje, Pavel Košir iz V rbe in Angela Piskernik, svakinja Franceta Kotnika, iz Železne Kaple, ki je delovala v Ljubljani. Nadaljevali so sistematično dokumentacijsko delo, s katerim so zavrnili trditve nemškega etnologa Georga Graberja (1914; 1934), ki je pod vpli- vom »vindišarske teorije« Slovencem na Koroškem v predgovorih svojih zbirk odrekal jezi- kovno in kulturno povezanost s preostalim slovenskim prostorom (glej Graber 1941: 1–10). Gradivo iz slovenskih krajev je Graber objavil v nemškem jeziku, zato je toliko pomembneje, da sta leta 1924 izšli dve slovenski zbirki, Kotnikova zbirka koroških pravljic in pripovedk (Kotnik 1924) ter Möderndorferjeva zbirka narodnih pripovedk iz Mežiške doline (Möderndorfer 1924). Pridružili sta se zbirki koroških pravljic Gor čez izaro, ki sta jo leta 1923 izdala Tone Gaspari in Pavel Košir, ilustriral pa Maksim Gaspari (Gaspari in Košir 1923a). Pavel Košir in T one Gaspari sta istega leta izdala še zbirko koroških »popevk« (Gaspari in Košir 1923b), koroške uganke in »popevke«, ki jih zbral Vinko Möderndorfer, pa so izšle leta 1933 (Möderndorfer 1933). Angela Piskernik je v letih 1925 in 1926 v Prilogah Koroškega Slovenca anonimno objavila ljudske pripovedi iz domačega kraja ter prispevke o šegah in navadah. 3 V Arhivu Slovenije so tudi številni neobjavljeni zapisi Angele Piskernik o šegah in navadah, pripovedih in pesmih, ledinskih imenih, zdravilstvu in jedeh. Leta 1936 je Josip Šašel s Franom Ramovšem izdal zbirko v rožanskem narečju z naslovom Narodno blago iz Roža, v kateri je v prvem delu objavljeno pripovedno gradivo (Šašel in Ramovš 1936/37: 4–42). V članku Kako so nastali zapiski za Narodno blago iz Roža, ki ga je Šašel objavil leta 1959, je zapisal zanj bistveni motiv, ki ga je spodbudil, da je gradivo objavil v narečju: Ne morem končati prednje izpovedi, ne da bi vsaj bežno omenil en motiv zapisovanja v narečju. V raznarodovalnem procesu koroških Slovencev so namreč nemški nacionalci prav glasno začeli znanstveno dokazovati, da to niso več pravi Slovenci, njih govor je tako prepojen z nemškimi besedami, da spada že k nemškim, ne pa k slovenskim narečjem. Opazoval sem, da je ta propaganda dejansko vplivala na nezavedne in sovražno razpoložene rojake; začeli so prav prisiljeno vpletati v vsakdanji govor čim več nemških besed, katerim so seveda morali pritikati slovenske pripone in končnice. […] Da nudim jezikoslovcem stvarno možnost presoditi, koliko je propaganda z vindišarskim jezikom upravičena, sem se vestno potrudil podati vsakdanji 2 Zapuščina Angele Piskernik v Arhivu Republike Slovenije. AS 1982 Piskernik dr. Ángela. 3 Ta podatek navaja v svoji bibliografiji, ki jo hrani Arhiv Slovenije. Curriculum vitae, delo in uspehi dr. Piskernik Angele. AS 1982 Piskernik dr. Ángela. V ol. 1, Nr. 1, Februa ry 2023 Martina Piko-Rustia Dokumentacija slovstvene folklore na avstrijskem Koroškem v preteklosti in danes 109 SVETOVI/WORLDS leto 1, št. 1, februa r 2023 govor Rožanov v pismeni podobi. To je slika rožanščine, kakor se je govorila v času zapisovanja, to je med obema svetovnima vojnama, ne samo v Slovenjem Plajberku, temveč z lokalno barvo naglaševanja tudi ob Dravi, na Gurah, ob Jezeru in na Celovškem polju. Kolikor so nemške izposojenke v tem govoru običajne, sem jih ohranil tudi v primerih, kjer bi jih mogel nadome- stiti s slovenjimi (tudi običajnimi) izrazi. (Šašel 1959: 215) Leta 1951 je duhovnik in narodopisec Pavle Zablatnik študij narodopisja končal z disertacijo o duhovni kulturi koroških Slovencev (Zablatnik 1951). V disertaciji je tudi on ovrgel trditve koroškega narodopisca Georga Graberja, ki je koroškim Slovencem odrekal lastno ljudsko kulturo. Zablatnik je ugotovil, da je tisočletno sožitje Slovencev z Nemci pustilo sledove medsebojne kulturne izmenjave in povezanosti, poudaril pa je, da Slovenci v tej kulturni izmenjavi niso samo prejemali, temveč so tudi dajali. Kljub politični odvisnosti Slovenci na Koroškem niso izgubili svoje kulturne samostojnosti in etnične identitete. Narodopisec in duhovnik Pavle Zablatnik je bil leta 1983 med ustanovitelji etnolo - škega oddelka pri Krščanski kulturni zvezi. Vodila ga je slavistka Herta Maurer-Lausegger, ki se je leto pozneje kot asistentka zaposlila na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu. Etnološki oddelek je imel dve glavni težišči – arhivsko in terensko delo. V hrambo je med drugim prejel presnetke slovenskih oddaj Slovenskega sporeda avstrijske radiotelevizije ORF do leta 1983, ki so z dovoljenjem avstrijske radiotelevizije na voljo za raziskovalno dejavnost. T o izredno in dragoceno gradivo je še danes neizčrpen vir za raziskave slovstvene folklore. Oddelek je takrat prejel tudi presnetke koroških ljudskih pesmi iz arhiva Inštituta za sloven- sko narodopisje ZRC SA ZU. Poleg slovstvene folklore so bila težišča etnoloških raziskav na etnološkem oddelku na dokumentaciji življenjskih zgodb, raziskavah arhitekturne dediščine in umetnostne zgodovine, na dokumentaciji oblačilne kulture s posebnim težiščem na zilj- skih nošah in pripravi krajevnih monografij. Raziskavo narečij je na Inštitutu za slavistiko na Univerzi v Celovcu nadaljevala Herta Maurer-Lausegger. Po drugi svetovni vojni so na Koroškem ljudske pesmi zbirali raziskovalci iz Slovenije (tedanje Jugoslavije), med njimi France Cigan, Zmaga Kumer, Jerko Bezić in Lajko Milisavljevič; omenjeni so objavili pomembne publikacije in zapustili pomembne neobdelane zapuščine. Obsežno arhivsko gradivo Franceta Cigana in Jerka Bezića iz Podjune je v zbirkah objavil etnomuzikolog Engelbert Logar (1988; 1990; 1991; 2000), ki je dokumentiral tudi številne pesmi v Podjuni in jih objavil v krajevnih monografijah o Suhi, Libeličah in V ogrčah (Logar 1993; 1994; 1996). Etnomuzikolog Jerko Bezić, ki je deloval v Sloveniji in na Hrva - škem, je terenske raziskave na Koroškem opravljal v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Del zapuščine Franceta Cigana iz Roža je uredil gimnazijski profesor glasbe Jožko Kovačič, med drugim slovenske ljudske pesmi, ki jih je harmoniziral France Cigan, in raz- prave o ljudskih pesmih, ki jih je France Cigan v letih 1958–1970 objavil v letnih poročilih Slovenske gimnazije (Cigan 2002). France Cigan je bil med drugim tudi profesor glasbe na Slovenski gimnaziji. Zmaga Kumer, ki je delovala na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je izdala pesemske zbirke iz Kanalske doline (Kumer 1986a) in z Zilje (Kumer 1986b) ter zbirke iz Spodnjega Roža (Kumer 1992), Zgornjega Roža (Kumer 1996) in Podjune (Kumer 1998). 110 Etnomuzikolog Lajko Milisavljevič, glasbeni urednik na RTV Slovenija, je dokumen- tiral pesmi v vseh treh dolinah južne Koroške. Že leta 1970 je s tematskim koncertom opozo- ril na ziljsko vascit (ziljsko svatbo) in na ziljske svatbene pesmi (Milisavljevič 1976a; 1976b). T akrat so na Zilji slovenske pesmi odhajale v pozabo, predvsem pa so jih ponemčevali. Lajko Milisavljevič je s posnetki v živo dokumentiral ziljske slovenske obredne pesmi. S tematskimi koncerti o ziljski svatbi in ziljskem štehvanju (Milisavljevič 1996) je spodbudil, da so v devet - desetih letih 20. stoletja na Zilji po domačih slovenskih svatbenih in žegnanjskih pesmih ponovno začeli segati tudi pripadniki večinskega naroda. SLOVSTVENA FOLKLORA V ISKANJU SODOBNIH FUNKCIJ SLOVSTVENE FOLKLORE NA KOROŠKEM KOT ŽIVE DEDIŠČINE Ko je bil leta 1992 ustanovljen Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, so sodelavci in sodelavke nadaljevali zbirateljsko delo, zasnovano na etnološkem oddelku Krščanske kultur- ne zveze. Slovstvena folklora je še naprej ostala prioritetno inštitutsko raziskovalno podro- čje. Danes pa se vse bolj pojavlja vprašanje, kako lahko slovstveno folkloro ohranimo v živi rabi in kako jo lahko (ponovno) umestimo v lokalno praznično in sodobno življenje, pred- vsem tam, kjer je slovenska beseda zamrla ali pa je bila ponemčena. Ljudske pesmi in plesi v arhivih in živi rabi Ob koncu prejšnjega stoletja je etnomuzikolog Lajko Milisavljevič z zgoščenko koroških koledniških pesmi Eno pesem hočmo peti (Milisavljevič 1999) opozoril na slovenske koledni- ške pesmi. Na zgoščenki je objavljenih 42 kolednic, ki jih je večinoma posnel v živo ob spre- mljanju raznih koledniških skupin po južnem Koroškem. Sedem posnetkov je arhivskih. Kolednice so razvrščene po koledarskem letu od vigredi do zime: jurjevski kolednici, flor- janovske, vnebohodna (znana samo v Zahomcu), tepežnice, 4 novoletne, Pierhta pet (znano samo v Zahomcu), trikraljevske, svečniška, godovna in kolednice za posebne priložnosti. Zgoščenki je priložena knjižica s spremnim besedilom Lajka Milisavljeviča o koledovanjih na Koroškem. Izid zgoščenke je pripomogel, da so slovenska koledovanja na Koroškem postala pre- poznavna in jih ponovno spoštujejo, tudi s tem, da jih več ne ponemčujejo in jih ponovno pojejo v izvirni slovenski obliki. Po smrti Lajka Milisavljeviča je del zapuščine prejela Krščanska kulturna zveza. Odlo- čila se je, da v sodelovanju z inštitutom Urban Jarnik izda zbirko ziljskih pesmi iz njegove zapuščine. Nastala je obsežna zbirka z naslovom Dr bә Zila kna biva – Ljudske pesmi z Zilje – iz zapuščine Lajka Milisavljeviča (Gašperšič idr. 2014). Zbirka na petstotih straneh podaja vpogled v raziskovalne poti Lajka Milisavljeviča na Ziljo od konca šestdesetih let 20. stoletja 4 T epežkanje na Zilji imenujejo šapla, v Rožu in zahodni Podjuni šapanje, v vzhodni Podjuni pa otepanje. V ol. 1, Nr. 1, Februa ry 2023 Martina Piko-Rustia Dokumentacija slovstvene folklore na avstrijskem Koroškem v preteklosti in danes 111 SVETOVI/WORLDS leto 1, št. 1, februa r 2023 vse do njegove smrti leta 2002. Je izjemen dokument glasbene kulturne dediščine in njenega razvoja na Zilji v drugi polovici 20. stoletja ter dragocen vir za zborovodje, ki bi radi svoje repertoarje popestrili z izvedbami ljudskega eno- ali večglasja, pa tudi za skladatelje, ki iščejo napeve za zborovske priredbe. Prav tako je dragocen dokument ziljskega narečja, ki gre v pozabo, trdno pa se ohranja v ziljskih pesmih. Leta 2018 sta bila na avstrijski Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine sprejeta ziljski žegen in ziljska noša. T o sta prva elementa, ki sta bila na avstrijski seznam vpisana v obeh deželnih jezikih: Untergailtaler Kirchtagsbräuche und Untergailtaler Tracht / Ziljski žegen in ziljska noša. 5 Pomemben del ziljskega štehvanja so starodavne ohranjene ziljske pesmi v slo- venskem ziljskem narečju, med njimi je najbolj znana štehvanjska pesem »Bu ǝg nan dej te dobәr čas, tә prbә rej začelә smo, tuәr je z Buәgan, Buәg je ž njin, san Ježәš je Marijәn sin«, ki jo še danes pojejo pri reju pod lipo, tj. pri prvem plesu pod lipo (Milisavljevič 1996). T udi krajevna zbirka z Radiš in iz okolice ima namen, da lokalno pesemsko dediščino ohranja v živi rabi. Zbirka Tiha zemlja (T olmaier 2017), ki jo je uredil Nužej T olmaier, pred - sednik Narodopisnega društva Urban Jarnik, predstavlja ljudske pesmi z Radiš in iz okoli- ških krajev. V zbirki so pesmi iz starejših in novejših pesmaric, neobjavljene pesmi iz arhivov ter posnetki terenskih raziskav. Na začetku knjige so objavljeni obširni biografski podatki o (domačih) pevcih in zbiralcih pesmi iz 19. stoletja. Zbirki so priložene tri zgoščenke, na katerih je del zbranih pesmi ohranjen tudi v zvočni obliki. Raziskovanje pesemskega izročila, pevske in glasbene kulture je močno zasidrana dejavnost predvsem pri Krščanski kulturni zvezi. Informacije o vseh publikacijah in projek- tih na glasbenem področju so objavljene na spletnih straneh inštituta Urban Jarnik (www. ethno.at) in Krščanske kulturne zveze (www.kkz.at). T omaž Simetinger je med letoma 2011 in 2014 dokumentiral plesno izročilo ter ple - sne godčevske viže na južnem Koroškem. S pomočjo sodelavk in sodelavcev inštituta mu je uspelo dokumentirati plesno in godčevsko gradivo v številnih krajih na južnem Koroškem, pregledal je tudi arhivsko gradivo pri inštitutu Urban Jarnik in v drugih arhivih. Na tej osnovi je v svoji disertaciji temeljito preučil plesno kulturo na južnem Koroškem (Simetinger 2014). Pripovedništvo v arhivih in živi rabi Tako kot pri pesmih je tudi v pripovedništvu danes najbolj pereče vprašanje, kako lahko koroške pripovedi in pripovedne motive ohranimo v današnjem času. Iniciativa Slovenšči- na v družini, ki jo podpirajo obe osrednji kulturni organizaciji, oba znanstvena inštituta (Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Slovenski znanstveni inštitut) ter koroški mediji, je leta 2011 začela izdajati zgoščenke z narečnimi pripovedmi, ki naj bi pri otrocih (in odraslih) v obliki posodobljenih pravljic in povedk v današnjih koroških narečnih govorih 5 Österreichische UNESCO-Kommission : U ntergailtaler Kirchtagsbräuche und U ntergailtaler T racht / Ziljski žegen in ziljska noša : https://www.unesco.at/kultur/immaterielles-kulturerbe/oesterreichisches-verzeichnis/detail/article/untergailtaler-kirch- tagsbraeuche-und-untergailtaler-tracht-ziljski-zegen-in-ziljska-nosa. 112 krepile odnos do narečja. Ker je danes živo pripovedovanje pravljic, povedk, basni ipd. utih- nilo oz. je redko, zgoščenke »nadomeščajo« nekdanje pripovedovalce in pripovedovalke, ki so s svojo pripovedno kulturo gojili lokalna domača narečja. Doslej je v sodelovanju Krščan- ske kulturne zveze, inštituta Urban Jarnik in krajevnih kulturnih društev izšlo pet zgoščenk: v sodelovanju s kulturnim društvom SPD Zila (sekcija zila – film) zgoščenka v ziljskem narečju (Črnjəva kapca 2011), s kulturnim društvom SPD Rož v rožanskem narečju (T o ja nəhčer ҟne vi … 2012), s kulturnim društvom KPD Drava v podjunskem narečju (Kralj Matjaž 2012), s kul - turnim društvom KPD Planina (Dba munija 2015) v selskem govoru, s kulturnim društvom SPD Danica pa v govorih Šentprimoža in okolice (Povodni mož v Živovem bvat 2018). Inštitut Urban Jarnik je v devetdesetih letih 20. stoletja podprl pripravo knjige koro- ških pravljic, povedk in drugih pripovedi za zbirko Glasovi. Koroška zbirka z naslovom Iz semena pa bo lipa zrasla (Piko 1996) vsebuje 182 slovenskih narečnih pravljic in povedk iz Roža, Podjune in z Zilje iz arhiva Slovenskega sporeda avstrijske radiotelevizije ORF v Celov- cu. Del gradiva je bil zbran na terenu. Pripovedi so zapisane v narečju, dodani so prenosi v slo- venski knjižni jezik, zbirka vsebuje tudi slovar manj znanih narečnih besed. Knjigi je priložena zgoščenka arhivskih posnetkov Slovenskega sporeda avstrijske radiotelevizije ORF v Celovcu. Novejše lokalne pripovedi so zbrane tudi v krajevnih monografijah o Dobrli vasi, Vogrčah, Selah, ki jih je uredila Marija Makarovič (1994; 1995; 1996), in v krajevnih mono - grafijah, ki jih je uredil Engelbert Logar (1993; 1994; 1996). Otroški verzi nekoč in danes Leta 2003 je izšla publikacija o otroških igrah na Koroškem z naslovom Križ kraž kralj Matjaž (Sereinig 2003). Prvi del publikacije obsega raznovrstna besedilca, s katerimi so se otroci igrali med seboj (zbadljivke, izštevanke) ali pa odrasli z otroki (govorjene ali pete pesmice, uspavanke). Drugi del obsega opise in slikovne prikaze različnih iger z določenimi danes že večinoma neznanimi pravili. T retji del pa predstavlja igrače in igrala – vse, s čimer so se otroci igrali. Največ pripomočkov za igro so otroci našli v naravi: travniške rastline in cvetlice, vejevje, listje, storže in lubje dreves, poljske sadeže itd. Zato je to poglavje razvršče- no po letnih časih, iz česar je tudi razviden njihov vpliv na igralne navade. Narečno pesništvo Leta 2014 je v narečju izšla pesniška zbirka Zilščә pušәlč avtorice Marije Bartoloth z Gorjan na Zilji (Bartoloth 2014). Zbirka vsebuje pesmi v ziljskem narečju s prevodi v knjižno slovenščino in nemščino. Pesnica v svojih pesmih z največjo skrbnostjo uporablja ziljske narečne izraze, ki gredo naglo v pozabo. Knjigi je priložen DVD s posnetki narečnih pesmi v izvedbi avtorice. Na otroške igre in verze se navezuje tudi njena novejša pravljica z naslovom Mijalca majalca (Bartoloth 2021). Knjiga vsebuje pravljico v ziljskem narečju ter v slovenskem in nemškem knjižnem jeziku. Maria Bartoloth je kot nadarjena avtorica skrbno izbrala pra- vljične motive in domače narečne izraze, v zgodbo je vpletla tudi svoje pesmi. V središču V ol. 1, Nr. 1, Februa ry 2023 Martina Piko-Rustia Dokumentacija slovstvene folklore na avstrijskem Koroškem v preteklosti in danes 113 SVETOVI/WORLDS leto 1, št. 1, februa r 2023 dogajanja je izdelovanje lesenih piščali (žvižgalic) v maju, ko se drevje maji. 6 To posebno spretnost izdelovanja lesenih piščali so otroci na podeželju nekoč dobro obvladali, pri tem pa izrekali tudi posebne verze. Na priloženi zgoščenki lahko otroci in odrasli vedno znova poslušajo »ziljsko basen« v ziljskem narečju v izvedbi avtorice. Pregovori in reki Pregovori in reki so objavljeni v krajevnih monografijah o Vogrčah, Dobrli vasi in Selah, ki jih je uredila etnologinja Marija Makarovič (1994; 1995; 1996), v krajevnih monografijah, ki jih je izdal Engelbert Logar (1993; 1994; 1996), ter v seriji življenjskih zgodb koroških Slo - vencev T ako smo živeli, ki jo je uredila Marija Makarovič in v kateri je izšlo 12 knjig (Makaro - vič 1993–2002). Obsežnejša študija o koroških rekih in pregovorih je objavljena v zborniku s posveta V eč glav več ve: Frazeologija in paremiologija v slovarju in vsakdanji rabi, ki je potekal leta 2013 v Mariboru (Piko-Rustia 2014). Zagovori in ljudske molitve Marija Makarovič je leta 2008 uredila obsežno publikacijo o zdravstveni kulturi koroških Slo- vencev (Makarovič 2008). V knjigi so nasveti za naravno zdravljenje in dokumentacija o čarov- nem zdravljenju. Posebno dragoceni so zapisi slovenskih zagovorov in molitev, ki so jih upora- bljali pri zagovarjanju raznih bolezni. V posameznih etnoloških publikacijah in v arhivu inšti- tuta Urban Jarnik so zapisane starejše (deloma narečne) molitve, ki so doslej še neobdelane. Slovenska ledinska in hišna imena Leta 2010 so bila slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem vpisana na seznam nesnov- ne kulturne dediščine pri avstrijski Unescovi komisiji. 7 Prošnjo za sprejetje so podpisali posamezniki in predstavniki slovenskih kulturnih društev, ki se trudijo za ohranitev teh imen, in Interesna skupnost selskih kmetov – to so nosilci znanja in tradicij, ki jih Unesco ščiti s Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003. Od leta 2008 dvojezične občine na Koroškem izdajajo zemljevide s slovenskimi ledinskimi in hišnimi imeni. Doslej je izšlo enajst zemljevidov za osem občin, številni zemljevidi v občinah Spodnje Zilje, Roža in Podjune so v pripravi za tisk. Na spletnem portalu FLU-LED (www.ledinskaimena.si; www.flurnnamen.at) so dostopni doslej tiskani zemljevidi (v obliki formata .pdf) ter spletni zemljevid z imeni in informacijami o imenih s slikovnim gradivom ter deloma tudi z akustičnimi primeri. Spletni portal je bil vzpostavljen 6 Drevje se maji = čas, ko je drevje spomladi sočno; takrat lažje odstranimo skorjo z debla. 7 Österreichische UNESCO-Kommission: Slowenische Flur- und Hofnamen in Kärnten: https://www.unesco.at/kultur/imma - terielles-kulturerbe/oesterreichisches-verzeichnis/detail/article/slowenische-flur-und-hofnamen-in-kaernten. 114 v sklopu čezmejnega evropskega projekta FLU-LED (2011–2015). Od aktualizacije portala leta 2019 dalje so podatki dostopni tudi na mobilnih telefonih. Na prenovljenem portalu so dostopne tako informacije o zbiralcih in zbiralkah ter njihovih aktivnostih, o ledinskih in hišnih imenih ter nesnovni dediščini v smislu Unescove konvencije kot tudi predlogi za kreativno in sodobno predajanje nesnovne dediščine mlajšim generacijam. Znanje o ledinskih in hišnih imenih, s katerimi so se ljudje orientirali v naravni in kul- turni krajini, se je na mlajše generacije stoletja prenašalo ustno. Nekatera ledinska imena so povezana tudi z bajnimi bitji (npr. Kresnice, Sedlaže = kraj, kjer so sedele žalik žene). Čeprav se je jezikovna podoba južne Koroške v drugi polovici 20. stoletja močno spremenila, so se imena ohranila v svoji prvotni obliki in jih uporabljajo tudi pripadniki večinskega naroda. Ledinska in hišna imena (ter slovenski jezik) mladi danes vse bolj prepoznavajo kot vrednoto, zato jih želijo – prilagojeno potrebam današnje družbe – ponovno vključiti v svoje življenje. Nagrobni napisi Anton Feinig je leta 1997 v posebni knjigi predstavil v Rožu zapisane nagrobne napise (Fei- nig 1997). V uvodu razmišlja o človekovem odnosu do neizbežne smrti ter predstavlja smrt v ljudskih pesmih in nekaj rožanskih zgodb o mrličih in strahovih. Razpravlja tudi o pomenu lege pokopališča ob cerkvi. Ugotavlja, da so verzi na grobovih pomemben del ljudske kultu- re, zlasti ljudskega pesništva. Med imeni oz. priimki pokojnikov, ki so jim namenjeni napisi, so tudi številna slovenska imena. Leta 1997 je na inštitutu Urban Jarnik nastala obsežna fotodokumentacija slovenskih verzov z vseh pokopališč na južnem Koroškem. Dokumentacijo je za svojo raziskavo uporabil zgodovinar Ferdinand Kühnel; v svoji objavljeni disertaciji je razpravljal o tihem izginjanju sledi o etničnih manjšinah z nagrobnikov (Kühnel 2021). Avtor opozarja, da so grobovi in napisi na njih pomemben zgodovinski vir, ki je s primernim teoretskim pristopom uporaben za znanstvene raziskave lokalne in širše zgodovine. Posveča se nagrobnim napisom »navadnih ljudi«; pred tem so bile namreč raziskave usmerjene pretežno v grobove junakov, v zadnjih desetletjih tudi vse bolj v grobove (vojnih) žrtev. Težišče njegove raziskave je na izginjanju slovenščine pri imenih, priimkih in drugih napisih na nagrobnikih na vseh pokopališčih na dvojezičnem območju južne Koroške. 8 Vzrokov za spremembo jezika na nagrobnih kamnih je več; največkrat je spremembi jezika botrovala javna izpostavljenost družin v družbi, ki slovenščini ni bila naklonjena. Pomembna je ugotovitev, da je do ponemčenja imen na uradni ravni lahko prišlo že mnogo prej, in sicer ob uradnem ponemčevanju krstnih imen in priimkov; družine umrlih za napis na nagrobniku po navadi prevzamejo uradno ponemčena imena in priimke. Pri izbiri slovenskih nagrobnih napisov se je zato treba zavestno upreti uradni (nemški) pisavi imen in priimkov. Disertacija ozavešča in opogumlja družine, da se lahko pokojnika/pokojnice 8 Za namene raziskave je obiskal vseh 211 pokopališč. V ol. 1, Nr. 1, Februa ry 2023 Martina Piko-Rustia Dokumentacija slovstvene folklore na avstrijskem Koroškem v preteklosti in danes 115 SVETOVI/WORLDS leto 1, št. 1, februa r 2023 spominjajo v jeziku, ki sta ga govorila, in ni nujno, da rabo jezika narekuje družba. Vse več je družin, ki na nagrobne kamne zapišejo domača hišna imena (poleg priimkov), ki so pomembna kulturna dediščina. MEDJEZIKOVNA PREPLET ANJA – PRIMERI REVIT ALIZACIJE SLOVENSKIH PESMI NA ZILJI Dejavnost slovenskih raziskovalcev in raziskovalk ter slovenskih ustanov je spodbudila revi- talizacijo slovenskega izročila predvsem na dvojezičnem območju Zilje, kjer so slovenski narečni govori danes najbolj ogroženi. Lokalnim ziljskim pesmim v nemškem in slovenskem jeziku se od začetka devetdesetih let 20. stoletja posveča zborovodja Franz Mörtl, ki je z zborom Singgemeinschaft Oisternig ter s koroško izobraževalno ustanovo Kärntner Bildungswerk in zgodovinarjem Petrom Wies- fleckerjem v obliki tematskih simpozijev, zbornikov ter koncertov opozoril na lokalne zilj- ske svatbene (Wiesflecker 1999) in mrliške pesmi (Wiesflecker 2006), na žegnanjske in druge obredne pesmi (Singgemeinschaft Oisternig 2008) ter na kolednice (Wernitznig idr. 2014). Višek doslejšnjih prizadevanj za ohranjanje dvojezičnega lokalnega ziljskega izro- čila je bil ProjEGGt, v katerem so lokalni pobudniki v sodelovanju s strokovnjaki v obliki pesmarice (Krieber idr. 2016), koncertov ter filma predstavili slovenske in nemške pesmi z Brda in iz okolice. SLOVSTVENA FOLKLORA V TURISTIČNI PONUDBI Lokalne pripovedi so pomembna nesnovna kulturna dediščina, ki bogati in dopolnjuje materialno dediščino. Slovensko izročilo danes vse bolj prepoznavajo kot neločljiv del kul- turne podobe dvojezičnega območja južne Koroške. V tem pa je tudi veliko priložnosti za umestitev slovenske koroške slovstvene folklore v sodobno turistično ponudbo. Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik je v programskem obdobju Interreg SI-A T 2014–2020 (NaKult 2019–2021) sodeloval v evropskem čezmejnem projektu Geološko pohodno doživetje v Geoparku Karavanke / Geologisches Wanderer- lebnis im Geopark Karawanken – NaKult, 9 ki ga je med drugim izvajal tudi Kulturni dom Pliberk. Inštitut je bil pri projektu odgovoren za pripravo strokovnih podlag za turistično promocijo etnološke dediščine občin na avstrijski strani Karavank. V projektu je nastala čezmejna krožna pot, na kateri bodo usposobljeni vodniki in vodnice turistom posredo- vali geološko, naravno in kulturno dediščino čezmejnega Unescovega globalnega geoparka Karavanke-Karawanken. Unescov globalni geopark Karavanke-Karawanken svojo samopo- dobo in promocijo gradi tudi na živi dvojezičnosti južnokoroških občin. 9 Informacije o dejavnostih Unescovega globalnega geoparka Karavanke/Karawanken: https://www.facebook.com/visitgeo - parkkarawanken; www.geopark-karawanken.at; https://www.unesco.at/wissenschaft/geo-und-hydrowissenschaften/geowis- senschaftliches-programm/geoparks-in-oesterreich. 116 SKLEP Pregled slovenske slovstvene folklore na dvojezičnem območju kaže, da je slovensko izročilo močno zasidrano ter da je kljub družbenim in jezikovnim spremembam neprekinjeno živo vse do danes. Slovenska ljudska pesem na Koroškem je preživela tudi čase, ki slovenski pesmi niso bili naklonjeni. Medtem ko so še po vojni na Koroškem slovenske pesmi v cerkvi, pri živem petju ob šegah in navadah v javnosti zatirali ter jih skušali utišati ali pa so jih prevajali v večinski jezik, se jih danes na dvojezičnem območju od Zilje do Podjune ponovno spomi- njajo tudi pripadniki večinskega naroda in jih (ponovno) pojejo. Tudi slovenska ledinska in hišna imena, ki so po večini živa le v ustnem izročilu, ter druga slovenska zemljepisna imena (npr. imena gora in vodovij) danes na zemljevide zapisujemo v izvirni slovenski obliki, tudi na uradne občinske zemljevide (npr. na občinski zemljevid občine Sele/Zell). Slovenska zemljepisna imena opisujejo naravo in krajevno zgodovino, zanimanje za lokalno zgodovino pa narašča. Podobno lahko ugotovimo za nagrobne napise, kjer je že opazno, da se družine bolj zavestno odločajo za ponovno slovensko obliko zapisov priimkov ali hišnih imen na nagrobnike. Nenazadnje pa raste tudi zanimanje za lokalne slovenske narečne govore, s tem pa tudi za slovstveno folkloro v narečju, ki je ohranjena v pesmih, pripovedih, narečni poe- ziji, otroških verzih, rekih, pregovorih in ljudskih molitvah. Na dvojezičnem območju južne Koroške so na stičišču dveh kultur in jezikov nastale številne dokumentacije slovstvene folklore ter nesnovne dediščine v obeh jezikih, ki so danes pomembna osnova za prenos te kulturne dediščine na mlajše rodove. CITIRANE REFERENCE V ol. 1, Nr. 1, Februa ry 2023 Martina Piko-Rustia Dokumentacija slovstvene folklore na avstrijskem Koroškem v preteklosti in danes Bartoloth, Maria 2014 Zilščə pušelč: Pesmi s spodnje Zilje / Gedichte aus dem unteren Gailtal. Celovec, Dunaj in Ljubljana: Mohorjeva družba. 2021 Mijalca majalca: Zilska basən / Ziljska basen / Ein Gailtaler Märchen. Celovec, Dunaj in Ljublja - na: Mohorjeva založba. Cigan, France 2002 »… da ne pojdejo z nami v grob!«: Polju- dno-strokovne razprave o slovenski koroški ljudski pesmi, ki jih je France Cigan objavljal v Letnih poroči- lih Slovenske gimnazije. Jožko Kovačič, ur. Celovec: Krščanska kulturna zveza. Dev, Oskar 1912 Slovenske narodne pesmi s Koroškega. Lju- bljana: L. Schwentner. Feinig, Anton 1997 Nagrobni napisi od Šentlenarta do Golšova. Celovec, Dunaj in Ljubljana: Mohorjeva založba. FLU-LED b. n. l. 'Kulturni portal ledinskih in hišnih imen / Kul - turportal der Flur- und Hausnamen FLU-LED .' Splet- ni vir: < https://www.flurnamen.at/>, 24. 10. 2022. Gaspari, Tone in Pavel Košir 1923a Gor čez izaro: Zbirka koroških pravljic. Ljubljana: Jug, Učiteljska tiskarna. 1923b Sijaj, sijaj, solnčece! Zbirka koroških popevk, prvi zvezek. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. Gašperšič, Egi, Martin Kuchling, Lajko Milisavljevič, Mar - tina Piko-Rustia in Uši Sereinig 2014 Dr bə Zila kna biva: Ljudske pesmi z Zilje. Iz zapuščine Lajka Milisavljeviča. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohor - jeva družba. Geopark Karawanken-Karavanke 'Global Geopark Karawan- ken/Karavanke – Unescov globalni geopark Kara- vanke/Karawanken.' Spletni vir: ;, 24. 10. 2022. Graber, Georg 1914 Sagen aus Kärnten, prva izdaja. Leipzig: Dieterich. 117 SVETOVI/WORLDS leto 1, št. 1, februa r 2023 1934 Volksleben in Kärnten, prva izdaja. Gradec: Leykam. 1941 Volksleben in Kärnten, druga izdaja. Gradec: Leykam. Janežič, Anton 1861 Cvet slovenske poezije: S kratkim naukom o pesniških izdelkih za gimnazijalne in realne šole. Celovec: Samozaložba. 1865 Cvetnik, berilo za slovensko mladino, prvi del. Celovec: Družba sv. Mohora. 1867 Cvetnik, berilo za slovensko mladino, drugi del. Celovec: Družba sv. Mohora. Jarnik, Urban 1812 'Slavische Völker: Geschildert von Her - der.' Carinthia 23: b. n. s. Koschat, Thomas 1891 'Musik.' V: Die österreichisch-unga- rische Monarchie in Wort und Bild: Kärnten und Krain. Dunaj: Kaiserlich-königliche Hof- und Sta - atsdruckerei. Kotnik, France 1924 Koroške narodne pripovedke in pravljice. Prevalje: Družba sv. Mohorja. Krieber, Klaus, Franz Mörtl in Peter Wiesflecker 2016 Spu- ren alter Volkskultur aus dem Raum Egg im Gailtal. Brdo: Samozaložba. Krščanska kulturna zveza b. n. l. 'Publikacije.' Spletni vir: < http://www.kkz.at/publikacije>, 24. 10. 2022. Kühnel, Ferdinand 2021 Ruhe in Frieden? Počivaj v miru? Vom Verschwinden des Slowenischen auf den Fried- höfen Kärntens / Koroška. Celovec, Dunaj in Lju- bljana: Mohorjeva družba. Kumer, Zmaga 1986a Slovenske ljudske pesmi Koroške: Kanal- ska dolina, prva knjiga. Trst: Založništvo tržaškega tiska in Celovec: Drava. 1986b Slovenske ljudske pesmi Koroške: Ziljska doli- na, druga knjiga. Trst: Založništvo tržaškega tiska in Celovec: Drava. 1992 Slovenske ljudske pesmi Koroške: Spodnji Rož, tretja knjiga. Ljubljana: Drava. 1996 Slovenske ljudske pesmi Koroške: Zgornji Rož, četrta knjiga. Celovec: Kres. 1998 Slovenske ljudske pesmi Koroške: Podjuna, peta knjiga. Ljubljana: Kres. Logar, Engelbert 1988 Vsaka vas ima svoj glas I: Slovenske ljudske in ponarodele pesmi iz Podjune: Pripovedne in ljubezenske. Celovec: Mohorjeva družba. 1990 Vsaka vas ima svoj glas II: Slovenske ljudske in ponarodele pesmi iz Podjune: Ljubezenske poskočne, svatovske, o samskem in zakonskem stanu, otroške. Celovec: Mohorjeva družba. 1991 Vsaka vas ima svoj glas III in IV: Slovenske ljud - ske in ponarodele pesmi iz Podjune: Obsmrtnice, o delu in poklicih, vojaške in zgodovinske, pivske in zdravice, kolednice, nabožne. Celovec: Mohorjeva družba. 1993 Vsaka vas ima svoj glas VI: Suha: Koroške ljud - ske pesmi iz Spodnje Podjune / Slowenische Volkslie- der aus dem Jauntal/Kärnten. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva družba. 1994 Vsaka vas ima svoj glas VII: Libeliče: Koroške ljudske pesmi iz Libelič na Koroškem. Celovec, Lju- bljana in Dunaj: Mohorjeva družba. 1996 Vsaka vas ima svoj glas VIII: Vogrče: Koroške ljudske pesmi iz Vogrč na južnem Koroškem. Prispev- ki k glasbeni zgodovini in ljudski kulturi. Vogrške domačije in posestniki / Slowenische Volkslieder aus Rinkenberg in Südkärnten: Beiträge zur Musikge- schichte und Volkskultur. Häuserbeschreibung und Innwohnerverzeichnis. Spremna knjiga h kaseti Vogr- če – Slovenske ljudske pesmi iz Vogrč na Koroškem. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva družba. 2000 Vsaka vas ima svoj glas V: Slovenske ljudske in ponarodele pesmi iz Podjune, o domači deželi, krajih in ljudeh, o naravi, šaljivke, različne, dodatek rokopi- snih zapisov Franceta Cigana in Jerka Bezića. Celo - vec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva družba. Makarovič, Marija 1994 Sele in Selani. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva družba. 2008 Podoba zdravstvene kulture na Koroškem. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva založba. Makarovič, Marija, ur. 1995 Osem stoletij Vogrč. Celovec, Lju- bljana in Dunaj: Mohorjeva družba. 1996 Dobrla vas in okolica – iz preteklosti v sedanjost / Eberndorf und Umgebung – Vergangenheit und Gegenwart. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorje - va družba. 1993–2002 Tako smo živeli: Življenjepisi koroških Slovencev 1-12. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohor- jeva družba. Milisavljevič, Lajko 1976a Vascit pr Zilə – ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu in glasbi. Celovec: Slovenska prosvetna zveza. 118 1976b V ascit pr' Zilə [tonski dokument]. Šentjakob v Rožu: Mešani pevski zbor SPD »Rož«. 1996 Oj, tan stoji na lipa: Ziljski žegen, štehvanje in prvi rej. Šentjakob: Slovensko prosvetno društvo »Rož«. 1999 Eno pesem hočmo peti: Koledovanje na Koro- škem [tonski dokument, zgoščenka s priloženo brošuro]. Celovec: Krščanska kulturna zveza, Slo - venski narodopisni inštitut Urban Jarnik. Möderndorfer, Vinko 1924 Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. 1933 Koroške uganke in popevke. Celje: Družba sv. Mohorja. Österreichische UNESCO-Kommission 2010 'Slowenische Flur- und Hofnamen in Kärnten.' Spletni vir: , 24. 10. 2022. Österreichische UNESCO-Kommission 2013 ' UNESCO Geo - park Karawanken.' Spletni vir: , 24. 10. 2022. Österreichische UNESCO-Kommission 2018 'Untergailta - ler Kirchtagsbräuche und Untergailtaler Tracht / Ziljski žegen in ziljska noša.' Spletni vir: , 24. 10. 2022. Piko, Martina 1996 Iz semena pa bo lipa zrasla: Pravlíce, stori- je in basmi s Koroške. Glasovi, 14. knjiga. Ljubljana: Kmečki glas. Piko-Rustia, Martina 2014 'Pregovori in reki na Koroškem.' V: Več glav več ve: Frazeologija in paremiologija v slo - varju in vsakdanji rabi / Zwei Köpfe wissen mehr als einer: Phraseologie und Parömiologie im Wörterbuch und Alltag / Two heads are better than one: phraseo- logy and paremiology in dictionaries and in everyday use. Saša Babič in Vida Jesenšek, ur. Maribor: Filo - zofska fakulteta in Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje. Str. 226–241. Scheinigg, Janez 1889 Narodne pesni koroških Slovencev. Lju- bljana: Kleinmayr & Fed Bamberg. Scheinigg, Johann 1891 'Mythen, Sagen und Volkslieder der Slovenen.' V: Die österreichisch-ungarische Monar - chie in Wort und Bild: Kärnten und Krain. Dunaj: Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei. Str. 151–157. Sereinig, Uši 2003 Križ kraž kralj Matjaž – otroške pesmi, igre in igrače na južnem Koroškem. Celovec: Slovenski narodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik. Simetinger, T omaž 2014 Historično-antropološka analiza ple- sne kulture na južnem Koroškem [doktorska diserta - cija]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Singgemeinschaft Oisternig, Franz Mörtl in Peter Wies- flecker 2008 a Jåhr: Brauchtumslieder aus Feistritz/ Gail und Umgebung. Gesammelt von Franz Mörtl. Mit volkskundlichen Beiträgen von Peter Wiesflecker. Bistrica na Zilji: Samozaložba. Sket, Jakob 1884 Miklova Zala: Povest iz turških časov. (Slo - venske večernice, 38). Celovec: Družba sv. Mohorja. 1886 Slovensko berilo za peti in šesti razred srednjih šol. Celovec: Družba sv. Mohorja. Slovenska prosvetna zveza b. n. l. 'Dejavnosti.' Spletni vir: , 24. 10. 2022. Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik b. n. l. 'Publika - cije.' Spletni vir: , 24. 10. 2022. Šašel, Josip 1959 'Kako so nastali zapiski za »Narodno blago iz Roža«.' Slovenski etnograf 12: 211–221. Šašel, Josip in Fran Ramovš 1936/37 Narodno blago iz Roža: Arhiv za zgodovino in narodopisje, 2. Maribor: Zgo - dovinsko društvo. Štrekelj, Karel 1895–1923 Slovenske narodne pesmi, zvezki I– IV. Ljubljana: Slovenska matica. Tolmaier, Nužej 2017 Tiha zemlja: Pesemsko izročilo z Radiš in iz okolice / Liedgut aus Radsberg und seiner Umge- bung. Celovec: Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Krščanska kulturna zveza / Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Wang, Jakob b. n. l. Koroške narodne slov. pesmi I. Nabral in zapisal Jak. Wang. b. n. k. 1900 Koroške narodne slovenske pesmi II. Nabral Jak. Wa ng. Od leta 1900 naprej. b. n. k. Wernitznig, Annelies, Gerald Karnel in Gitta Zwitter 2014 »Mi žalimo …« Weihnachtliche Lieder und Bräuche im Unteren Gailtal. Lieder gesammelt und aufgezei- chnet von Franz Mörtl. Volkskundliche Beiträge von Peter Wiesflecker. Šmohor: Eigenverlag der Bezirks- leitung Hermagor des Kärntner Bildungswerkes. V ol. 1, Nr. 1, Februa ry 2023 Martina Piko-Rustia Dokumentacija slovstvene folklore na avstrijskem Koroškem v preteklosti in danes 119 SUMMARY One year after Slovenia achieved independence, the Urban Jarnik Slovenian Institute of Eth- nography was established in Klagenfurt. It first operated as part of the Christian Cultural Association and from 1994 onward as an independent entity under the auspices of the the Urban Jarnik Ethnographic Society, the legal head of the organisation An ethnology depart- ment had already been active at the Christian Cultural Association, one of the two main cultural organisations of the Carinthian Slovenians, since 1983. Up to the year 1920, collecting folklore among Slovenians in Carinthia served the function of upholding the Slovenian language, culture and identity, and nearly throughout the 20th century in the protective role of preserving the language, culture and identity. From the end of the 20th century onwards, an increasingly frequent subject is how to perpetuate folklore in living use and how it can be (re)positioned within local festive and modern life, especially in those places in Austrian Carinthia where the Slovenian language has been Ger- manised or is even extinct. Intangible cultural heritage continues to be at the heart of the highly diversified research domain at the Urban Jarnik Institute. The article at hand presents the published and archived materials in the fields of song and dance folklore, storytelling, dialect lyricism, children’s verses, oaths, and prayers, proverbs and sayings, and gravestone inscriptions. In the past fifteen years, the most extensive project of the institute has been the docu- menting of fallow and house names in the bilingual area of southern Carinthia. In coopera- tion with the Urban Jarnik Institute and both the central cultural organisations of the Carin- thian Slovenians, the project is being conducted by individuals, Slovenian cultural societies, and Slovenian interest (agricultural) groups. The web portal FLU-LED (www.ledinskaimena. si; www.flurnnamen.at) publishes all the relevant maps printed to this point (in pdf format), and an online map with partial acoustic examples of dialect house and fallow names. Publications with Slovenian ritual songs, Slovenian dialect literature, children’s vers- es, and maps with Slovenian fallow and house names have contributed to the visibility and SVETOVI/WORLDS leto 1, št. 1, februa r 2023 Wiesflecker, Peter 1999 '»Ich hab mir eine Braut gewählt...«.' V: Festschrift 50 Jahre. Bistrica na Zilji: Samozalož- ba. Str: 6-11. 2006 '»Umriete murma!« Šege v Spodnji Ziljski- dolini ob umiranju in smrti.' V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu: 90–97. 2008 '»Buag nam dajte dobr čas«. Das Untergail- taler Kirchtagsbrauchtum.' V: a Jåhr: Brauchtum- slieder aus Feistritz/Gail und Umgebung. Bistrica na Zilji: Samozaložba. Str. 54–59. Zablatnik, Paul 1951 Die geistige Volkskultur der Kärntner Slowenen [disertacija]. Gradec: Univerza v Gradcu. Zgoščenke Iniciativa Slovenščina v družini (zanjo KKZ) 2011 Črnjəva kapca – pravljice v ziljskem narečju. CD in knjižica z besedili. Bistrica na Zilji: SPD Zila. 2012 To ja nəhčer ҟne vi … Basni in pesmi v rožan- skem narečju – Miklova Zala za otroke. CD in knji- žica z besedili. Šentjakob: SPD Rož. 2012 Kralj Matjaž – pripovedke v podjunskem nare- čju. CD in knjižica z besedili. Žvabek: KPD Drava. 2015 Dba munija – Basni, pripovedke in pesmi v sel- skem narečju. CD in knjižica z besedili. Sele: KPD Planina. 2018 Povodni mož v Živovem bvat – pripovedke, basni in pesmi v šentprimoškem narečju. CD in knji- žica z besedili. Šentprimož: SPD Danica. 120 presence of Slovenian folklore, manifesting also in the re-inclusion of Slovenian intangible cultural heritage in the local spaces in its original (Slovenian) form. Slovenian folklore in Austrian Carinthia (Kärnten/Koroška) is now increasingly being recognised as an inseparable part of the cultural image of southern Carinthia’s bilin- gual area. This also presents many opportunities for the inclusion of Slovenian Carinthian folklore in contemporary development and modern tourism. V ol. 1, Nr. 1, Februa ry 2023 Martina Piko-Rustia Dokumentacija slovstvene folklore na avstrijskem Koroškem v preteklosti in danes