Z januarjem se je začel projekt EIP VIVEK – Kmetovanje z(a) biodiverziteto na ni- žinskih kmetijah v Sloveniji. Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je triletni projekt (2021–2024) za izboljšanje ohra- njenosti narave v kmetijski krajini. Namen projek- ta je izboljšanje gnezditvenih in prehranjevalnih razmer za izbrane vrste ptic kmetijske krajine, možnosti za opraševalce ter izboljšanje ohranit- venega stanja travniških habitatnih tipov prek kmetijskih praks na travinju in njivah na kmetij- skih gospodarstvih, ležečih predvsem na nižinskih območjih Slovenije. V projektu, ki je financiran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 v okviru ukrepa Sodelovanje, sodeluje 13 partnerjev, od tega sedem kmetijskih gospo- darstev. Prispevanje k varstvu biotske pestrosti, življenjskih okolij in krajine je eden od devetih ciljev Skupne kmetijske politike po letu 2021. Nekateri rezultati spremljanja stanja biotske ra- znovrstnosti v kmetijski krajini izkazujejo slabo ohranjenost, zato so za izboljšanje stanja potrebni novi pristopi k načinu kmetovanja. PREIZKUS NOVIH UKREPOV V projektu bomo zbrali podatke in preizkusili možne različice ukrepov za ohranjanje in izbolj- šanje stanja populacij pribe (Vanellus vanellus), poljskega škrjanca (Alauda arvensis) in hribskega škrjanca (Lullula arborea). Vse tri vrste ptic gnezdijo pretežno na njivah in imajo upadajoče populacije na lokalnem ali nacionalnem nivoju. Pilotno bomo preizkusili tudi ukrepe za obnovo dveh travniških habitatnih tipov v okviru omrežja Natura 2000, ki sta glede na zadnje poročilo po Habitatni direktivi za obdobje 2013–2018 v slabem stanju tako v alpski kot kontinentalni regiji. V projektu bomo tudi raziskali možnost uporabe biomase s tradicionalnih pozno košenih travnikov za potrebe vzpostavljanja cvetnih pasov ali obnove V projektu bomo preizkusili možne različice ukrepov za ohranjanje in izboljšanje stanja populacij PRIBE (Vanellus vanellus). foto: Tomi Trilar BIOTSKI RAZNOVRSTNOSTI PRIJAZNO KMETOVANJE NA NIŽINSKIH KMETIJAH V SLOVENIJI / / Ksenija Napast in Valerija Petrinec Projektne aktivnosti lahko odprejo novo tržno priložnost za kmetije na območjih Natura 2000. foto: Katarina Denac Svet ptic 01, april 2021 40 ogroženih travniških habitatnih tipov na drugih kmetijskih gospodarstvih, kar lahko pomeni novo tržno priložnost za kmetije na območjih Natura 2000. V projektu bomo naslovili tudi krajinske elemente, ki jih ptice potrebujejo za petje, prehranjevanje in gnezdenje, vendar jih v zmerno do zelo inten- zivni kmetijski krajini primanjkuje. To se kaže v negativnih populacijskih trendih ptic na takšnih območjih, ti elementi pa so pomembni tudi za opraševalce. Gre predvsem za lesne krajinske značilnosti (drevesa in grmi, mejice in posamezni grmi ter drevesa), robna življenjska okolja (cvetni in deteljno-travni pasovi) in kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho. Predlagani ukrepi imajo širše pozitivne okoljske učinke na izboljšanje rodovitnosti tal in zmanjše- vanje erozije, varstvo vodnih virov in blaženje ter prilagajanje podnebnim spremembam. KLJUČNA OBMOČJA ZA OHRANJANJE CILJNIH VRST PTIC Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala na treh projektnih območjih: Goričko, Dravsko-Ptujsko-Središko polje in Lju- bljansko barje. Projektna območja na podlagi obstoječih podatkov sodijo med ključna območja za ohranjanje ciljnih vrst ptic in travniških ha- bitatnih tipov v Sloveniji, hkrati pa med njimi obstajajo določene razlike v kmetijskih praksah, ki zahtevajo nekoliko različno zasnovo ukrepov. Vsa projektna območja so deloma ali v celoti vključena v omrežje Natura 2000. Goričko, del Središkega polja in Ljubljansko barje so bili razglašeni tudi za krajinske parke. Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo vključitev v instrumente kmetijske poli- tike. Organizirali bomo več delavnic in prikazov projektnih rešitev za kmetijska gospodarstva, strokovnjake in študente ter pripravili priroč- nik, ki bo dostopen tako v tiskani kot digitalni obliki. Rezultate projekta pa bomo na projektnih in drugih območjih v Sloveniji razširjali tudi s pomočjo različnih medijev in javnih dogodkov. O b besedni zvezi »obnovljivi viri« verjetno pomislite na solarne panele in vetrne turbine, torej na načine pridobivanja čiste energije z izkoriščanjem naravnih virov brez ogljičnega odtisa. V resnici pa v Evropi več kot polovica vsega, čemur pravimo energija iz obnovljivih virov, prihaja iz sežiganja lesa in poljščin. To pomeni, da v imenu ukrepov proti podnebnim spremembam sežigamo biomaso, kljub temu da s tem povečuje- mo količine izpustov. To prevaro omogoča evropska zakonodaja, ki podpira obnovljive vire, Direktiva o energiji iz obnovljivih virov. Zakon poleg dobrih primerov izrabe obnovljivih virov energije namreč spodbuja države članice tudi k temu, da odslužene termoelektrarne na premog prestrukturirajo v sežigalnice lesa. Količina nastalega ogljikovega dioksida je pri sežigu lesa celo večja kot pri fosilnih gorivih, obenem pa lahko pogozdovanje traja več desetletij. Tovr- stne termoelektrarne imajo pravico do oznake obnovljivi vir energije, in to kljub temu, da sežigajo drevesa iz dragocenih življenjskih okolij, ki jih lahko celo uvažajo iz tujine. Vendar to še ni vse! Ker sežiganje dreves in poljščin v EU zakonsko sodi v skupino obnovljivih virov energije in tistih z nevtralnim ogljičnim odtisom, so tovrstni načini pridobivanja energije upravičeni do subvencij in tako se iz davkoplačevalskih denarnic v žepe onesnaževalcev vsako leto natečejo milijarde evrov. Trenutno v imenu boja proti podneb- nim spremembam s subvencijami sofinancirajo tako uničevanje gozdov kot življenjskih okolij, kar bo posledično vodilo tudi v povečanje onesnaženosti zraka ter pogostejše pojavljanje bolezni dihal. Vendar se tej norosti lahko odločno postavimo po robu! Evropska komisija je pozvala, da smo do torka, 9. 2. 2021, izrazili svoje mnenje o zakonu, ki legalizira in omogoča tovrstni absurd. Upajmo na pametno rešitev! SEŽIGANJE DREVES NE BO REŠILO PODNEBJA / / Neža Kocjan, Tilen Basle Kljub boju proti podnebnim spremembam se še vedno sofinancira uničevanje gozdov, ki bo prineslo nove posledice. S subvencijami sofinancirajo uničevanje gozdov, kar bo posledično vodilo tudi v povečanje onesnaženosti zraka ter pogostejše pojavljanje dihalnih bolezni. foto: Simon Kovačič Partnerji projekta: E-ZAVOD (vodilni partner), DOPPS, Jeruzalem SAT, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, KGZ – Zavod Ljubljana, KGZ – Zavod Ptuj, Kmetija Filo, Kmetija Temlin, Kmetija Hujs, Kmetija Metličar, Kmetija Tancek, Kmetija Šteblaj, Občina Ormož. Svet ptic 01, april 2021 41