Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 14(1051) Čedad, četrtek, 5. aprila 2001 Volili bomo 13. maja za parlament, 10. junija pa za krajevne uprave Kandidati za volitve so v glavnem izbrani Z začetkom aprila so bile že skoraj dokončno oblikovane kandidature za parlamentarne volitve, ki bodo, kot je znano, 13. maja. V nasi deželi bomo sicer volili tudi 10. junija, ko bodo potekale upravne volitve v 33 občinah, med katerimi tudi v Trstu in Pordenonu. Istega dne bodo volitve tudi za tri pokrajinske svete in sicer v Vidnu, Trstu in Gorici. Prve bodo na vrsti parlamentarne volitve. Ob njih gre vsekakor zabeležiti več dejstev in ugotovitev, ki so pomembne za prihodnost naše skupnosti. Predvsem gre poudariti, da tudi tokrat kandidira na levosredinski listi Oljke v obmejnem okrožju za senat slovenski kandidat z realno možnostjo izvolitve. Gre za Miloš Budin podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina, uglednega predstavnika naše skupnosti, kateremu gre, med drugim, veliko zaslug za to, da smo pred kratkim končno dobili zaščitni zakon. Pred Budinom sta bila v istem Ulivo Casa delle libertà Dem. europea Lista Bonino Rif. Comunista Carnia Enzo Marsilio Vanni Lenna - Stefano Barazzutti - Collinare Ebe De Monte Pietro Fontanini Roberto Molinaio Massimiliano Boscoto - Gorizia Miloš Budin Roberto Antonione Milan Coglot Ugo Raza Aldo Rupel Carnia Romano Lepre Francesco Moro - Gianfranco Leomrduzzi Domenico Pinto Forza Italia Ettore Romoli Rif. Com. Roberto Antonaz Lega Nord Danilo Narduzzi PdCI Iacopo Venier DS Valdo Spini Nuovo Psi Alessandro Gilleri AN Daniele Franz Lista Bonino Marco Gentili Margherita Riccardo Illy Ccd-Cdu Enzo Cattamzzi j Dem. europea Roberto Molinaio 1 okrožju, ki obsega velik del obmejnega pasu, od občine Zgonik na Tržaškem, preko Gorice in vse do Rezije, izvoljena senatoija Darko Bratina in Dimitrij Volčič. Množično glasovanje za Budina torej tokrat spet odpira možnost, da pridemo Slovenci iz dežele Furlanije Julijske krajine do svojega predstavnika v parlamentu. Doslej je to naši skupnosti vedno uspelo in kaže se potruditi, da bo tako tudi v prihodnjem mandatu, (du) beri na strani 4 11 via ufficiale con le assemblee di S. Pietro e S. Leonardo L’Unione è cosa fatta A S. Pietro la collaborazione con Pulfero e Savogna è una realtà PAStijeja £ fRUoèriH SAMUO ST«MKPVAJ5I PNI ? »tedi«* pBfWWW* PB(? \6BP SCX-0 4206IO/MJ [AWW_. mwi* rt>*i -MWlU L’esame dell’eleggibilità e compatibilità dei dodici consiglieri nominati nell’assemblea, avvenuto venerdì 30 marzo nella sala giunta di S. Pietro al Natisone, ha rappresentato il via ufficiale all’Unione dei Comuni di S. Pietro, Pulfero e Savogna. Qualche giorno prima una riunione aveva ufficializzato quella tra S. Leonardo e Stregna, con il sindaco di quest’ultimo comune, Claudio Garbaz, nominato presidente per l’anno in corso. A S. Pietro al Natisone è stato il “padrone di casa”, il sindaco Bruna Dorbolò, a spiegare come alcune delle attività previste dall’unione siano già state avviate e molti impiegati delle tre amministrazioni abbiano già cominciato a mettersi “in rete”, (m.o.) segue a pagina 2 A Taipana c’è molto interesse per lo sloveno L’amministrazione comunale di Taipana si sta impegnando fortemente per il rilancio della vita economica, sociale e culturale del proprio territorio. Il sindaco Elio Berrà, che è anche presidente della Comunità montana delle Valli del Torre, sta moltiplicando gli sforzi assieme ai suoi collaboratori per concretizzare progetti che attingendo ai finanziamenti dell’Unione europea possano rivitalizzare l’economia e dunque la vita della comunità. Molta attenzione viene posta anche a tutto ciò che può migliorare la qualità della vita. In questo senso sono di grande importanza le iniziative culturali che sono state impostate a Taipana e che sono tanto più significative in quanto volte a mantenere il patrimonio linguistico e culturale sloveno locale e dunque l’identità slovena della popolazione. Protagonista di questa rinnovata attività è il circolo culturale Naše vasi, operante da moltissimi anni, che ora ha ripreso a lavorare con nuovo vigore e fidu- cia. La prima iniziativa concreta messa in campo è un corso di sloveno che si tiene ogni venerdì sera e che vede la partecipazione di oltre trenta persone. Facile comprendere la soddisfazione dei promotori ma anche dell’insegnante, il prof. Cerno. Il circolo intende inoltre svolgere un lavoro di ricerca e di raccolta di materiale etnografico da pubblicare. Contemporaneamente promuovere scambi con le realtà vicine di Lusevera, Valli del Natisone e dellTsonzo. ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO R R L ^I O BOTTEGA LONGOBARDA ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 O KSMaaSgK * WI £ t L ^.TrfÀfsL vA-lMUBia O n I 1 ti ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO Storia Natura Cultura www.lintver.it Spoznajmo se Conosciamoci S. Pietro al Natisone - Speter sala consiliare ■ občinska dvorana venerdì 6 aprile - v petek 6. aprila ore - ob 20.00 Meditazioni letterarie IN FORMA DI CONCERTO da France Prešeren ai nostri giorni Književne meditacije V KONCERTNI OBLIKI od Franceta Prešerna do današnjih dni proctuzkrn/produkaja-. Piccolo teatro città di Capodistria regia/mUja. Livio Crevatin tnterpreMzvajalcr. Mariella Terragni, Paola Bonesi, Janja Lešnik, Francesco Gusmitta soprano/sopran. Eletta Pontini: medley di canzoni - fisarmonica videoproiezionMeoprojekaja: breve documentano sull'Identità slovena Kulturno društvo tvon frinito ■ Studl/tki contir Medita Aktualno Venerdì la prima assemblea di S. Pietro, Pulfero e Savogna Unione, tra gli obiettivi un Piano regolatore unico dalla prima rete Il primo presidente del nuovo ente, il sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš, ha affermato che “il parto non è stato neanche tanto difficile, visto che era condiviso in pieno dalle tre amministrazioni”, aggiungendo che “se dubbi ci sono stati, e alcuni di questi permangono, derivano dall’incertezza con cui la Regione ha trattato la questione dell’unione tra i comuni”. A questo proposito Domeniš ha manifestato perplessità e timori rispetto ad alcune notizie secondo le quali la Regione intenderebbe favorire la creazione di comuni con almeno 10 mila abitanti, il che significherebbe per forza di cose un collegamento con Civi- dale. “S. Pietro, Pulfero e Savogna non si sono uniti, comunque, solo per la possibilità di ottenere maggiori trasferimenti - ha chiarito il presidente dell’unione - ma anche perché la Regione continua a demandare alle amministrazioni comunali compiti che non sempre riusciamo a sopportare”. Il sindaco di Pulfero ha infine letto il programma dell’ente, con obiettivi che vanno dall’uniformazione degli strumenti urbanistici (l’obiettivo strategico è quello di realizzare un Piano regolatore generale unico che individui le strategie di sviluppo complessivo dell’unione, definendo in modo armonico gli aspetti relativi alla viabilità, le a-ree economico-produttive, residenziali, di servizio, e- cetera) alla realizzazione di un unico ufficio tributi che consentirà da un lato la gestione diretta delle riscossioni, con riduzione della spesa prevista per l’incasso di tasse locali e tariffe, Piergiorgio Domeniš è il primo presidente dell'Unione dei Comuni di S. Pietro, Pulfero e Savogna dall’altro un più efficace controllo. Gli altri settori interessati dall’unione saranno il commercio, la vigilanza, i trasporti scolastici e l’assistenza sociale, (m.o.) Pisrao iz K Stojan SpetiC Kdo se je režal Rutelliju, ker je Oljka potrebovala teden dni, da izbere svoje kandidate v več kot 700 okrožjih? Ironični nasmeh se je kaj kmalu spremenil v sramežljiv smehljaj, potem pa v bridki izraz tistega, ki je videl trsko v tujem očesu, trama v svojem pa ne. Desnica, kjer sicer ukazuje samo Berlusconi, se je prepirala vsaj Se tri, Stiri dni dlje. Najbrž zato, ker se Berlusconi (kljub sondažam) malce boji in želi spraviti v boj vse, prav vse, kar leze in gre po desni strani ceste. Kvadratura kroga pa ni vedno lahka. Prijatelj, senator iz Neaplja, mi je na vprašanje, kako mu gre, odgovoril, da ne ve. V okrožju, kjer je pred petimi leti Oljka prepričljivo zmagala, imajo Rautijevi faSisti 8 tisoč glasov. Tokrat ne zbirajo podpisov, kar pomeni, da ne bodo predstavili kandidata. Podprli bodo Berlusconijevega varovanca. Potem je tu Se Bertinottijev kandidat, ki bo odjedal glasove levi sredini, da je tokrat skoraj gotovo, da bo zmaga pripadala desnici. To je namreč večinski sistem. Preden sploh sodimo o kandidaturah in vsebini programa te ali one koalicije, moramo vedeti, kako volilni sistem deluje in kakšna je vloga posameznih kandidatov v njem. Za zbornico bomo glasovali z dvema volilnima listoma. Na prvem bomo volili kandidata naSega teritorialnega okrožja (v nasi deželi jih je deset), z drugim pa tri poslance iz ”pro-porčne četrtine11. Pozor: neuporabljeni glasovi gredo Se v vsedržavni kotel, iz katerega se lahko izcimi še kak poslanski mandat. Vendar to velja samo za stranke, ki bodo dosegle prag 4%. Za senat glasujemo z enim samim volilnim listom. V nasi deželi volimo senatorje v petih teritorialnih okrajih, dva pa z ostanki. Pozor: vsedržavnega kotla za obračunavanje neizkoriščenih glasov tu ni. Dva senatorja bosta izvoljena z ostanki, ostali gla- sovi gredo v koš! Tokrat tekmujeta za oblast dve koaliciji: Oljka in Hiša svoboščin. V naši deželi desnica računa na ”ka-pot“, saj je Bertinottijeva stranka letos sklenila, da gre svojo pot. Sama proti vsem. V tem primeru bo Oljka dobila oba senatorja iz ostankov. Ostali nimajo možnosti. Razen, če ne zberejo več kot bo polovica glasov Oljke, recimo med sto in stopet-deset tisoč glasov naenkrat. Na evropskih volitvah je Bertinottijeva stranka zbrala v naši deželi kakih 20 tisoč glasov. Nobene politične ocene, gola aritmetika nam pravi, da Bertinottijevi kandidati tokrat lahko ošibijo kandidate leve sredine. In še to brez lastne koristi, iz gole politične škodoželjnosti. Ker sem bil med ustanovitelji te stranke in njen dolgoletni voditelj, vem, kako pošteni in goreči levičarji so njeni člani in volilci. Prepričani, da so na skrajnem levem krilu, na isti strani barikade, proti desnici, v kateri so rasisti, fašisti in predstavniki velekapitala. Tem dragim tovarišem bi rad svetoval čimvečjo previdnost. Ker so res na isti strani barikade, vendar nam lahko nehote streljajo v hrbet. Mitja Gaspari nov guverner banke Slovenije Mitja Gaspari je prejšnji teden postal novi guverner Banke Slovenije. Za naslednika dr. Arharja, ki je vodil centralno banko od osamosvojitve naprej, ga je na predlog predsednika republike Milana Kučana z veliko večino glasov izvolil slovenski parlament. Za novega guvernerja je volilo 53 poslancev (LDS, ZLSD, SNS, SMS, DeSUS), proti pa je bilo 14 poslancev iz vrst SDS in NSi, poslanci SLS SKD so se glasovanja vzdržali. S pričakovanim imenovanjem novega guvernerja Banke Slovenije, komentira ljubljansko Delo, je državni zbor sprejel letošnjo najbolj daljnosežno in strateško pomembno kadrovsko odločitev. Novemu guvemeiju, 49-letnemu magistru ekonomije Mitje Gaspariju, ki je bil osem let finančni minister v Drnovškovih vladah, so poslanci naložili predvsem veliko odgovornost. S tem ko bo v naslednjih šestih letih imel glavno besedo v centralni banki, bo prav od njegovega znanja, poguma in modrosti v marsičem odvisno, kako hitro in uspešno bo Slovenija stopala v evropski monetarni prostor in kako stabilna država bo. Njegov predhodnik guverner Arhar je bil pred prvim nastopom funkcije leta 1991 za širšo javnost precejšnja neznanka. Pozneje si je z uspešno uvedbo tolarja in konservativnim vodenjem samostojne denarne politike - pri tem mu je bil v oporo zlasti zdaj že skoraj legendami prvi svet Banke Slovenije - ustvaril ugled in kljub nekaterim kritikam, zlasti iz borznih in investitorskih krogov, svojemu nasledniku predaja solidno zapuščino. Drugače od predhodnika je Gaspari že ob nastopu znana politična osebnost, ki s sabo nosi prtljago osmih let ministrovanja. ! < V~ ' «j Mitja Gaspari In če je Arharju mogoče pripisati bolj platonsko spogledovanje s politiko in z eno od strank, velja za dov-čerajšnjega poslanca Gasparija, da se je še zlasti v zadnjem letu pojavil tudi kot prepoznavna strankarska figura na slovenski politični šahovnici. Zato bo moral v prid inštitucije, ki jo bo vodil, najprej v celoti demontirati svoj LDS-ovski predznak - in upati je, da bo pri tem vsaj tako uspešen, kakor sta bila, denimo, šef ameriške centralne banke Alan Greenspan in nekdanji predsednik nemške Bundesbank Hans Tietmeyer pri brisanju svoje republikanske oziroma krščanskodemokratske preteklosti. Guverner bo moral poleg tega, da bo zagotovil neodvisnost in kredibilnost centralne banke, med drugim poskrbeti, da bodo inflacija in s tem nominalne obrestne mere vsaj dvakrat nižje kakor zdaj. Ena njegovih ključnih kratkoročnih nalog je zato razbitje zakoreninjenega slovenskega mita, da ni mogoče letne stopnje inflacije spraviti pod štiri odstotke. Guverner Gaspari bo to lahko storil le v navezi z vlado in njenimi ekonomskimi politikami - a le, če bo v odnosu do vladajoče garniture in njenea političnoeko-nomske sfere bolj odločen in neizprosen, kakor je bil za svojega ministrovanja, beremo v komentarju ljubljanskega Dela. (r.p.) Agitazione per il sottomarino Gaspari governatore Mitja Gaspari, economista cinquantenne, esperto in economia monetaria, u-na brillante carriera nel mondo finanziario sloveno e jugoslavo con un’importante esperienza di lavoro alla banca mondiale a New York, nonché ministro sloveno delle finanze dal 1992 al 2000, è il nuovo governatore della Banka Slovenije. Rimarrà in carica per i prossimi sei anni. Gaspari, che subentra a France Arhar, ha dichiarato che l’obiettivo principale della politica della Banka Slovenije sarà quel- lo di ridurre l’inflazione che in pochi anni si dovrebbe assestare al di sotto del 4%. Attualmente è dell’8,9%, su base annua. Sloveni scontenti In base agli indici dello sviluppo umano (gli indicatori principali sono salute, istruzione e standard di vita) nella relazioone internazionale dell’ONU per il 2000/2001 la Slovenia si colloca al 28. posto tra 174 paesi. Molto più in basso nella classifica si ferma in- vece per il livello di autosoddisfazione soprattutto per quanto riguarda i beni materiali. Conto in rosso La legge impone ai partiti politici sloveni di presentare in parlamento, entro la fine di marzo, il bilancio e la relazione finanziaria per l’anno precedente nonché i dati riguardanti i sostenitori. Il 2000 è stato l’anno delle elezioni politiche e dunque la maggior parte dei partiti, a causa degli alti costi della campagna elettorale, hanno presentato i conti in rosso. Tre soltanto le eccezioni: socialdemocratici (SDS), partito nazionale (SNS) e partito dei pensionati (De-sus). Il Norfolk agita Il sottomarino americano Norfolk, a propulsione nucleare, già impegnato nelle operazioni militari nei Balcani, è approdato lunedì 2 aprile a Capodistria. Il fatto è stato forte- mente osteggiato da ambientalisti ed ecologisti che lo considerano una centrale nucleare galleggiante mentre il governo sloveno ha usato toni rassicuranti. Si tratta tuttavia dell’ultima “visita” di questo genere in quanto la navigazioni di simili mezzi in acque slovene è proibita dal nuovo codice marittimo, già approvato, che entrerà in vigore a metà aprile. Si parla di amnistia Se il parlamento darà il suo benestare in Slovenia ci sarà la prima amnistia in occasione del decimo anniversario dall’indipendenza. Degli attuali 772 processati a ben 292 verrebbe condonato un quarto della pena, mentre verrebbero liberati 30 prigionieri. Si tratta ovviamente di reati di piccola entità. Denazionalizzazione La Curia di Lubiana otterrà in base al processo di denazionalizzazione, dopo nove anni, un indennizzo di 3,2 milioni di marchi dal Gospdarsko razstavišče - Ente fiera di Lubiana. četrtek, 5. aprila 2001 Beneški večer v gradu Dobrovo Nadaljujejo se stiki še zlasti kulturnega značaja med Benečijo in Brdami. Na naši strani je povezovalec pobud kulturno društvo Ivan Trinko, odličen gostitelj in spodbujevalec izmenjav je na slovenski strani Občina Brda. Tako v soboto 7. aprila, čeprav s precejšnjo zamudo, bodo v gradu Dobrovo predstavili letošnji Trin-kov koledar. V resnici gre za ‘'beneški večer”, na katerem bosta najprej nastopila gojenca špetrske Glasbene šole flavtist Stefano Foma-saro in kitarist Edoardo Sa-badelli, s skladbami Piazzol-le in Merkuja. Nato bo naša odgovorna urednica Iole Namor predstavila Trinkov koledar 2001, ki je letos še posebej pester in bogat. Se zlasti je zanimivo poglavje o današnjem literarnem snovanju v slovenskih dialektih vzdolž vse italijansko-slo-venske meje. Na večeru bo prisotnih več avtorjev in bo torej priložnost se soočiti z barvitostjo in melodijo beneških govorov. Sabato 26 marzo scorso, si è tenuta ad Avola, in provincia di Siracusa, l’assemblea generale ordinaria del U.F.I. (Unione Folklorica Italiana) alla quale aderiscono una quarantina di gruppi folk-loristici provenienti da tutta Italia Presidente dell’U.F.I. è Maurizio Negro che è anche presidente del Gruppo Folkloristico di Lucinicco in provincia di Folklore, da Resia ad Avola Gorizia. Fa parte di questa Unione anche il Gruppo Folkloristico Val Resia e tre componenti ve ne hanno fatto parte, Sandro Quaglia, Tania Coss e Maria Bruna Buttolo. All’ordine del giorno l’approvazione della attività svolta ed i programmi futuri. Diversi poi sono stati i problemi esposti, dall’organizzazione dell’Ufifest, ai rapporti interni tra i gruppi, la gestione del sito internet e della pubblicazione dell’Unione. Per il prossimo anno l’Unione ha proposto come sede dell’assemblea annuale Reggio Emilia. (L.N.) Kulturni stiki v Bovcu ali Phare program V zadnjih mesecih je Bovec postal pomembno kulturno središče in stičišče sodobnega kulturnega snovanja slovenske manjšine v Minil je že dober mesec od zadnje premiere beneškega gledališča - tega vitalnega nosilca in priče živosti beneškega narečja slovenskega jezika. Zato sem bil toliko bolj vesel , ko sem ob branju predloga za Slovenski nacionalni kulturni program , ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije naletel na ime Beneško gledališče. V poglavju »Mreža izvajalcev kulturnih programov« je v skupino pravnih oseb, ki so ustanovljene in delujejo kot nepridobitne organizacije in ki s svojimi programi trajneje zadovoljujejo kulturne potrebe na svojem področju in katerim bo država zagotovila de- Marian Bevk Kulturno pismo iz Ljubljane lež sredstev za izvajanje kulturnega programa zapisano tudi ime Beneško gledališče. Seveda je to velika čast in pa tudi velika naloga, ki pred to imenitno gledališko skupino postavlja ne samo zahteve po umetniško-izrazni rasti, temveč in predvsem terja močnejšo in trdnejšo organizacijsko strukturo. V omenjenem predlogu kulturnega programa, ki je prišel med Slovence tik pred dvanajsto - vstop v EU namreč od malih narodov za- hteva visoko stopnjo kulturne samozavesti - so opredeljena bistvena načela za Slovence tako važnega in izjemnega položaja, ki naj bi ga kultura imela v življenju slovenske nacije. Prav kulturi pripada v vsej slovenski zgodovini pomembna vloga, saj je v odsotnost politične moči, lastne države in svobode prav ona potrjevala in ustvarjala identiteto naroda. » Pravica do kulture je državno jamstvo posamezniku, da se lahko svobodno in ne- ovirano ukvarja s kulturno ustvarjalnostjo in da ima tudi svoboden dostop do njene ponudbe. Pravica do kulture sodi v sklop človekovih pravic in zajema tudi pravico do lastnega jezika in izobraževanja. Zlasti mora biti priznana tudi manjšinam?« Te besede so zapisane v uvodu predloga kulturnega programa RS, italijanski parlament je sprejel zakon, ki omogoča beneškim Slovencem avtohton kulturni razvoj. Veliko je odvisno tudi od ljudi samih. Sele s tem se pričenja garaško in neutrudno delo. Z majhno pomočjo pravih prijateljev se da narediti veliko. In teh imajo beneški Slovenci kar precej. Furlaniji in na Koroškem. Bogat seznam srečanj in predstav sodi v program manifestacij, ki jih financira Evropska Unija preko programa Phare. Kaj je na sporedu v naslednjih dneh? V soboto 7. aprila ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Bovcu nastopilo Beneško gledališče z igro Sam-briejan avtorice Lidie Za-brieszach, režiser je Marjan Bevk, ki smo jo prvič gledali na praznovanju 8. marca v Spetru. Igro bodo naslednji dan, v nedeljo 8. a-prila ob 19. uri, ponovili v informacijskem središču TNP na Logu v Trenti. V drugi polovici aprila, 18. oz. 19. aprila, bodo v o-snovni šoli v Bovcu nastopili gojenci glasbenih šol iz Celovca in Spetra. V soboto 21. aprila v bovškem kulturnem domu bo ob 20. uri gledališka igra Mož, ki si ne upa, v režiji Francija Končana, igrala bo gledališka skupina iz Sel (Koroška). La normalizzazione 21 Capitolo II Faustino Nazzi Non deve meravigliare se a tanta cura per la terzana del frate corrisponde un’incidentale preoccupazione del marito della Len-ca Bocchina, cioè di «Joannes», come lo chiama il notaio, primo nome di Bernardino (Bidino), «ne in carcere pereat attenta in-firmitate illius cum ardenti febre». 11 decano Riccio, che deve fare le cose «in forma», stabilisce la visita medica: «Facci fede indubitata io Thomaso Busecchio medico fisico di questa magnifica communità che Lenca di Bocchino hora è aggravata di febre in prig-gione et che stando in quel luogo, potrebbe incorrer in pericolo di vita» (9-6-1601). Viene rilasciata sotto cauzione di 200 ducati sottoscritti dal marito con la garanzia di Mattia Tropina e Mattia Cerno di Azida. L’augusto infermo fra Como, che ha ricevuto gli incartamenti, risponde al notaio: «A Dio piacendo sarò costì Domenica sera prossima o vero Lunedì et attenderò alla Bocchina» (Udine, venerdì 15-6- 1601). In realtà la seduta si tiene il mercoledì 20 giugno «coram» il tribunale al completo: il Commissario patriarcale per l’Inquisizione decano Nicolò Riccio Protonotario Apostolico, l’inquisitore Francesco Como, vicario del Sant’Ufficio, Antonio Malvolti vicario del Provveditore veneto Francesco Baldo, che giura «in forma», i consulenti Jacopo Savio canonista della chiesa cividalese e, per l’assenza del secondo consulente Michele Nicoletti impegnato altrove, lo stesso notaio Giovanni Battista Pasini, estensore dei presenti atti. Viene convocata la Lenca Bocchina che, «cum ne-sciret loqui italice», ottiene l’interprete Paolo Marzuli-no fu Stefano di Biarzo, a-bitante in Cividale. «Habi-tu sclabonico inducta», sulla cinquantina, predisposta con parole «lattine» in-compresibili e con ritualità adeguata: «juramentum de veritate dicenda, qua jura-vit sacris corporaliter tactis (fasce, cinture, briciole, pane bianco), interrogata de eius nomine, cognomine, patre, patria ac exercitio (la cintura va identificata esattamente)», risponde: «Io mi dimando Helle-na, figliola del q. Antonio Caliz di Tolmino et son moglie di Giovanni Bocchino et habito sotto S. Maria di Monte et il mio e-sercitio è lavorar la terra (51). Io so che quando mio marito haveva male di ma-dron (52) io Longevo con Loglio commune la pancia, frugandolo con le mani. Ho agiutato delle donne di parto mentre stavo nella villa di Azida dove sono stata anni dieci. Sono venuti huomini da me perché io li guarissi da medisi-nis». (51) É l’eterna risposta dell’innocente, l’unico che paga il conto del peccato originale promosso dai preti e che fa colpevole il mondo intero, fondato sui “valori”. Le ideologie sono la giustificazione del potere non del dovere; se la società si fondasse sul dovere sarebbe già scomparsa: la civiltà è il capovolgimento di tutti i valori. La redenzione è scaturita dal peccato né veniale né mortale, ma originale: «Oh fe-lix culpa»! Il mondo “imperfetto” non è relativamente perfetto, né in cammino verso la perfezione, è semplicemente il «non essere», la Diade platonica, di fronte al «sopraessere», l’Uno. «Ma io non ho conosciuto il peccato se non per mezzo della legge. Difatti, a-vrei ignorato la concupiscenza, se la legge non mi avesse detto: -Non desiderare-» (Rm. 7,7). É la legge infatti che proibisce al povero di desiderare la roba altrui, senza della quale lui non è uomo e muore di fame. La società è un ordine minimo fondato sull’esclusione «dei di più», cioè i poveri. I poveri con la loro presenza sono la rivendicazione profetica del- la destinazione universale dei beni. Quando s. Paolo conclude: «sicché la legge è santa» (I-vi, 7,12) conferma che non è possibile tornare indietro aU’«homo homini lupus» e riconosce che «conclusit enim Deus omnia in incredulitate, ut omnium misereatur» (Ivi, 11,32). La «sola fides» dà senso all’assurdo dell'ordine costituito. Il fedele è colui che «contra spem in spem credidit» (Ivi, 4,18), cioè un mondo-corpo, «cum iam fere centum esset an-norum et emortuam vulvam Sarae.. nec consideravi! corpus suum emortuum» (Ivi, 4, 19), senza confortarsi con un qualche bilancio positivo. La fede è “inutile”; se fosse la gestione del possibile sarebbe scienza. Cristo è apparso ottimista solo da risorto. Non è certo con un escamotage «retorico» che si viene a capo della contraddizione paolina: legge-peccato e legge-santa (S. Romanello, U-na legge buona ma impotente, 2000). Non è la volontà che manca, ma lo spazio materiale per una sua applicazione. (52 Costipazione del ventre. MANSUTTI ©B? IL TUO USATO NON CATALIZZATO DA ROTTAMARE VALE FINO A: L. 4.800.000 su GOLF VARIANT L. 5.800.000 su BORA e BORA VARIANT SU VETTURE IN DISPONIBILITÀ’ E FINO AD ESAURIMENTO EVENTUALE SUPERVALUTAZtONE DELL’USATO SABATO APERTO TUTTO IL GIORNO LE NUOVE DIMOSTRATIVE NUOVA AUDI A4 2000 AUDI A4 Avant 1.8 T Quattro argento argento 11/00 - 8.000.000 - 10.000.000 SAAB 900 Se Turbo 5P blu met. 1996 AUDI A8 4.2 Tiptronic Quattro nero met. 1996 AUDi A6 Avant 2.5 Tdi Quattro blu met. 1999 LANCIA Z 7 posti TD 2.1 LX bianco 1997 VW Gold Tdi 110 Cv 5p argento 10.1999 VW Gold Tdi 110 Cv 5p bianco 1998 VW PASSAT 1.8 20 V Berlina nero 1997 VW PASSAT Variant 1.8 20 V blu 1998 MERCEDES 230 ML nero 12.1999 VOLVO 960 3.0 Aut 5.W blu 1995 VOLVO V70 2.3 Aut 5.W Optima T5 argento 1999 FIAT Bravo 100 TD Gt nero 1998 FIAT Uno 1.4 Sx 3p cat. grigio 1992 TRICESIMO (UD) - Via San Giorgio 28 - Tel. 0432.851950 r.a. linea diretta responsabile di zona: Tel. 0339.8156830 Aktualno Volitve in boj za nasledstvo Antonioneja non Kg Največji krivec, a ne edini Importante incarico a Lorenzo Cernetig Una bella soddisfazione per Lorenzo Cernetig, 57 anni, originario proprio del paese nel comune di Stregna che porta il suo cognome. Negli ultimi quattro anni è stato questore a Venezia, vivendo in prima persona vicende che sono balzate agli onori della cronaca come l’occupazione del campanile di Venezia da parte dei “Serenissimi” e la trafugazione di un Canaletto. Ora Cernetig, sposato e padre di un figlio, si appresta ad assumere il comando della Direzione interregionale di Polizia, con sede a Padova, un organismo con compiti matricolari, amministrativi e logistici che ha competenza su tutto il Trivene-to. Il passaggio rappresenta un’importante promozione per il dirigente, che non ha mai dimenticato le Valli del Natisone da cui proviene. Per chi ama lo sport e la natura ecco una buona proposta che giunge dalla Val Resia. Il Gruppo Alpini di Stolvizza, il Tennis Club e l’Associazione Sportiva, con il patrocinio della Pro Loco, organizzano la 21a edizione della “Camminata in Val Resia”che si svolgerà martedì 1. Maggio. La gara podistica non è competitiva, è a passo libero e comprende due tracciati uno da 6 km e uno da 12. La partenza e l’arrivo di entrambi è a Prato di Resia. Ma vediamoli più in dettaglio. Si parte da Prato e si raggiunge, attraverso alcune borgate minori, S. Giorgio/Bila; da qui si scende al torrente Resia, in località centrale. Si prosegue per un tratto sulla strada per Lischiazze/ Liščia-ce, per poi salire all’abitato di Gniva/Njì'wa. Da qui si prosegue, attraverso il rio “Potoki” a Oseacco/O-soanè, si scende alle case Rauna, si sale lentamente in località “Loì” e da qui si raggiunge Stolvizza/Solbi-ca. Poi, proseguendo sempre lungo i sentieri, si ridiscende a Prato/Ravanca. Il percorso di 6 km, invece, all’altezza di Gniva s prve strani Na desnici se v ”Budi-novem“ obmejnem senatnem okrožju predstavlja predsednik deželnega odbora Roberto Antonione, ki je na videz dolgo kolebal, preden je sprejel kandidaturo. Potem se je na Berlusconijev poziv vendarle odločil, vendar ne za rodni Trst, kjer sta prisotna močna levosredinska kandidata, Zupan Illy in minister Bordon. Na Videnskem so zadnji dnevi dogovarjanja o kandidaturah potekli v znamenju kreganja v Polu svoboščin, ker je bilo med možnimi kandidati stranke Forza Italia več prerivanja za rimski stolček, kot na levi sredini. Seveda se je po kandidaturi predsednika Dežele takoj vnela tudi bitka za Antonionejevo dediščino in glede tega bomo gotovo še priče več kot kakšni ostri polemiki. Polemično se je oglasila tudi videnska Cerkev, ki je Antonionejevi deželni si devia verso Prato, dove termina. I punti di ristoro previsti sono tre, uno a S. Giorgio, uno a Gniva e uno a Stolvizza. Gli organizzatori offriranno ai partecipanti un o-maggio ed una pastasciutta per proseguire la giornata insieme. Per i più meritevoli è prevista anche l’assegnazione di coppe. Il giorno 1. maggio, “Majniki”, per i Resiani è una data importante e non solo per l’organizzazione della Camminata che da ventun’anni richiama tanti atleti, ma piuttosto per la ricorrenza religiosa che si upravi zamerila, da je za datum upravnih volitev določila deseti junij, dan, ko bo v Rimu več tisoč romarjev iz naše deZele ob priliki beatifikacije Luigija Scrosoppija. Monsinjor Duilio Corgnali je izjavil, da gre za neprimerno neotesanost in nespoštovanje čustev vernikov. Antonione se je Cerkvi opravičil, datuma volitev pa Dezela kljub temu ni spremenila, s tem pa si tudi gotovo ni naredila dobre reklame. Sedaj nas čakata dva meseca volilne kampanje. Pravzaprav moramo reči "zadnja dva meseca", saj volilna bitka dejansko poteka Ze od lanskega poletja, odkar nas z vseh zidov z desettisočev ogromnih plakatov nasmejano gleda "predsednik delavec", "predsednik kmet" in še kaj drugega. Imeli bomo veliko priložnosti pisati. Naj sedaj rečemo le to, da si volilci gotovo želijo manj demagogije in več stvarnih programov, (du) svolge a Prato. E’ questa la festa che ricorda la Consacrazione della Pieve di Santa Maria Assunta, che viene celebrata con grande solennità alla presenza di sacerdoti che provengono anche dalle vicine parrocchie. Per tradizione gli abitanti di tutte le altre frazioni giungevano a Prato per partecipare alla S. Messa e alle funzioni religiose ed anche per fare acquisti nelle bancarelle della prima giornata di mercato. Questa usanza, seppure limitata rispetto al passato, è ancora praticata. Luigia Negro V Beogradu so pred dnevi aretirali Slobodana Miloševiča. Mednarodna javnost, mediji in zahodna politika mu pripisujejo največjo krivdo za krute vojne na ozemlju bivše Jugoslavije. Nedvomno je Miloševič največji krivec balkanske tragedije, vendar bi bilo prelepo, ko bi bil edini. Miloševič je eden izmed zadnjih sinov nacionalkomu-nizma. Zgodovinsko dejstvo je namreč, da sta se v Evropi tako kapitalizem kot komunizem ob potrebi cepila na nacionalizem, ki je poldrugo stoletje podžigal narode in ljudi. Misel o večvrednosti lastne nacije je bila ideološko deblo, na katero so se v boju za zmago lahko oprla tako kapitalizem kot komunizem, ker je bila ideja naroda množicam najlažje razumljiva in dostopna. Tako so visoki družbeni sloji in podjetniki podprli fašizem in nacizem, komunistični voditelji, začenši s Stalinom, pa so se ob razrednem apelirali tudi na narodni ponos. Ko je Miloševič uvidel, da ga peto-kraka zvezda ne bo popeljala daleč, je le podžgal tleči velikosrbski nacionalizem. “Desno” varianto je na Hrvaškem izpeljal nekdanji Titov general Franjo Tudžman, na nacionalizem so se uprli bosanski muslimani, Albanci na Kosovu in tudi Slovenci se nismo osamosvajali brez zvišane nacionalistične temperature. Ne vem, če je Tito le prikril iskro pod pepelom. Razni nacionalizimi so sicer vzplamteli že med njegovim vladanjem. Rankovič je pobijal Albance, Albanci so sovražili Srbe, hrvaški liberalizem je imel nacionalistično podmeno, v Sloveniji se je protikomunizem spajal z idejo o odcepitvi od Jugoslavije. Vse odcepitve so se dogodile, Miloševič pa je kot “vodja” največjega naroda prvi in najodločnejše segel po orožju, ker je očitno menil, da bo lahko z Veliko Srbijo ustvaril najmočnejšo balkansko državo. Na tak način je bil vseskozi v ospredju svetovne javnosti. Zahodne države so najprej menile, da bo lahko Slobo preprečil razkroj Balkana. Potem so upale, da bo netilec požara tudi najuspešnejši gasilec in sklepale z njim mir v Daytonu. Končno so ga proglasile za vojnega zločinca in zahtevale, da ga procesirajo pred haškim sodiščem. Človek iz Požarevca je nedvomno botroval nepopisni škodi, ki jo bodo tudi Srbi plačevali desetletja. Nacionalistični in vojni virus pa sta žal okužila in združila nasprotja. Tako so se v imenu nacije spajdašili visoko izobraženi akademiki in pisatelji ter udbomafija, generali in cerkveni možje. Strupena mešanica se je dogodila v Srbiji in v bistvu širom Balkana. Za isto barikado so stali visoki intelektualci in najbolj korumpirane sirote zadnje Titove faze, visoki oficirji in odlični cerkveni hie-rarhi, ki jim je od nekdaj srce bilo za “narod”. Ljudje so čez noč spreminjali svetovnonazorske poglede in v zmešnjavi verjeli zastavam boja. Slobo je spretno povezal niti med delavci brez plač, frustriranimi intelektualci, cerkvenimi možmi, osirotelimi komunisti in nacionalisti. Zaigral je na nacionalistične fanfare in iz iskre je vzplamtel požar. Dvomim, da bi lahko šlo potem brez vojne in da bi se lahko med državami mimo menili. V času vojne na Balkanu sem tudi sam veliko pisal o pasivnosti evropskih držav, ki so premalo storile za mir. Dejansko pa Evropa ni imela politične moči in verjetno niti vojaške pripravljenosti, da bi posegla v vrelišče. Ko je namreč počilo, diplomacija nikogar več ni zanimala. Same množice so videle v vojni rešitev vseh težav in bi verjetno učinkoval le vojaški poseg v obrambo nezaščitenega civilnega prebivalstva. Miloševič se je znašel na zaboju smodnika, ki ga je lahko brez težav prižgal v škodo sebi in narodu. Eksplozijo bi lahko preprečili s tistimi “če”-ji, ki niso nikoli delali zgodovine. Tito bi lahko na primer pričel graditi podstavke demokracije, vendar bi moral s tem razdirati samega sebe. Preočiten zasuk Jugoslavije k Zahodu bi v sedemdesetih letih izpadel kot nevarnost in konec nekega ravnotežja. Po drugi strani je bilo tudi Titu težko pregnati iz src nacionalizme, ko pa je cela partijska garnitura že pred vojno rastla na dveh podstavkih : nacionalnem in komunističnem. Jugoslavija je bila katalizator dokaj pragmatične narave, čeprav je bila jugoslovanska ideja stara in se je prepletala z nacionalnimi, kot se je na primer slovanstvo s slovenstvom. V krizi je bila verjetno edini izhod eksplozija, ki je našla svoje voditelje in minometalce. Z aretacijo Miloševiča lahko z dovolj-šno hladnostjo napišemo še eno stran o prekletstvu nacionalnega fundamentalizma, ki ni še povsem umrl. Corso P. D’Aquileia, 12 - CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Tel. 0432/732294 - fax 0432/730061 Viale Venezia Giulia, 17 - CORMONS (GO) Tel. 0481/639387 - fax 0481/629507 www.immobiliareducale.it Proposte in vendita: REMANZACCO zona centrale, ottimo miniappartamento ristrutturato. TOGLI ANO (Torreano) prossima quadrifamiliare, appartamenti tricamere biseivizi; giardino proprietà, pagamento dilazionato. TARCENTO centro, nuovi appartamenti bicamere in corso di ultimazione, finiture personalizzabili, L170 milioni. CIVIDALE loc. “al Gallo", nuovi bicamere e tricamere, biservizio, giardino proprietà, doppio garage. CIVIDALE centro storico, nuova ristrutturazione, ampio appartamento bicamere soppalcato, possibilità garage. TOG LIANO (Torreano) nuova zona residenziale, prossime villette in Mamiliare, pagamento dilazionato, L. 320 milioni. S. LEONARDO terreno edificata le di circa 600 mq., buona posizione, L. 30 milioni. CIVIDALE centro storico, nuovissima ristrutturazione, negozi e uffici di varie metrature. CIVIDALE centro storico, cedesi avviata attività abbigliamento intimo, trattative riservate. CIVIDALESE lotti di terreno edificatali urbanizzati di varie metrature. PREPOTTO (Castelmonte), casa riattata su due piani con ampio scoperto. CORMONS zona centrale, recente ampio bicamere termoautonomo. CIVIDALE cedesi centralissimo bar-osteria, trattative riservate. CORMONS fabbricati rurali da riattare con vigneto, prezzo impegnativo, trattative riservate. CORMONS zona servita, cedesi salone parrucchiera con arredo e attrezzatura. CIVIDALE cedesi bar, solo avviamento e licenza, trattative riservate. CIVIDALE nuovo miniappartamento con giardino in proprietà CORMONS ampio bicamere biservizio, termoautonomo, pronto ingresso. CORMONS n. 2 negozi indipendenti con diverse metrature. Proposte in affitto: CIVIDALE centro nuovi negozi e uffici di varie superfid. S. GIOVANNI NAT. villa indipendente finemente arredata, canone impegnativo. Cerchiamo per ns. clienti rustici anche da riattare nelle Valli del Natisone, Colli Orientali e Collio. Camminata in Val Resia il 1. maggio — Minimatajur----------------------— Le trasformazioni che determinarono i caratteri del Medio Evo Crisi dello schiavismo alla fine dell’impero četrtek, X. XXXXXX 1998 Abbiamo considerato lo smembramento politico e militare dell’Impero Romano come uno dei segni della transizione dall’Antichità al Medio Evo. Dal punto di vista del mondo latino, fu un evento traumatico, ma qui sarà tentata una lettura di tipo economico e sociale che determinò i caratteri fondamentali del Medio Evo. La storiografia è ricca di studi sulle trasformazioni economiche e sociali che si produssero nel tardo impero. Si tratta della rottura della società schiavistica, di cui Roma fu massima e-spressione. Lo schiavismo fu un sistema storico, esteso nel tempo e nello spazio antico, di sfruttamento della forza umana special-mente nell’agricoltura. Non esclusivamente, giacché la condizione di schiavitù era indipendente da fattori culturali. Gli schiavi erano adibiti anche nel campo dell’arte, della let- Na sm bolan Ankrat je biu kralj nieke dažele na smart bolan. Obedno zdravilo mu ni pomagalo an mi-edihi so bli že obupa-li.Takrat so se oglasili stari ljudje an jal, de je trieba ušafat človieka, ki mu na nic manjka na svietu, njega srajco oblieC kralju, ki takuo ozdrave. Kraljeve sudate so poSjal okuole pov-sierode. Hodili so po vsieh deželah, gorah an dolinah pa ankoder nie-so najdli Človieka, ki bi biu popunoma zado-vljen, kontent. Vsakemu je kiek manjkalo. V deveti daželi so v nieki oSteriji usafali niekega veseljaka, ki je popivu an pieu an je biu pun veseja. VpraSal so ga, kuo je tiste, de je takuo veseu. On je zaurisku, udaru s pestjo na mizo na jau: kakuo bi na biu dobre volje, če mi na nic manjka.” “Pojdi z nam preti kralja, bos bogat”, so mu jal. “Sem že zadost bogat” jim je za-vamu. Z veliko težavo so ga le nabasali na voz an pejal pred kralja "Srajco dol, srajco dol”, so mu začel pravit, on jih je pa debelo gle-du. Jo ni imeu. Kralj je muoru umriet. Ga ni C-lovieka na svietu, ki mu na nic manjka « /ti v. Ravenna: bassorilievo d’avorio raffigurante la pesatura del grano degli schiavi all'imbarco (VI secolo) teratura, della musica eccetera. Nondimeno la base economica dell’aristocrazia dell’impero fu la proprietà fondiaria, per cui la schiavitù agricola fu l’asse portante della ricchezza dell’impero. Questo sistema, che conosciamo dalle nostre letture, caratterizzò le formazioni statali di tutto il mondo antico, fondato «sulla condizione dell’uomo che era proprietà di un altro uomo, privo di ogni diritto corrispondente alla personalità umana e considerato non uomo ma cosa a completa disposizione del proprietario». Una delle cause che provocarono la dissoluzione della società schiavistica fu attribuita alla lotta diretta degli schiavi organizzati contro i loro proprietari ed il potere romano con le grandi insurrezioni (Spartaco, 73-71 a.C.). Le lotte degli schiavi suscitarono allarme e provocarono gravi turbative della continuità produttiva, ma non furono tali da portare di per sé alla liberazione, bensì si conclusero in crudeli repressioni. Si porta come elemento di svolta anche la predicazione del Cristianesimo primitivo, che non portò alla conversione alla fratellanza universale, in quanto anche abati, vescovi e prelati si servirono abitualmente del lavoro degli schiavi, ai quali era semmai raccomandata la sotto-missione e l’obbedienza. Tuttavia quando i monasteri acquisirono vaste proprietà fondiarie, divennero elemento di attrazione per la popolazione e riuscirono a dar vita a nuove forme di rapporto di lavoro sulla terra. Altro filone attribuisce ai barbari nell’impero un elemento di rottura della schiavitù. Questa forma di soggezione però fu praticata ampiamente anche nelle società barbariche (Tacito, La Germania: 24, 25). In più occasioni, la liberazione degli schiavi nei territori dell’impero da parte dei barbari fu uno strumento in funzione del reclutamento militare antiromano. La crisi del sistema schiavistico aggrediva l’Impero nella fase in cui diventava impossibile affrontare nuove guerre di conquista, fonte di approvvigionamento di schiavi e di ricchezze monetarie. Si giunse alle ultime conseguenze quando cessarono le conquiste romane e si assistette alla perdita dei territori imperiali in seguito alla formazione dei regni barbarici. Allora i costi della manodopera degli schiavi divennero altissimi. Le trasformazioni provenienti dall’interno del sistema sociale, cioè il passaggio a nuove forme giuridiche nello sfruttamento della terra, erano determinate da opportunità economiche e produttive. Le trasformazioni dei rapporti sociali all’interno nella società tardo imperiale furono lente, ma nello stesso tempo più incisive per la formazione della società futura ed ebbero un carattere durevole e irreversibile. La transizione dall’Antichità al Medio Evo deve dunque essere assunta come il superamento da un sistema di rapporti sociali in crisi. In questo dovremmo studiare con attenzione l’introduzione delle forme Kotit za dan l jazek 25 Matej Šekli Strumentai singolarja 2 Isi vijač Cemò najprit pogledat SCé nur, da koj ni majo ta-na kunce te moške, te ženske anu te sridnje bisi-de, ko ni so tu-w strumentalu plurala. Te mòske biside dèdi, kunjami, zobami/i Te ženske biside lipi, tatami, nogami; leči, racami Te sridnje biside jabulki, rasatami, ukini/oknami; janjaci, jajci/ami Njàn poSpegnimò SCé, da kaku ni se rivawajo biside, ka ni se nalažajo ta-prid timi moškimi, timi ženskimi anu timi sridnjimi bisidi, ko ise ni stujijo tu-w strumentalu plurala. Te mòske anu te sridnje biside ziz nimi/timi / isèmi/itèmi / mèmi/tvemi / naSi-mi/wasimi lipimi / rozajanskimi dèdi, piruni / babi, žlici; léCi / janjaci, mèsti Provejmò prig’at bisido itaku, da na bo Sia prow! 1. Profasòr an rudi rumuni ziz (ni stari dèdji) anu je bariiwa. 2. Nas Con poCnet isi intervent ziz (ne kratke noti-cje). 3. To lòpu bet w kompaniji ziz (ti dobri ami'gavi). 4. Gemo se zvasalèt nu malu ziz (te rozajanske wiiZe). 5. Anu njàn gremò indavant ziz (te driige réCi). 6. Marno karjè problemuw ziz (ti stari disketavi) za kompjuter, zajtò ka ni moramo je lajàt. 7. Ninki nur somò jèdli tò kisali mliku ziz (te lèsane žlice). 8. To jè lopu bet wkop ziz (ti driigi) za si rumunet. 9. Ziz (isi tubavi) marnò parpajat wòdo nu w hišo. 10. Ziz (ise lipe biside) c’emò zarobit iso intervisto. 11. Wsako saboto ja grin plesat wkop ziz (moje sa-stre). 12. Ti si wZè ròmul/a ziz (twuje g’enitòrji) od isagà problema? Kaku to jè joSt? 1. nimi starimi dèdi; 2. nimi kratkimi noticji; 3. timi dòbrimi amigi; 4. timi rozajanskimi wiiži; 5. timi driigimi réCami; 6. timi starimi disketi; 7. timi lèsanimi žlici; 8. timi driigimi; 9. isèmi tubi; 10. isè-mi lipimi bisidi; 11. memi sastrami; 12. tvèmi g’enitòrji. che nell’arco di alcuni secoli costituirono il trapasso della produzione di tipo schiavistico ad un’altra, con il passaggio a nuove forme giuridiche nello sfruttamento della terra, con la sostituzione del sistema schiavistico con un altro. (Venezia, 68) Paolo Petricig Kakuo znajo risati nasi najmlajsi & fS f Dvojezični vrtec: moj oče... (Martina T.) ... moj avtoportret... (Gianmarco P.) ... in tudi moj (Virginia B.) Sport Risultati 1. Categoria Santamaria - Valnatisone 1 -0 3. Categoria Savognese - Savorgnanese 4-2 Audace -Nimis 1-6 ■ JUNIORES Valnatisone - Chiavris 1-0 Allievi Manzanese - Valnatisone 3-2 Giovanissimi Chiavris - Valnatisone 0-4 Esordienti Pasian di Prato - Valnatisone 3-0 Pulcini Buttrio - Audace rinv. Amatori Real Filpa - S. Daniele 3-0 Collerumiz - Valli Natisone 1-3 Ost. al Colovrat - Grions 1-1 Ost. al Colovrat - P. V. Alla Speranza 2-2 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Riviera 3. Categoria Moimacco - Audace Corno - Savognese JUNIORES Valnatisone - Serenissima Allievi Valnatisone - Bearzi Giovanissimi Valnatisone - Cussignacco/B (7/4) Esordienti Valnatisone - Bearzi/A Pulcini Audace - Centrosedia/C Amatori Al Sole due - Reai Filpa Valli Natisone - Collerumiz Agli Amici - P. V. Alla Speranza Pizz. Edelweiss - Osteria al Colovrat Classifiche 1. Categoria Gonars 59; Reanese 57; Santamaria 49; Flumignano 47; Lumignacco 44; Union Nogaredo 40; Majanese 39; Riviera 37; Tarcentina 35; Ancona 33; Valnatisone, Venzone 28; Tre stelle 27; Azzurra, Ma-ranese 23; Castions 20. 3. Categoria Corno 49; Nimis 41 ; Savognese, Stella Azzurra 40; Moimacco 39; Serenissima 35; Gaglianese 34; Chiavris 32; Lib. Atletico Rizzi 29; Cormor, Savorgnanese, Assosan-giorgina 25; Fortissimi 24; Audace 1. JUNIORES Pagnacco" 40; Chiavris* 38; Com. Fae-dis* 32; Centrosedia*, Cussignacco*, S. Gottardo* 29; Valnatisone" 26; Buonac-quisto** 22; Lestizza" 15; Com. Tava-gnacco" 13; Serenissima* 11 ; Buttrio* 8. Allievi Pagnacco 54; Union 91/A*48 ;Bearzi 46; Azzurra*, Manzanese* 40; Gaglianese 36; Valnatisone, Torreanese* 32; Reanese* 22; Fortissimi* 21; Libero Atl. Rizzi 20; Centrosedia* 11; Com. Tavagnacco* 5; Chiavris* 2. Giovanissimi Buttrio 39; Gaglianese* 38; Chiavris* 36; Valnatisone" 34; Com. Faedis* 23; Moimacco* 21 ; Buonacquisto* 20; Serenissima 19; Com. Tavagnacco 16; Fortissimi* 15; Martignacco* 1. Cussignacco/B fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 31 ; Edil Tomat 29; Effe tre 26; Anni 80, S. Daniele 24; Termokey 23; Warriors 22; Mereto di Capitolo 21; Al sole due 20; Tissano 19; Bar Corrado 17; Coopca Tolmezzo 16; Fagagna 15; Coop Premariacco 12. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone 31 ; Osteria della salute 29; Treppo 28; Turkey pub 27; Roja-lese 25; Racchiuso, Elettrica Passon 21 ; Amaro 20; Team Calligaro 19; Montenars 17; Dream team 16; L'Arcobaleno 10. Amatori (2. Categoria) Torean 33; Birreria da Marco 32; Campe-glio 31; Poi. Valnatisone 29; S. Lorenzo 27; Gunners 24; Carioca 21; Pizzeria Rì-spoli 20; Agli amici 15; Colugna 13; Pizzeria da Raffaele 8; Moimacco 7; Amatori (3. Categoria) La bottega del mobile 35; Ai Cons, Linea golosa 31; Osteria al Colovrat 26; Piaino 20; Grions 17; Bar Manhattan 16; Alla terrazza Xavier 15; Atl. Beivars 13; Mou-lin rouge 9; Osteria da Lodia 5. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. ** Due partite in meno - * Una partita in meno La squadra al terzo posto in classifica dopo la netta vittoria ottenuta contro la Savorgnanese La Savognese si riscopre pimpante La Valnatisone viene sconfitta e ricade in zona pericolo - Vincono gli Juniores - Allievi sconfitti di misura Il Reai Filpa non trova ostacoli contro il S. Daniele - Al Colovrat chiude il campionato con un pareggio Škrati, quasi un monologo COLLERUMIZ - VALLI DEL NATISONE 1-3 Valli del Natisone: Sirch, Vogrig, Scaravet-to, Trusgnach (Andrea Scuderin), Cristian Bir-tig, Carlig, Patrik Birtig, Zuiz, Osgnach, Caucig, Mauro Clavora. Tarcento, 30 marzo - Primo tempo agevole per gli ospiti che hanno affrontato la squadra locale, seconda in classifica del proprio girone di Terza categoria, per la prima giornata d’andata dei play-off per il titolo regionale. Partono alla grande gli Skrati che centrano la traversa con Trusgnach mettendo poi, con Clavora e Andrea Zuiz, centrocampista della Valli del Natisone Caucig, in evidenza la bravura del portiere avversario. Con un veloce contropiede che interrompe momentaneamente il forcing dei valligiani passano a condurre i tarcentini. Gli o-spiti reagiscono immediatamente alla doccia fredda pareggiando con Clavora. I padroni di casa assistono impotenti al monologo o- spite che coglie i frutti con le reti di Michele O-sgnach ed Andrea Zuiz. Da segnalare ancora un legno colpito da Clavora ed innumerevoli opportunità per gli ospiti che vanno vicini alla quarta segnatura con Vogrig, la cui azione viene neutralizzata dall’intervento del portiere. Sabato 7 a Podpo-lizza è in programma la gara di ritorno che dovrebbe essere solo una formalità visto il divario di categoria evidenziato tra le due formazioni. La Valnatisone è ritornata a mani vuote dalla gara con il Santamaria non riuscendo a rimontare la rete iniziale dei padroni di casa. Una Savognese pimpante e determinata non ha dato scampo alla Savorgnanese portandosi così al terzo posto in classifica. I giallo-blu hanno sbloccato il risultato al 10’ con il giovane attaccante Denis Go-sgnach, andando poi vicini al raddoppio con Gnomi e Boris Mauro. A due minuti dal termine del primo tempo gli ospiti hanno pareggiato su calcio di rigore. Nella ripresa all’8’ è arrivato il raddoppio dei padroni di casa con Fabio Pagon. Nell’occasione si è registrata l’espulsione di un difensore avversario. I valligiani hanno poi allungato Luca Bledig (Savognese) ancora due volte grazie alle prodezze di Gosgnach e Klemen Plesničar, prima del gol ospite che ha determinato il risultato finale. Sconfitta dell’Audace con la seconda della classe, il Nimis. Per i ragazzi di Claudio Duriavig la rete della bandiera porta la firma di Zilio. Gli Juniores della Valnatisone hanno superato di misura, sul campo amico, il Chiavris. I valligiani sono stati autori di un buon pri- mo tempo coronato al 20’ da una realizzazione a conclusione di un’azione corale. La rete vincente è stata di Davide Duriavig. Dopo il “disastro” con l’Union ’91/A, gli Allievi della Valnatisone si sono ripresi sfiorando il colpaccio nella trasferta di Man-zano. I ragazzi guidati da Bellida, ancora una volta in campo con gli uomini con- tati e senza un portiere di ruolo, hanno dato del filo da torcere ai manzanesi. Di Gabriele Miano e Gabriele Iussig le reti del momentaneo vantaggio sanpietrino. Si è giocata ad Udine, sul campo del Chiavris, la gara dei Giovanissimi della Valnatisone con in palio il terzo posto in classifica valido per le finali provinciali. La prima frazione di gioco si è chiusa in parità soprattutto a causa dell’imprecisione degli attaccanti valligiani. La musica è cambiata nella ripresa e al 20’ il risultato si è sbloccato quando Valentino Alessandro è stato atterrato in area di rigore. Simone Cri-setig ha trasformato la massima punizione. La Valnatisone ha continuato a tenere in mano le redini del gioco arrotondando il punteggio con altre tre reti, autori Alessandro, due volte a segno, e Crisetig. Per un tempo gli Esordienti della Valnatisone hanno tenuto in scacco la capolista Pasian di Prato, più esperta e matura dei valligiani. Due gol nel secondo tempo ed uno nella terza frazione hanno chiuso i conti. Rinviata la gara dei Pulcini dell’Audace a Buttrio per la concomitanza della partita della squadra maggiore. Nel campionato di Eccellenza amatori il Reai Filpa di Pulfero ha superato il San Daniele grazie ai gol siglati da Carlo Liberale, Fabio Simaz e Federico Sturarn, mantenendo così la vetta della classifica. Andrea Chiabai degli Esordienti della Valnatisone Si è concluso il campionato di Prima categoria che ha visto la promozione della Valli del Natisone. Sono retrocesse in Seconda categoria Team Calligaro, Montenars, Dream team Resiutta e L’Arcobaleno. In Seconda categoria sono state promosse Torean e Birreria da Marco. Retrocedono in Terza Colugna, Pizzeria da Raffaele e Moimacco. Sono state promosse in Seconda la Bottega del mobile e Linea golosa. L’Osteria al Colovrat ha chiuso alla grande il campionato pareggiando con il Grions grazie alla rete di Massimo Gus, conquistan- do il più che meritato quarto posto in classifica. Nell’esordio di Coppa Friuli i ragazzi del presidente Roberto Tomasetig hanno affrontato la Poi. Valnatisone Trattoria Alla Speranza di Cividale. Sotto di due reti realizzate dai ducali Faenza e Nigro e con un arbitraggio secondo i dirigenti di Drenchia avverso, la squadra ha reagito alla grande, prima accorciando le distanze con Denis Lesizza, poi riportandosi in parità con un’autorete di un giocatore ducale che non è riuscito a rinviare il pallone che è terminato nella sua rete, (p.c.) Nogomet, Slovenija igrala proti Jugoslaviji Se ena dragocena točka Po izenačeni tekmi z rusko nogometno reprezentanco v Moskvi je Slovenija le nekaj dni kasneje, v naslednji kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo, remizirala z Jugoslavijo. Končni rezultat (1:1) tekme v Ljubljani je slovenski ekipi prinesel dragoceno točko. S tretjim mestom na začasni lestvici svoje skupine lahko upa na uvrstitev, če ga v prihodnjih tekmah ne bo polomila. Jugoslovani so bili sicer v vseh elementih igre boljši in so v prvem času tudi povedli. V podaljšku pa je Zahovič izenačil z mojstrskim prostim strelom in sprožil pri slovenskih navijačih veliko navdušenje. Tudi trener Srečko Katanec je izjavil, da je z iztrženo točko proti močni jugoslovanski ekipi lahko zadovoljen. Navijači so v natrpanem starinskem ljubljanskem stadionu tudi glasno zahtevali nov športni objekt ali povečanje sedanjega, kajti stadion za Bežigradom je za taka srečanja odločno premajhen. Laurea in ingegneria per Davide četrtek, 5. aprila 2001 Il 22 febbraio Davide Domeniš si è laureato in Ingegneria Elettrica presso l’Università degli Studi di Trieste, discutendo con il professor Roberto Menis la tesi dal tito-lon “Il controllo di corrente negli azionamenti con motore asincrono”, conseguendo la votazione di 110/110 e lode. Davide vive a Trieste con i genitori, è figlio di Mario Domeniš, nativo di Rodda di Pulfero, conosciuto nelle Valli perché vi ritorna, insieme con i familiari, ogni volta che gli si presenta l’occasione. Il risultato accademico di Davide segue quello, altrettanto brillante, ottenuto dalla sorella gemella Elisa presso l’Università di Firenze, ove Če smo se bai, de judje Nediških dolin na ljubejo vič njih zemjo, v nediejo 1. obrila, kar smo Sii hodit s Cai Val Natisone smo se premislili. Sončna nedieja, želja za lieuš poznat naSe doline, odkrit nove kraje, staže, parložnost za srečat parjatelje an tudi spoznat druge ljudi so parklical na pohod okuole stuo ljudi v-sieh liet an od vsieh kraju dolin. Dol s Stupce smo šli po stazi do Camega-varha an še do Joanca. S Cai od Stupce do Joanca Varnil smo se za kosilo v Camivarh an tle so nas pru lepuo sparjel v njih agrituri-zme Graziano, Maria an Be-po, ki so nam skuhal dobro pastošuto. Kar smo lepuo pokosil je bla ura se vamit da-mu: kajšan je šu rauno do Stupce, drugi so šli po drugih starih stazah, ki Cai je lepuo očedu, do cierkve svetega Standreža, v Gorenjo vas, Arbeč an potlè do Stupce, kier smo še an-krat uzdignili kozarce za se lepuo pozdravit. Je trieba pohvalit takale iniciative, ki zbierajo naše judi, storejo spoznat od blizu bogatijo naših dolin, vasi an ljudi. Pru takuo je trieba zahvalit vse tiste, ki daržjo čedne staže, ki naši noni so jih s trudom nardil an prehodil buoh vie ki krat! SVET LENART Puoštak Se je rodiu Enrico Vanni Oviszach tle z naše vasi an njega žena Sandra Corredig taz Bar-nasa sta še ankrat obiesla an plavi flok na vrata njih hiše: rodiu se jim je Enrico, ki je paršu dielat družbo bratracu Michelnu, ki setemberja bo imeu sedam liet an sestrici Alessi, ki jih bo imiela pa pet junija. Za rojstvo puobčja se veseljo vsi v družini an tudi v zboru Pod lipo, kjer Sandra pieje že puno liet. Enricu želmo, de bi lepuo rasu, zdrav an veseu kupe z bratracam an s sestrico. Kozca Zbuogam Stefania Umarla je Stefania Rucchin, uduova Cendon. Učakala je vesoko starost: je bla klaša 1905 takuo, de lietos bi bla dopunla 96 liet. Stefania se je rodila v Drečinovi družin na Lom-baju. Nje mož je biu Augusto Cendon iz Černiče, ki je bi zlo poznan zak je znu lepuo gost na ramoniko na batone. Zadnje lieta jih je Stefania preživiela par hčeri El-di v kraju blizu Basiliana. Z nje smartjo je v žalost zapustila njo, sina Egidia, neviesto Ginetto, navuode, pranavuode an vso Zlahto. Nje pogreb je biu v Kozci v torak 3. obrila. SPETER Gorenj Barnas Zapustila nas je Sofia Birtig V videmskem Spitale nas je zapustila Sofia Birtig, uduova Blasutig. Neri-na, takuo so jo vsi klical, je bla taz Mečane, za neviesto je paršla v Gorenj Barnas v Curinovo družino. Imiela je 80 liet. Zapustila je hčere, zete, navuode, sestre, kunjade an drugo Zlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Gorenjim Bamase v petak 30. marca. Petjag V spomin Pie In ricordo di Pia Iz Petjaga so nam va-snjani pošjal pismo v spomin njih vasnjanke Pie. Novico od nje smarti smo bli že napisal zadnji krat, pa zvestuo publikamo besi-ede, ki so jih ji napisal nje vasnjani. “Domenica 25 marzo, in silenzio come ha vissuto, ci ha lasciati per sempre la nostra paesana Pia Cedar-mas - Vigjacova di 61 anni. Si è spenta serenamente presso la casa di riposo di San Pietro al Natisone, dove era ospite. Tutti quelli che l’hanno conosciuta hanno potuto constatare con quanto coraggio e rassegnazione portava avanti la croce della sua lunga malattia. Era buona, umile e riconoscente, questo è il ricordo che avremo di lei noi ha conseguito il titolo di E-sperto di costume e moda e dove attualmente vive e lavora. Davide ed Elisa contano ancora molti amici nelle Valli del Natisone, perché sin da piccoli le hanno frequentate con assiduità: a Rodda hanno fatto la prima comunione assieme agli altri bambini della parrocchia, hanno partecipato ai soggiorni Mlada Brieza ed al concorso Moja Vas. Anche la partecipazione a qualche marcialonga ed alle feste popolari che rallegrano il carnevale, la primavera e Testate delle valli sono state occasio- ne per allacciare e rafforzare rapporti di amicizia. Nella foto si vede il raggiante Davide insieme con la gemella Elisa, il papà Mario, la mamma Loredana, triestina ma ormai, dopo oltre trent’anni, valligia-na d’adozione, l’arzilla nonna Tilie Si vedono pure Sandra e Tonca - lo strie di Davide ed Elisa - che abitano a Rodda e sono molto popolari nelle Valli. Al neo ingegnere i migliori auguri per uno splendido futuro, con Tauspicio che senta sempre un affettuoso legame di attaccamento per la terra patema d’origine. del paese. I figli Mario e Tiziano ringraziano di cuore le assistenti domiciliari e tutto il personale della casa di riposo che le era tanto affe-zinato e che con tanta dedizione ha aiutato la loro cara mamma. Pia oltre a loro lascia i fratelli, la sorella, le cognate, i nipoti ed i parenti. PODBONESEC Ruonac (Domejža) Žalostna novica V videmskem Spitale je umaru Renato Specogna. Imeu je 76 liet. Renato je biu iz Domejže, Spehuonju po domače an je že vič liet biu bolan. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Marijo, sina Alfreda, neviesto Dino, navuode Arianno an Martino, sestre Ado an Giusep-pino, kunjade an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v Ruoncu, kjer je biu njega pogreb v pandiejak 2. obrila popudan. SREDNJE Oblica Zapustu nas je Giovanni Ivančicju V saboto 31. marca zvi-čer je umaru Giovanni Vo-grig - Ivančicju iz Oblice. Imeu je 66 liet. Buog ga je riešu od velikega tarplienja, ki ga je maltralo že vic cajta an ki on je prenašu z veliko ku-ražo an potarpežljivostjo. Ziveu je sam v Oblici, na rojstni hiši velike družine iz Oblice, kjer ankrat je bla tudi butiga an oštarija. Za anj so lepuo skarbiele njega sestre Maria, Elena an še posebno Cristina. V žalost je pustu nje, kunjade, navuode an drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Oblici v torak 3. marca zjutra. SOVODNJE Podar April 2000-april 2001 Naša mama Naj sonce sijalo, / naj vietar pihu, ! naj dat prašiju, / naj tuča se sula I ... ona je šla... Naj luna sijala, / naj bieu snieg parhaju, / naj čarna tarna, / doline pokrila / ... ona je leti eia! ... Uro an cajt je pretiekala! I Skarb an dužnuost / za pu-no puno liet, so ji dale mu-ad / s sarcan tu roki / "naša mama" je skarbiela, I za iti pomat “otrok” l na sviet prit, / an veselo tu krilo mamine te diet! Naj sonce sijalo... / naj luna sijala ! naj bieu snieg parhaju, / nimar par nogah I ... ona je letiela! S sarcan tu roki / "naša mama” je skarbiela, / za čut toje paive jokanje / za videt tuoj par\’i pogled! Starme skrašince, / uozke potice, / maj ha ne vasi, / du-ge stazice / ... ona je preta-pala... Matajur jo je gledu / po grivan se pliest, / frišno hodit / brez se utrudit ! ... ona je plula... Vas zad za vas / je prehodila! I Tu vsako hišo ankrat, al pa šele vič, / je stopnila! S tisto “valižco" tu roki / naša mama, je skarbiela, / za ti pomat “otrok" / na sviet prid, / an veselo tu krilo mamine te diet!!! Naj sonce sijalo... / naj luna sijala / naj čarna tarna doline pokrila / nimar par-nogah... ona je letiela. S sarcan tu roki / “naša mama" je skarbiela, / za čut toje parve jokanje, / za videt toje oči paiyi krat sviet / pogledat, / za ti reč: / ne se podat ’mo2‘" S telimi besiedami, ki jih je bla napisla hči Michelina Blasutig - Lukcova iz Sauo-dnje, ki živi blizu Varese, se ona kupe s sestro Simono, z neviesto Rino, z navuodami an s pranavuodami spominja na njih mamo, nono an biž-nono Ninetto (Domenica Franceschini Blasutig), ’no lieto po nje smarti. V spomin Ninette “la cornar” (takuo so jo vsi klical), bo v nediejo 8. aprila, ob 10.15 uri sveta maša v Sauodnji. JL , jih prave... Dva puoba se pogovarjata: - Al vieš, ka j’ za ’na razlika, diferenca med andò fatino an adno štrijo? - Ne, poviejmi! - Dvajst liet poroke! *** Dvie parjateljce so ble šle na koncert. Kadar so se pobrale pruot duomu ta parva je poprašala to drugo: - Al ti je bila všeč tista “Toccatina e fuga in re minore di Bach”? - Oh ja, mi je bila všeč - je odguorila ta druga - pa še lieuš je bila tista “toccatina in sol maggiore”, ki mi jo je naredu tist mladi puob, ki je se- deu blizu mene! *** Dvie parjateljce sta se poguarjale. - Se bruozar, de se nisem rodila v Nemčiji, ker ne znam še adne besiede po niemško! ’Na hostess se j’ poguarjala s parja-teljco. - Ce ti vieš, kajšno aventuro sem imiela snuojka! - Poviejmi, poviejmi - je jala subit ra-doviedna parjateljca. - So ble tri po pu-noči, judje so vsi spal. Ist sem šla v kabino an sem poljubila vse tri prilote! - Kuo tri? Ka’ niso dva? - jo je poprašala parjateljca. - Zaki, tist auto-matik ti diela škifo? Planinska družina Benečije v nediejo 22. aprila SVETA LENA NAD RAVNAMI (Sriednje) odgovoren: Livio (0432/281483) *** Cai Val Natisone v nediejo 22. aprila MONTE MIA kupe s Cai iz Cente Al tle al tam, na stuojta zamudit tele lepe parložnosti! /.nšCitn jv j^jkotL Ir+Jii ,'aM| Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon vsriedood9. do 14. ure Servizio infermierìstico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. ’ samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Čedad..............731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Občine Dreka................721021 Grmek................725006 Srednje..............724094 Sv. Lenart...........723028 Speter...............727272 Sovodnje.............714007 Podbonesec...........726017 Tavorjana............712028 Prapotno.............713003 Tipana...............788020 Bardo................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727553 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ul Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Postni tekoò raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 • 73373 Ziro račun SDK SeZana Sl 51420001 -27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT Vdanjen v USPI Assodato airUSPI Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. APRILA Skrutove tel. 723008 Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. četrtek, 5. aprila 2001 Johnny ima puno parjatelju po Nediških dolinah ’Zvestuo prebieram Novi Matajur “Come leggo volentieri il Novi Matajur quando vengo a trovare il mio a-mico Matteo Chiabai a Tarpezzo (San Pietro al Natisone)!” je napisu Johhny Taby, an puob, ki iz Afrike (Nigerie) je paršu tle h nam za uSafat dielo, ki na njega duomu ga nie bluo. An potlè pismo, gre na-pri v angleščini. “I was happy read his comedian play from this joumal (Novi Matajur). The title of thè play is about women’s day, which was very very interesting even all over thè world. Indeed I was very happy for thè role which Matteo played...” (San veseu, de san prebrau pru na Novi Matajur, de je Matteo igru v igri na praznik žen... san biu zlo veseu za osebo (personaggio), ki je on igru v teli komediji)... An potlè Johnny gre le napri: “Intanto sono contento di avere conosciuto tanti amici delle Valli del Natisone. Vi ringrazio se questo viene pubblicato sul Novi Matajur -Johhnny” Zvestuo publikamo telo pismo an zak tei puob ima zaries puno parjatelju tle po naših vaseh an kuo bi jih na mu imiet: je zio vljudan (gentile) an tudi spoštuje (rispetta), kar je našega (izik, kulturo, naš • •• način življenja). Johnny, te zahvalmo za pismo an tela je ’na parlo-žnost za ti želiet veseu rojstni dan, saj glih v sriedo 4. aprila, si dopunu trideset liet. Happy birthday! V Mašerah na stojo križan rok V Mašerah na stojo pru nič križan rok! Smo zaviedei, de v nediejo, 1. aprila, so se zbral v liepim številu an so šli čedit okuole vasi. Je bluo puno diela, pa smo čul, de so se tudi puno zabaval, divertii! Pa v Mašerah je biu tudi drugi senjam. Zgodilo se je 11. marca, kar je bla Triajur (triatlon del Matajur). Pru v teli vasi je biu konac gare an nagrajevanje an za telo parložnost so vsi vasnjani parskočil na pomuoč an dal 'no roko, za de bo vse gladko teklo. Na fotografiji videmo pru an moment nagrajevanja tele športne manifestacije Tudi v srienjskem kamunu seje v liete 2000 šlo na manj Sriednje je pru liep ka-mun Nediških dolin, njega vasi so položene na liepim sončnem kraju (na fotografiji videmo Gniduco). Ce-glih je med gorskimi kamu- ni Nediških dolin, je tudi ries, de ni vse starmoli-na, vasi so dna blizu drugi an so tudi lepe planje. Dolenjemu Tarbju so nimar prali, de je “piccolo Friuli”, pru za njega lepe an velike sanožeta. Pru takuo vasi nieso Buog vie, kuo deleč dol z doline an miesta, pa tuole na pomaga, de ljudje se ustavejo živet tle an takuo tudi v liete 2000 smo šli na manj. Parvi dan lieta 2000 je kamun šteu 479 prebivalcu (residenti): 225 možkih an 254 žensk. Rodilo se je pet otruok: dva puobčja an tri čičice. Umarlo jih je sedam: štier možkih an tri ženske. Tle v tel kamun je paršlo živet štiernajst ljudi, sedam možkih an glih tar- kaj žensk. Proč jih je šlo pa petandvajst, deset možkih an petnajst žensk. Na zadnji dan lieta 2000 v Sriednje je Zivielo 466 ljudi, 220 možkih an 246 žensk: trinajst manj ku na začetku.