po5tnina pratana v eotovlnl WiiriBOt, cetrfck 2t. dPcemirtra 1993 Štev. 289 Leto vil. (XIV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNEK Uradnlttvo la upravai Martbar. Oeapoaka aL 1» / Talafea aradalHv 9440, apnm 3444 Izhaja raim nadelja In praznike« vaak dan ab 14. url / Valja waa«4aa prejem« « upravi a4 po patu 10 O In, dostavljen na dom ia Din / Oglaal pa aanika / Opleae aprajema tudi eglaaal oddal eh Jutro- v Ljubljani , dadtal Oekovnl ra6tm M. 11.404 JUTRA Pred usodnimi odločitvami v Fvropi SPORAZUM JE MOGOČ SAMO ŠE DO 21. JANUARJA. Od premirja po svetovni vojni 1. 1918. ^ nismo stali pred tako velikimi, usodo sveta odločujočimi odločitvami, kakor stojimo sedaj. Morda se pa da doba tedanjih dni primerjati sploh še samo z bno 1. 1914. Temelji evropske povojne Politike, ki so bili postavljeni z Društvom narodov, se majejo in je samo vprašanje tekaj tednov, če sc bodo dali znova vsaj silo utrditi, ali pa bodo izginili. Razorožitvena konferenca je v agoniji in pri življenju bi jo lahko ohranila sa-•ko najmočnejša injekcija, ki pa bi bila skoraj nepričakovan čudež. Angleški zunanji minister sir John Simon nastopa la teden svojo zadnjo pot posredovalca. Ta zadnja pot bo pomenila tudi zadnji poizkus. Potoval bo v Pariz, kamor Prispe predvidoma danes, nato pa v Italijo. Namen njegovega potovanja je sporazumevati se s Francijo in jo skušati Pridobit! za opustitev sedanjega stališča ter sprejetje po Angliji in Italiji redigira-Pih zahtev Nemčije, ki Izzvenevajo v 'saj delni formelnl pravici do oborožitve. Ker se bo sir John Simon ustavi! Najprej v Parizu in bo šele od tam krenil v Italijo, je zelo verjetno, da bo skušal pri Mussoliniju ugotoviti samo še pota, ki preostanejo po tem, kar 'te odgovoril Pariz. Mogoče je, da se bo te povratku iz Italije še enkrat ustavil v Parizu, mogoče pa tudi ne; vse to je odvisno od rezultata njegovih Taz-Sovorov s francoskimi in italijanskimi državniki. Angleški zunanji minister upa Še vedno, kakor upajo v Angliji sploh, da se bo Francija naposled morda vendarle vdala trojnemu pritisku Anglije, Italije in Nemčije in bo pristala na kompromisni sporazum z Berlinom, bodisi v neposrednih pogaSanE* ZACJA ..TRUPA ORLOV' V VELIKI KAV« K Pri pokvarjenem želodcu, pha,.; v črevesu, slabem okusu v: ustili, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, nagic in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago* dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se do* bi v vseh lekarnah, drogerijah in speče* rijskih trgovinah. Volitve delavskih zaupnikov. V mesecu januarju bodo po vseh mariborskih obratih volitve delavskih zaupnikov. Na prošnjo Delavske zbornice je mestno županstvo že razobesilo. zadevni razpis, na katerega se opozarjajo delavci, kakor tudi delodajalci. Vsak dan sveže ribje specialitete v restavraciji »Velike kavarne«. Izpred sodišča. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj dopoldne 621etni posestnik France Kolarič z Grajene pri Ptuju, ki je bil obtožen, da je 8. maja 1.1. z nožem zaklal svojega zeta Franca Dolinška. Iz obtožnice je razvidno, da se je Dolinšek pred 4 leti poročil s Kolaričevo Pavlo in se po poroki preselil k njenim staršem. Pričakoval je, da bodo starši izročili ženi posestvo, ker pa je grdo Ž njo ravnal, niso izpolnili svoje obljube in se je temu zlasti upirala ženina mati. Kritičnega dne je prišel zet pijan domov ter navalil na tasta in taščo. S sekiro je razbil vrata in v divji jezi planil v sobo. kjer se mu je postavil v bran priletni tast in sunil zeta z nožem v trebuh. Rana je bila smrtonosna in je zet nekaj dni nato umrl v ptujski bolnišnici. Obtoženi Kolarič je skesano priznal svoje dejanje, zagovarjal pa se je s silobranom in je bil obsojen na leto dni strogega zapora. HRANILNE KNJIŽICE PREVZAMEM PRI NAKUPU ZA POLNO VREDNOST. M. JLGER-JEV SIN Prodaja tudi na obroke! 4873 Ogetii Pred dnevi je v Račah zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Mauri-ou Skoda, ki jo je ogenj povzročil, je 3-cenjena na 60.000 Din in je deloma krita z zavarovalnino. Mauriču je zgorelo tudi motorno kolo, ki ga je imel v gospodarskem poslopju. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer —2.6 stopinj C; minimalna temperatura je znašala —4.7 stopinj C; barometer ie kazal pri 11 stopinjah 743.3. reduciran na ničlo pa 742; relativna vlaga 94; vreme je oblačno in tiho Žena v poklicu PREDAVANJE SLOVENSKEGA ŽENSKEGA DRUŠTVA. Pod okriljem mariborskega Slovenskega ženskega društva je predavala v ponedeljek v dvorani Ljudske univerze gdč. Milica Stupanova o temi: »Žena v poklicu«. Gdč. predavateljica je svoja izvajanja sistematično razdelila v tri dele. in sicer, kako se je žena udejstvovala v poklicu v preteklosti, kako se dandanes in kako bo ž njo v bodoče. Žene je Porazdelila v tri skupine: razlikuje namreč take. ki se zaradi slabega položaja morajo posvetiti kakemu poklicu, dalje žene, ki hočejo biti gospodarsko neodvisne od moža, in pa take. ki čutijo notranje veselje do poklica in jim je ta bistvo življenja. Torej, žena v preteklosti. Nadoblast enega spola nad drugim se je v različnih dobah menjavala. Zlasti izrazit matri-tnonij so zgodovinarji dokazali pri starh Egipčanih. Egipčansko dekle je imelo Popolno svobodo v polnem pogledu; žena je imela vso oblast nad premoženjem. Nezakonski otroci so bili popolnoma enakopravni zakonskim. Med tem ko so žene hodile na lov. opravljale razne kupčije in sploh moška dela, so možje doma kuhali, prali in skrbeli za vzgojo otrok. Matriarhat je bil razvit tudi pri drugih narodih, seveda v različnih dobah, in zgodovinarji so dognali, da je bil najprej pri vseh narodih matriarhat, nato enakopravnost obeh spolov in preko tega prehoda šele patriarhat. Tudi Amerika se je nagibala in se še nagiba k ma-trimoniju. Mož, ki rine v Ameriki otroški Voziček po ulici, je popolnoma razumljiv in naraven pojav in tudi v gospodinjstvo se jako dobro razume. Zelo značilno je tudi, da se v Ameriki omeni prej materijo ime, nato šele očetovo. Sedanjost za našo ženo nastopi preko kapitalistične dobe. Danes se je kapitalizem že preživel in so ostali le še njegovi izrodki, ki so povzročili bedo človeštva. Stroji so pritegnili k delu moža. Ker pa njegova mezda ni zadoščala za Povprečno življenje, je bila tudi žena prisiljena, da se udejstvuje v tem ali onem Poklicu. Seveda je ta pojav še mlad, kajti v tovarno so bile pripuščene žene šele Pred 100 leti. Predavateljica je izvajala, da je žena zadobila v svojo oblast vse Poklice v svetovni vojni. Možje so bili na bojnih poljih, žene pa so hočeš nočeš Morale prijeti za vsako delo. Predavateljica t’di, da-bi se žene s potrebno poklicno ;zobrazbo prav tako, če ne bolje, izkaza’e kot možje, čemur pa bi se dalo opravčeno oporekati. Ko so ženske vse Poklice zasedle, so spoznale, da jim Manjkata dve važni komponenti, in sicer- poklicna izobrazba in politične pravic«. Jako zanimivo je bilo izvajanje gdč. predavateljice, v katerem zavrača krivdo žene v propadanju družine. Najbolj zanimivo pa je, kako si gdč. Predavateljica zamišlja ženo v poklicu v bodočnosti. Če hoče žena ostati v poklicu, — in to bo ostala, tako pravi predavateljica — bo pač mož moral skrbeti za dom. Kajti »nepravično« bi bilo, da bi mož, ki ima isto izobrazbo kot žena, po izvršenem poklicnem delu doma počival, med tem ko bi žena bila zaposlena z gospodinjstvom. Rešitev žene v poklicu v bodoče je možna 1. z odpravo gospodinjstva sploh in 2. z racionalizacijo gospodinjstva. V ilustracijo svojega izvajanja je gdč. Stupanova navedla dejstvo, da imajo na Dunaju velike palače s skupnimi jedilnicami, pralnicami in drugimi napravami, ki nadomeščajo gospodinjstvo posameznikov. Iz izvajanja je bilo razvidno, da bi se gospodinjstvo dveh ali treh ljudi sploh odpravilo, kajti tako skupno gospodinjstvo kot ga imajo n. pr. na Dunaju in v drugih velemestih, ?e mnogo ceneje. Vprašajmo pa se, ali ne bi s tem družina še mnogo bolj propadala? Otroci naj bi se vzgajali popolnoma svobodno in bi bili prepuščeni tujemu vzgojitelju po zgledu velemest, kjer imajo baje hiše. v katerih se zbirajo otroci in so ves čas pod strogim nadzorstvom. Racionalizacija gospodinjstva pa je itak uvedena že sedaj, ko imamo na razpolago najrazličnejše aphrate, ki olajšujejo gospodinjstvo. Predavateljica trdi, da bo preko racionalizacije gospodinjstva slej ko prej prišlo k popolni odpravi domačega gospodinjstva, kar je pa seveda le utopija. Vprašajmo le žene, zakaj se hočejo po tem takem še omožiti? Sploh moramo poudariti, da gleda predavateljica na probleme, ki se jih je dotaknila, silno enostransko in s stališča nekega nazora, ki že nastopa pot umiranja. I. G. Ptuj Odbor za splošno in strokovno na-obrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja v Ptuju, priredi na Štefanovo dne 26. decembra t. i. sestanek gospodarskih in pridobitnih krogov v Ptuju in okolici, Ormož in Ljutomer. Sestanek bo v spodnji dvorani Narodnega doma v Ptuju ob 9. uri dopoldan S sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo zborničnega kon-zulenta g. Žagarja. 2. Poročilo narodnega poslanca g. Petovarja. 3. Poročilo zborničnega svetnika g. Zadravca. Vsi gospodarski in pridobitni sloji so dolžni, da se tega velevažnega sestanka udelč-že. Krstno slavo sv. Nikole je slavil 19. t. m. 2. bataljon 2. pontonirskega polka v Ptuju. Ob 10. uri je bila v vojašnici Kralja Petra služba božja in rezanje kolača. Slavi so prisostvovali zastopniki uradov in oblastev in mnogo ostalega občinstva. Nato je poveljnik mesta podpolkovnik Šarac povabil goste k zakuski v oficirsko čitalnico. Konjice Strelska družina Konjice je imela prejšnji teden svoj redni letni občni zbor. Ustanovila se je družina 17. septembra 1932 in je tekom svojega obstoja pokazala lepe uspehe. Pridobila s: je lepo urejeno strelišče, gojila vse leto na njem streljanje, oddanih je bilo 5720 strelov. S sosednima družinama v Ločah in Skt-merju je gojila najožje stike in obe družini moralno podprla. Slovesna otvoritev strelišča avgusta mesca je prinesla družini tudi lep gmoten uspeh Po Novem letu se prične sobno streljanje v Narodnem domu. Članov šteie družina 63. Treba bo pridobiti v družino dobre kmečke fante, gojiti sistematično streljanje, vzgojiti izborne strelce in se udeležiti strelskih tekem. Vse to je program novoizvoljenega odbora, v katerem so: dr. Ante Goričar kot predsednik, nota; Rado Jereb, odvetnik, dr. Ervin Mejak hranilniški tajnik Srečko .Vališer, zdravnik dr. Ivo Rudolf, okrajni glavar dr Mate Suhač, tajnik cestnega odbora Roman Blasin, učitelj Alojzij Malenšek, goz- dar Anton Meliva, okrajni kmet. referent Ivan Nemec, orožniški komandb Miloš Padežantn in zas. uradnik Ciril žagar, revizorji so gg. Nande Nardin, žel. uradnik, adnuh. kapetan Ivan Nedil-ka in sod. nadoficial Milan Vončina. Radvanje pri Mariboru Krajevni odbor Rdečega križa v Rad' vanju je priredil na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. dne 17. XII. t. 1. »Božičnico« za revne otroke šole Rad vanje. V ta nameh se je izvedla nabiralna akcija, ki je imela lep uspeh, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti ma riborskim tovarnam, trgovcem in obrtnikom, ki so nam radevoljno priskočili na pomoč. Obenem se zahvaljujemo našim vrlim Radvanjčanom, ki tudi niso varčevali z darovi. Obžalovanja vredni pa so oni, ki bi z lahkoto nekaj prispevali, a so naše vrle nabiratelje odslovili brez vsega. Obdarovanih je bilo 83 šolskih ofrok, eni s čevlji, drugi z oblekami itd. tako, da so vsaj za silo preskrbljeni z najpotrebnejšim. Še enkrat vsem, ki Ste nam na ta ali oni način omogočili to človekoljubno prireditev — najlepša hvala! Odbor Rdečega križa v Radvanju. CI IC O P PRAVI DOMAČI IZDELEK Sokolstvo SOKOLSKIM PROSVETARJEM MARIBORSKE ŽUPE. Vodstvo župnega pro svetnega tečaja sporoča vsem prosve-tarjem bratskih edlnic, ki so se prijavili za tečaj, naj se zglase popolnoma zanesljivo v četrtek 28. tm. ob 8. url zjutraj v kazinski dvorani Zdravo! Župni pro-svetar. Sokolska četa Sv. Vid pri Ptuju. V nedeljo 17. t m. smo imeli dopoldne proslavo in slavnostno sejo ter »Dan sokolskega tiska«. Slavnostno sejo je otvo-ril zbor naraščaja, ki je zapel koračnico »Pohod Sokolov«. Starosta br. Hono-michl je otvoril sejo 'm orisal pomen slavnosti, spominjajoč se jubilejev Nj. Vel. kralja, Nj. Vis. prestolonaslednika in br. E. Gangla. Za njim je br. Musek opisa! zgodovino 1. decembra. Dve sestrici sta lepo deklamirali sokolske pesmi in za njimi je br. prosvetar Zej imel glavno predavanje. Za tem je br. starosta vpeljal 17 moške in ženske dece v vrste naraščaja. Br. načelnik je ob tej priliki izrazil željo, da vztrajajo v naraščajskib vrstah do tedaj, ko dorastejo v članstvo m pomagajo skupno z ostalim članstvom priboriti zmago sokolski misli v Halozah. Ob tej priliki je starosta izročil diplomo in se zahvalil za zmago pri II. lahkoatletskih tekmah br. Zeju. Nato je neka sestrica deklamirala srbohrvatsko sokolsko pesem, nakar se je br. starosta spomnil umrlega brata Verdenika in nato zaobljubil novo članstvo. Ob zaključka je zapel zbor državno himno, nakar , je članstvo odšlo k slavnostni maši. Zdravo! ,1. O. So o rt Božični smučarski tečaji SPD v Marboru Slovensko planinsko društvo bo priredilo tudi letos ob božičnih praznikih pri vseh planinskih kočah m domovih smučarske tečaje. Snežne razmere so trenutno tako idealne, da ne sme nihče opustit! izredne priložnosti preživeti vesele božične praznike v čarobnem kraljestvu naših planin. Pri »Seniorjevem domu« in pri »Mariborski koči« bodo otvorjeni te dni stalni smučarski tečaji, ki jih bodo vodili sami izkušeni smučarski učitelji. Tudi na Klopnem vrhu bo letos božični smučarski tečaj. V vseh kočah in domovih je kar najboljše preskrbljeno za sprejem zimskih gostov. V »Seniorjevem domu« se smučarji že nekaj dni vesele novih oskrbnikov, ki skrbe za ugodje in udobnost svojih gostov in zadovoljujejo s svojo izvrstno kuhinjo slehernega, še tako izbirčnega ter razvajenega gurmana. Isto velja tudi za »Mariborsko kočo«. V prostorni dependansi so bile vse sobe renovirane in opremljene z dobrimi pečmi, tako da je bivanje v njih nad vse prijetno in toplo. Arkadi j Averčenko: Iz šestega nadstropja do cestnega tlaka Ta tragična in žalostna zgodba se je Pričela tako-le: V predsobi stanovanja v šestem nadstropju neke hiše so staie v različnih pozah tri osebe ter se živahno pogovarjale. Miada plavolasa žena je sklenila svoji nežni, mehki roki, vzela žepni robec, si Pokrila ž njim m.Are oči in obupno klicala: »Ivan, zagotavljam te, jaz sem nedolžna, samo on je kriv. On mi je zmešal glavo, jaz nisem hotela.« Njen mož je stal v suknji in s klobukom na glavi, temnega pogleda in mahajoč z rokama ter je rekel elegantnemu Mlademu moškemu: »Lopov, s teboj bom napra\ 11 kratek Proces. Dokazal ti bom, da je pravica ha moji strani!« Mladi moški se je prestrašen stiskal v kotu ter hotel nekaj odgovoriti, ko ga j* zdajci zgrabil za vrat razjarjeni zakonski mož. ga sunil k oknu, odprl oklice in ga kratkomalo vrgel ven. Ko je mladenič letel skozi okno, je nehote mislil: »Tu je vse zaman. Smola!« In letel je v globino. Ko je dosegel peto nadstropje, se je globoko oddahnil. Spomin na ljubko plavolasko, ki jo je moral nasilno zapustiti, je zastrupil očarljivost neprostovoljnega poleta. »Moj Bog!« si je mislil, »ljubil sem jo, a ona ni imela poguma, da bi priznala možu svojo ljubezen. Bog ž njo! Sedaj čutim, da je zelo oddaljena od mene in da se gotovo ne bova videla nikoli več.« V tej misli je bil že dosegel peto nadstropje. Ko je letel mimo nekega okrta, je željno pogledal v sobico. Za mizo je sedel mlad dijak in se pridno učil. Mladenič, ki je bil vržen iz šestega nadstropja, je ' idel dijaka in se je spomnil, da je zapr.,. il vse svoje življenje v veseli družbi in se ni hotel učiti. »Dragi dijak«, je hotel zaklicati dijaku. »Vzbudil si v meni že davno pozabljene ideale. Ti si me ozdravil grehov svetskega življenja.« Ker pa ni hotel motiti dijaka pri učenju, je molčal in letel naprej do četrtega nadstropja in tu so zavzele njegove misli drugo smer. Pri dkpii četrtega nadstropja je sedela pred šivalnim strojem mlada deklica s črno paževo glavo. Z rokama na šivalnem stroju je pozabila na delo in sanjarila. Mladeničev pogled je obstal na ljubkem dekletu. V njegovem srcu se je zbudilo toplo čuvstvo. Razumel je, da so bili njegovi prejšnji stiki z ženskami le bežen flirt, in šele sedaj je razumel globlji Smisel besede — ljubezen. In zasanjal je o mirnem družinskem življenju, o pravi ženski ljubezni. Naslednje nadstropje je potrdilo njegovo željo. Ob oknu tretjega nadstropja je sedela smehljajoča se mati, zibala svoje dete in mu pela uspavanko. »Oženil se bom z deklico s paževo glavo iz četrtega nadstropja, imel bom tako lepega otročiča in naišel bom srečo v družini.« Toda že se je bližal drugemu nadstropju, in slika, ki jo je videl tam — je pretresla njegovo srce. Za lepo pisalno mizo je sedel gospod z razjedenimi potezami na obrazu, gledal fotografijo dame, ki je stala na mizi, pisal z desnico pismo, v levici pa je držal samokres, ki ga je počasi primikal k sencema. »Nespametnik! Stoj!« je hotel zaklicati možu, »življenje je vendar tako lepo!« toda instinktiven občutek mu ni dai i besede. Bogatstvo^sijajaa oprema ne za- i dostujeta torej, da je človek srečen; še nekaj drugega je, kar more uničiti družinsko sreča In ko je dosegel prvo nadstropje, mm je dalo življenje odgovor: Pri okna je sedel mladenič, ki ga je objemala in poljubljala dama. In mladenič se je spomnil, da je to damo srečal večkrat na nlid z njenim možem, toda ta mladi mož -- id bil njen mož. Oni je bil precej starejši, imel je sive lase. Ta pa ima plave kodre. Mladenič se je spomnil svojih prejšnjih načrtov: Na učenje po vzgledu dijaka Iz petega nadstropja, na poroko z deklico v četrtem nadstropju, na mirno družinsko življenje po vzgledu iz tretjega nadstropja. In spoznal je nevzdržljivost sreče. ki jo je bil zasanjal; videl je v duha pred seboj gospo, plavolasega gospoda, spomni! se je muk moža v drugem nadstropju in si mislil: »Po vsem tem kar sem videl — ni vredno več živeti, kajti življenje je nespametno in polno trpljenja.« In nato je zletel na cestni tlak in obležal razbit * Ljudje, ki so se bili zbrali, niso slutili, kako komplicirano dramo je doživel mladenič v kratkem Času svojega padca iz šestega nadstropja do cestnega tlaka. Priljubljena božična darila za damo Moderna, kratka jopica, zelo čedne 4]fl. 41«. oblike, čista volna.......1311 ItO ", OJ - Pulover, z ali • brez upognjenega 4Cr. Cr. ovratnika, krasni vzorci . . . . 103 1UU ", OJ " Svilen komblne, dražestne barve, do- tr. 30. 3n. bro pralen..................JJ jd JU - Triko-hlače, znotraj kosmate zelo to- >0. ple in mehke, naprej od . . , . tl)" Bengorove »Ribana«*hiače, kombineže in majice, Nogavice, rokavice, čepice in žepne robce 4764 C. BUdefetdt, Maribor Gosposka utica 4 Sanke Koniezagugavtle Okras za božična drevesa Oalanierlja Pletenine Papir 1.1. d. Drago Ros'na Maribor, Vetrinjska ul. 26 Budilke Dio 55 samo pri Kiffmannu BEKfl smilil Tehnično dovršene Prvovrsten jesenov in hickory les Konji za gaganje komad od Dia 8S-— do ll#'— kot darilo dobrodošlo: čedne športne srajce elegantne modnesrajce udobne pižame kratke in dolge nogavice modne šale, žepne ro j ce naramnice v bogati izbiri B Vozički za lutke komad od Din 75--, 10ir-, 120-, 140-- Eksportna hiša „Lunaa Maribor, Aleksandrova c. 19 Sanke najboljše kvalitete Difl 65*— uin 85-— Din 95*- Maribor, Gosposka 14 Eusiortna b ta Aleksandrova cesta 19 Trg svobode št. 6 Kupu'te 'ople volnene pletenine pri Izdelovalcu! M.Veziak, Vetrinjska 17 Smučarski pulovri, bluze Itd. Smučarske oblekel Božična darila Smuči Sanke Drsalke ter druga lepa darila po nizkin cenao priporoča tvrdka Pintei &Lenard Žel m Ti srečen Božič Tvoje darilo naj bo nedosegljivo Jndu^SS^- N(W*NKint-M»K o.j4 PHILIPS RADIO Olajšani plačilni poboji! Mali c Razno ZA PRAZNIKE želite gotovo dober masleni kruh, šartlje ali potice ter drugo fino pecivo. Oglasite se tozadevno v pekarni Čebokli, kjer boste najboljše postreženi 4848 SANKE. prvovrstne in zelo poceni, kupite pri tvrdki Justin Gustinčič. Maribor. Tattenbacliova ulica 14. 4630 Za gosoode primerno kupite v sp cialni modni t^ovini za ao&oode Gosposka ul. 34 J • mHl nasproti L ubljanske kred. banke Priporoča m bogato zalogo lOkauic, nocgav c, samoveznic po> r.la za dame,in gospode, razm l robne fe^ietne predmete in najrazličnejše vsakovrstno perilo. MABC2 PUCHER Marii bor. Gosposka 1S Vse blago je poceni in iz priznanih svetovnih tovarn' NAJCENEJŠE, a tudi najboljše domače bo žične kekse, suhor ter prvovrstne krofe, kupite le v petami Čebokli na Glavnem ;r gu. 4847 DRSALKE BRUSI dobro in poceni Justin Gustinčič. rncli. delavnica, Tatten-bachova ulica H. 4838 Priljubljeno božično darilo š fon", plalno za perilo platno za rjuhe plalno za kapne damast atlas giadlni namizno perilo žepni robci v najboljši kakovosti lit M a ibor, Go poska 14 Denis Dlderot: Skrivnosti Roman. 12 »Zato, ker veste, da ste krivi in ker ste sposobni storiti tudi največjo sramoto. Slavili ste mojo prednico, da bi mene ponižali. Prezirali ste moje odredbe, hujskali ste proti meni redovnice. Morala sem reve, ki ste jih zapeljali, kaznovati, in tudi vas sem kaznovala, setp vam pa vseeno prizanašala, ker sem upala, da se boste poboljšali. Vi pa tega ne storite. Sedaj pripravljate nekaj, kar bi moglo škodovati moji hiši. To moram izvedeti in izvedela lxwn. Suzana, povejte mi resnico!« »Povedala sem jo.« »Puščam vam še nekaj mimit časa, da si premislite. Če imate papir pri sebi...« »Nimam ga več.« »Frisezite.« »Nočetn.« Vsa besna je zbežala predstojnica iz moje celice in se takoj vrnila s štirimi redovnicami. Zaman sem se vrgla pred njf na kolena in jo prosila milosti. Ostala je pri svoji zahtevi in mi velela: »Izroči mi papir, ali pa povej, kaj si pisala!« Neka redovnica je dodala: »Preveč ste dobri. Ne izprašujte je več. Ne poznate še te trmoglave ženske? Pri njej morete doseči uspeh sarno z najstrožjimi sredstvi.« »Draga mati«, sem rekla naposled, »ničesar nisem zagrešila, prisegam vam.« »To ni prisega, kakršrto zahtevam.« »Ničesar ne bom rekla in ničesar ne bom povedala, pa naj se zgodi karkoli. Ubijte me prej ali pozneje, to mi je vseeno. Posl-užite se svoje pravice...« Pri teli besedah sem iztegnila roke, ki so mi jih zvezali. Strgali so mi z glave redovniško ruto, me slekli in preiskali. Na meni so našli samo majhen medaljon, v katerem je bila slika prejšnje predstojnice, ter mi ga odvzeli. Potem so mi oblekli debelo srajco iii me odvedli po hodniku. Kričala sem, klicala na pomoč, toda zaman, ker so bili dali z zvonom znak, da ne sme nobena redovnica iz svoje celice. Krvavih rok in ranjenih nog so me vrgli v neko podzemsko luknjo na gnilo slamnjačo. Na tleh sta ležala križ in mrtvaška glava. Prva misel mi jc bila, da bi se ubila. Vrgla sem se na tla, raztrgala obleko, ranila si grudi in tulila kakor divja zver. Tako sem preživela tri dni. Vsakega jutra je prišla k meni predstojničina odposlanka in mi govorila: »Pokori se predstojnici, ali pa ne boš nikoli več zapustila tega kraja!« Tretjega dne so me izpustili iz ječe, rekoč mi, da se predstojnici smilim in mi je odpustila. »Sedaj je prekasno,« sem rekla. »Pustite me, da tu umrem.« Redovnice pa so me s silo odvlekle v celico, kjer me je pričakovala predstojnica. »Radi vas sem vprašala Boga«, mi jo dejala, »in on mi je velel, naj ga poslušam in se vas usmilim. Pokleknite in zahvalite se trnu!« Storila sem kar mi je ukazala in molila : »Gospod prosim Te, odpusti mi moje grehe, kakor si tudi Ti na križu odpustil ...« »Kakšen ponos!« je dejala neka redovnica. »Primerja se s Kristusom, nas pa z Židi, ki so ga na križ pribili.« Potem sem morala obljubiti predstojnici, da ne bom nikomur ničesar povedala o tem, kar so z menoj storili. Slekla sem spokorniško obleko in ztK> va oblekla svojo redovniško. (Dalje prihodnjič.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RjfolVOJ RRHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DRTJ3IY~ v Mariboru