£LJB, 30- JULIJA 1981 - ŠTEVILKA 30 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
SLASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, mozirje,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
celje ob prazniku
NALOGO BOMO REŠILI
Iz govora V. Zalezine na slavnostni seji
Na slavnostni seji celjske
občinske skupščine v poča-
stitev praznika dvajsetega
julija je predsednik izvršne-
ga sveta Venčeslav Zalezina
govoril ne le o hitrem razvo-
ju v občini, marveč tudi o
uspehih v zadnjem obdobju
in nalogah zdajšnjega časa.
»Uspešno smo se soočili z
enim ekonomski, še zlasti pa
po ekološki strani, to je s sa-
nacijo Cinkarne. Kolektiv se
zdaj uvršča med najboljše,
odpravljeni pa so tudi neka-
teri ključni ekološki proble-
mi,« je poudaril in nadalje-
val, da je minuli čas tudi ob-
dobje, ko je začela obratovati
nova elektroobločna peč v
železarni, ki pomeni po-
membno tehnološko izpo-
polnitev v pridobivanju kva-
litetnega jekla. Izboljšal se je
!položaj v proizvodnji trak-
torjev, saj ta temeljna organi-
zacija posluje zdaj brez izgu-
be. Prav tako so bile odprav-
ljene težave v poslovanju
furnirnice v Lik Savinja,
enako težave v Metki, delo-
ma v Žični, Topru ... V Etolu
je pričel s proizvodnjo obrat
prašnatih arom.
»Do bistvenih sprememb
prihaja tudi na investicij-
skem področju, saj so v grad-
nji pretežno samo industrij-
ski obrati, tako od večjih je-
klarna v železarni, tovarna fi-
nomehanike in elektronike v
Libeli, žveplene kisline v
Cinkarni, nova grafika v Ae-
ru. V pripravi je tudi nova
naložba v Klimi, zatem pove-
čanje zmogljivosti jeklarne
in valjarne v železarni in še
druge. Kolektiv EMO gradi
tovarno energetske opreme
v Šentjurju.
Čeprav ne moremo trditi,
da smo že pričeli z učinkovi-
tejšim prestrukturiranjem
celjskega gospodarstva, ven-
darle moram reči, da se ne-
kateri programi, ki jih ure-
sničujemo, približujejo tem
ciljem.«
Predsednik celjskega
izvršnega sveta je opozoril
tudi na pomembne spre-
membe v organiziranosti tr-
govine, na vlogo in pomen
SOZD Merx na preskrboval-
nem področju. Nov malopro-
dajni objekt Merxa v Novi
Vasi je že eden od uspehov
prizadevanj za boljšo preskr-
bo, že letos ali najpozneje na
začetku prihodnjega leta pa
naj bi pričeli z gradnjo bla-
govnice s samopostrežno re-
stavracijo v Savinovi ulici.
Veliki premiki so bili dose-
ženi tudi v gostinstvu in turi-
zmu, čeprav tu nalog še ne
manjka, zlasti za večjo in pe-
strejšo ponudbo pa tudi na
organizacijskem področju.
Bolj kot doslej bi morali iz-
koristiti prednosti Starega
gradu in ne nazadnje izpraz-
njeno vojašnico Slavka Slan-
dra. Novi objekt na Golovcu:
plavalni bazeni, kegljišče,
savne... pomeni nadaljeva-
nje v izgradnji rekreacijske-
ga središča Golovec. Po-
membna je tudi preureditev
Grička.
Nove pridobitve so bile
dosežene tudi na družbenem
področju. Semkaj sodi druga
faza tehniške šole, telovadni-
ca na Frankolovem dela pri
modernizaciji bolnišnice,
vrtca v KS Center in Aljaže-
vem hribu, kjer so dela v te-
ku, oziroma v zaključni fazi,
dograjen vrtec na Ljubečni.
Iz referendumskega progra-
ma ostajata še Glasbena šola
in prizidek k osnovni šoli na
Hudinji. »Zastaviti moramo
vse sile, da bo ta program
kljub težavam, uresničen v
celoti,« je poudaril Venče-
slav Zalezina.
»Veliko smo storili v kre-
pitvi krajevne samouprave,
sistema SLO in DS, tudi v
prizadevanjih za lepše in či-
stejše okolje!«
Ko pa je govoril o zdajš-
njem položaju in nalogah za
rešitev gospodarskih vpra-
šanj, je poudaril, da ta čas ne
dopušča omahljivosti. De-
lovni ljudje so že neštetokrat
dokazali, da so pripravljeni
in sposobni premagati mar-
sikatere težave, tako tudi
zdajšnje. »Iz takih bitk smo
vedno prišli močnejši in tr-
dnejši. Zato naj bo tudi ob
tej priložnosti poudarjena
naša obveza, da bomo tudi
mi storili vse za uresničitev
naših skupnih ciljev,« je
sklenil svoj govor predse-
dnik izvršnega svega celjske
občinske skupščine Venče-
slav Zalezina.
M.B02IC
CELJE:
STORITI, KAR
SMO SE
DOGOVORILI
v ponedeljek, 27. julija
so se zbrali delegati vseh
treh zborov skupščine
občine Celje na izredni
seji. Namenili so jo raz-
pravi in sklepanju o ure-
sničevanju družbenega
plana SR Slovenije in ob-
čine Celje v prvem pollet-
ju tega leta in razpravi ter
sklepanju o predlogu
družbenega dogovora o
zagotavljanju sredstev v
občini Celje za pospeše-
vanje izvoza.
Delegati so ugotovili,
da nekatere ključne nalo-
Se in cilje družbenega
plana in resolucije za leto
1981 prepočasi in nedo-
sledno uresničujemo.
Najbolj zaostaja obseg
planirane proizvodnje,
produktivnost dela in
IZVOZ. V prvem polletju
smo dosegli le 1,8 odstot-
povečanje proizvod-
nji- namesto planirane
odstotne, realna vre-
dnost izvoza pa se je v pri-
'^erjavi s preteklim letom
•^ilo zmanjšala. Zato so
Zbori občinske skupščine
sprejeli vrsto sklepov, s
^aterimi bi naj premagali
^zavno gospodarsko sta-
, pri njihovem uresni-
' *^^vanju pa bomo morali
Sodelovati prav vsi.
^a pospeševanje izvoza
^^ora občina Celje v letu
zagotoviti družbena
s^idstva v višini
J^^'948.000 dinarjev. Pred-
8 razdelitve zneska na
posamezne udeležence
uzbenega dogovora bo
l^Pf^avil izvršni svet do
avgusta.
MBP
ŠLANDROVCI SE BODO ZBRALI V CELJU
v počastitev 38. obletnice ustanovitve VI. SNOUB »Slavka Slandra« in ob dnevu enote v.
p. 2420 v Celju bo v kasarni »Jožeta Meniha-Rajka« na Mariborski cesti svečan zbor
nekdanjih borcev - Šlandrovcev ter mladih vojakov. Odbor brigade, ki poziva nekdanje
borce k čim večji udeležbi, je po svečani postrojitvi pripravil tovariško srečanje v celjskem
domu JLA. Na svečanem zboru bo brigadi »Slavka Slandra« občina Celje podelila tudi
domicil, saj je ta enota 9. maja 1945 zavzela Celje.
Srečanje Šlandrovcev bo 6. avgusta ob 9. uri.
Na našem posnetku so borci Šlandrove brigade slikani po zavzetju Novega mesta leta
1943.
usmerjeno izobraževanje
Prvi podatki so že znani, a še ne vsi!
Po prvih podatkih je v od-
delke prvega letnika usmer-
jenega izobraževanja na celj-
skem območju vpisano 2642
novincev in če k temu prište-
jemo še 76 ponavljalcev, je
skupno število 2718.
V elektrotehnično usmeri-
tev je vpisano 93 učencev, za
kemijo se je odločilo 100
učencev. Na tehnični šolski
center v Celju in na ŠKIMC
v Štorah se je vpisalo na ko-
vinarsko-strojno smer 395
učencev, 30 mest je še pro-
stih. Na gradbeno smer je šlo
141 osmošolcev kar 69 vpi-
snih mest pa je še nezasede-
nih. Za metalurga se je odlo-
čilo 45 osmošolcev, prostih
mest je še 5. V predelovalno
kovinarsko smer se je vpisa-
lo 35 učencev. Na ekonom-
sko šolo se je vpisalo 463
učencev, od tega 246 v trgo-
vinske dejavnosti in 227 v
poslovno-finančno smer. V
upravno administrativnem
oddelku na družboslovni
smeri bo v jeseni 61 novin-
cev, na družboslovno jezi-
kovni pa 93. V naravoslovno-
matematično smer pa je vpi-
sanih 70 novincev.
Za poklic vzgojitelja se je
odločilo 35 osmošolcev, za
učitelja pa 130. Na pedago-
ških oddelkih je torej 165
učencev, potrebovali pa bi
jih za 76 več. V zdravstvene
oddelke se je vpisalo 135 no-
vincev. Na gostinski šoli se
je za kuharje odločilo 104
učencev, za natakarja pa 118.
Imajo še 10 prostih mest.
Za frizerja se je odločilo 70
učencev. V prometno smer
se je vpisalo 130 učencev. Na
kmetijskih oddelkih je 257
novincev, 42 mest je še pro-
stih. Na tekstilno se je vpisa-
lo 157 novincev. To je tudi
edina usmeritev, kjer je bil
izveden sklep o omejitvi vpi-
sa in s tem tudi preizkus zna-
nja.
Skupno število vpisanih se
bo do začetka novega šolske-
ga leta še povečalo, kajti vse
šole še niso posredovale po-
datkov o vpisu, nekaj učen-
cev pa ima popravne izpite.
VVE
ŠENTJUR: 48 STANOVANJ
Konec avgusta bo v Šentjurju vseljiv novi 48-stanovanjski
blok, v katerem je 13 solidarnostnih stanovanj, ostala pa so
kupile delovne organizacije.
Cena kvadratnega metra stanovanjske površine je 21.508
din in tako cena bloka 63,5 milijona dinarjev. V bloku je po
osem trisobnih ter eno in polsobnih stanovanj, ter po šest-
najst dvo in pol sobnih. V pritličju je pet poslovnih prosto-
rov, ki jih je za tržišče pripravilo gradbeno podjetje Ingrad.
E.RECNIK
Na nedeljskih kmečkih
igrah na Vranskem je zbra-
nim spregovoril tudi repu-
bliški sekretar za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Ivo
Marenk in med drugim de-
jal:
»V Sloveniji se zavedamo,
da bo le s spoštovanjem sa-
moupravnega sistema in
odnosov v kmetijstvu, kjer je
naša skupna naloga, da pod-
piramo družbeno organizira-
no proizvodnjo za trg in ob
spoštovanju plansko dogo-
vorjenih odnosov, mogoče
doseči rezultate, kakršni so v
družbeni proizvodnji. Pot
izven organiziranosti, ki jo
nekateri obirajo, vodi le v
zaostrovanje odnosov in po-
večevanje težav. V tem je tu-
di bistvo naporov, da bosta
proizvodnja in tržnost v
kmetijstvu potekali na druž-
beno organiziran način v ok-
viru povezanosti kmetov v
zadruge in temeljne organi-
zacije kooperantov. V raz-
pravi so predlogi treh po-
membnih družbenih doku-
mentov na področju kmetij-
stva. Z njimi naj bi uskladili
skupaj z občinami, organiza-
cijami združenega dela, ban-
kami in poslovnimi skup-
nostmi napore v razvoju in
naložbah, pri delovanju po-
speševalne službe in na po-
dročju živinoreje. Ne gre le
za dokumente na papirju,
pač pa za sprejem konkret-
nih obveznosti in za to, da
bomo v naslednjih petih le-
tih zagotavljali uresničeva-
nje sprejete politike. Kmetij-
stvo je v prizadevanjih za
večji izvoz in za zagotovitev
izvorov energije naša najbolj
nesporna prednostna nalo-
ga. Res pa je, da vsi družbeni
dejavniki doslej niso posve-
čali dovolj skrbi uresničeva-
nju sprejetih nalog.«
MLATIČI NISO IZGUBILI RITMA
\a petih kmečkih igrah so se obiskovalcem predstavili tudi mlatiči. Vzbujali so precej
radovednosti, saj je res, da takšnih prizorov skoraj ni več videti. Sicer pa o kmečkih
igrah obširneje poročamo na 16. strani.	FOTO: JASEZ VEDESIK
2. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 30 - 30. Julij 1981
vlak bratstva in enotnosti 81
TUDI V HIŠO CVETJA
Miting prijateljstva v amfiteatru 25. maj v Beogradu
Prijave za letošnji vlak
Bratstva in enotnosti, ki bo
odpeljal v Srbijo v začetku
oktobra, so prekoračile vse
predhodna pričakovanja.
Doslej je za potovanje v Sr-
bijo prijavljenih že 1200
potnikov, potovalo pa jih
bo lahko maksimalno 1080
v kompozici ji vlaka, ki bo
imela osemnajst vagonov.
Tako se je organizator zna-
šel v težavah, kako izbrati
takšno število potnikov, ki
bo zadostovalo razpoložlji-
va mesta v vlaku. Še vedno
bodo imeli prednost pač ti-
sti, ki so bili med vojno izg-
nani in njihovi najbližji so-
rodniki, število družine pa
naj ne bi preseglo številke
štiri.
V vlaku bo tudi prostor za
republiško in občinske dele-
gacije ter delegacijo Sloven-
cev iz Italije, Avstrije in Po-
rabja.
Ob letošnjem vlaku, ki bo
peljal v letu jubilejev (40 let
izgnancev in 20 let, kar je v
svobodi prvič odpeljal vlak v
Srbijo!), bo v programu priš-
lo do nekaterih vsebinskih
sprememb, katere bodo vsi
potniki prav gotovo z veli-
kim navdušenjem pozdravi-
li. Na poti proti Beogradu
bodo goste iz Slovenije v
Sremski Mitrovici sprejeli in
pozdravili predstavniki štiri-
desetih srbskih občin, ki so-
delujejo v tej manifestaciji,
katera nima primere na sve-
tu. Po prihodu na beograj-
sko postajo Topčider bodo
vsi potniki prestopili v pri-
pravljene avtobuse in se od-
peljali v Hišo cvetja. Najprej
bo v Spominskem parku Jo-
sipa Broza Tit oz. v amfitea-
tru 25. maj miting bratstva in
prijateljstva, kjer bodo govo-
rili predstavniki SR Sloveni-
je, Srbije in Beograda, mani-
festacijo pa bo direktno pre-
našala tudi TV Beograd. Po
mitingu bo mimohod skozi
hišo cvetja oz. ob grobu
predsednika Tita, delegacija
pa bo istočasno položila
cvetje na grob človeka, ki je
bil največji zagovornik brat-
stva in enotnosti kot temelja
sožitja jugoslovanskih naro-
dov in narodnosti, bil pa je
za časa svojega življenja tudi
pokrovitelj vlaka Bratstva in
enotnosti.
Udeleženci se bodo v Beo-
gradu zadržali približno tri
ure, nato pa nadaljevali pot
do različnih srbskih krajev,
kjer bodo nekaj dni na obi-
sku pri svojih prijateljih, ki
so jih sprejeli med vojno. Na-
slednja seja Medobčinskega
organizacijskega odbora za
pripravo vlaka Bratstva in
enotnosti v Sloveniji bo do
20. septembra v hotelu Gol-
ding Rubin v Žalcu.
TONE VRABL
slovenske konjice
PLANI SE RUŠIJO
Bo še mogoče nadoknaditi zamujeno?
Konjiško gospodarstvo v
prvem polletju ne dosega
planiranih obveznosti. Za
predvidevanji zaostaja zlasti
industrijska proizvodnja:
najbolj v delovni organizaciji
Unior Zreče in to za celih 15
odstotkov, v Cometu zaosta-
ja rast proizvodnje za plani-
rano za 8 odstotkov in v Ko-
nusu za 3. Poslovodni delav-
ci so že prevzeli obvezo za
izdelavo programov, s kate-
rimi bi naj dosegli planirane
stopnje. Vse pa kaže, da bo
potrebno narediti rebalans
družbenega plana za to leto
in posledično tudi za sred-
njeročno obdobje. V občini
so se dogovorili, da se bodo
do septembra dokončno
opredelili za rast fizičnega
obsega industrijske proi-
zvodnje.
V delovnih organizacijah
zaenkrat kljub številnim
problemorh menijo, da bodo
dosegli do konca leta predvi-
dene rasti. Najtežje bo goto-
vo Uniorju, ki se srečuje s
težavami tako na domačem
kot tujem tržišču m s pre-
strukturiranjem proizvod-
nje. Konusu bo z zaključe-
nim prestrukturiranjem
proizvodnje verjetno uspelo,
saj bodo že avgusta stekli vsi
programi. Comet pa mora
premagati predvsem težave
pri preskrbi s surovinami in
repromateriali. Zaradi vsega
tega zaenkrat v občini ne
ocenjujejo, da bi bili plani
nerealni, saj niso mogli pre-
dvideti vseh ovir pri poslo-
vanju. Se dobro, da imajo v
glavnem vse investicije v ob-
čini pokrite.
MILENA B. POKLIC
Blagovnica v Zrečah, ki jo skupno grade delovne organi-
zacije EMONA iz Ljubljane ter zreški UNIOR in COMET,
bo do jeseni zgrajena.
VLADO
NOVAK
Ce iz velike freske ne-
kega človekovega življe-
nja hočemo izluščiti naj-
pomembnejši prizor, smo
čes tokrat v zadregi, zlasti
če je le-ta pester, zanimiv
in poln različnih detajlov.
Pred tako nalogo stojimo,
ko predstavljamo letoš-
njega Šlandrovega nagra-
jenca iz celjske občine bi-
bliotekarskega svetoval-
ca profesorja VLADA
NOVAKA.
Paleta njegove dejav-
nosti je tako raznolika, da
se začenja pri lektorstvu,
uredništvu Celjskega
zbornika in njegovih po-
sebnih izdajah, pri aktiv-
nem delovanju v samou-
pravni družbeni skupno-
sti, v lastni publicistiki in
se dokončno razraste v ti-
sto, kar bi lahko izluščili
iz freske njegovega življe-
nja - v knjižničarstvu. Te-
mu je zapisan sveskozi,
od takrat ko je prišel kot
Gorenjec leta 1946 v Ce-
lje, pa do danes, ko
Osrednja	knjižnica
Edvarda Kardelja predv-
sem po njegovi zaslugi
pomeni eno najuglednej-
ših tovrstnih ustanov v
Sloveniji. Po vojni ji je
postavil temelje in sode-
loval pri gradnji nove
stavbe ter veliko časa po-
rabil za tisto, kar ni bilo
»strokovno«. Potrebno je
bilo organizirati knjižni-
čarsko mrežo, knjižničar-
ski kader je bilo potrebno
vzgojiti, da je lahko prev-
zel delo v manjših knjiž-
nicah na celjskem ob-
močju. Izredno uspešna
je tudi njegova aktivnost
v društvu knjižničarjev v
Celju in Sloveniji ter delo
v muzejskem, zgodovin-
skem in slavističnem
društvu.
Kot	strokovnjak,
predvsem pa velik huma-
nist je v knjižnici danes
nepogrešljiv. S svojo
skromnostjo, a obilico
znanja je resnični sveto-
valec mlajšim kolegom.
Čeprav bo čez dobro leto
uradno »izpregel«, se bo
njegovo delo, kot pravi
sam, šele pričelo. V miru
se bo posvečal domoz-
nanskim zbirkam, zbiral
bibliografijo in dokumen-
tiral tisto, za kar nikoli ni
bilo časa.
Tudi kot publicistu se
mu bodo kmalu lahko iz-
polnile njegove skrite že-
lje, Celjskega zbornika pa
si sploh ne moremo pred-
stavljati brez njegovega
klenega slavističnega pe-
resa.
ZDENKA STOPAR
ŠPORT V KRAJEVNE
SKUPNOSTI
Priprave za široko akcijo o prodoru telesne vzgoje in
rekreacije v krajevne skupnosti so se že pričele, pote-
kajo pa preko Partizana Slovenije in ZTKOS. Gre za
željo, da bi ta dejavnost čim širše zaživela v bazi, torej v
krajevnih skupnostih. Na tem področju so sicer v zad-
njih letih že bili doseženi veliki premiki, žal pa še
vedno ne takšni, kot bi si jih želeli. To tudi velja za
celjsko občino, kjer je ta dejavnost v nekaterih krajev-
nih skupnostih zaživela tako, da jeza vzor, drugje pa še
sploh ne. Športnih igrišč je sorazmerno že dovolj in
ostalih rekreativnih površin tudi, manj pa je tistih
kadrov, ki bi bili pripravljeni široke ljudske množice
zainteresirati za telesno vzgojno vadbo, šport in re-
kreacijo.
V posameznih krajevnih skupnostih je premalo
ljudi, ki bi bili v stanju organizirati različne oblike te
dejavnosti med bloki, ulicami, stanovanjskimi sose-
skami ob koncu tedna (sobota, nedelja, prazniki) ali
med tednom v večernih in poznih popoldanskih urah.
Predvsem bi bilo treba vso pozornost z dobrimi akci-
jami posvetiti tistim strukturam, ki se sicer s temi
področji ne ukvarjajo redno, to pa so ženske, invalidi,
starejše osebe in otroci.
Minila so obdobja, ko smo bih »ponosni«, da smo v
kraju dobili športno igrišče. To igrišče je treba prvič
vzdrževati, drugič pa ga izkoriščati s tistimi, za katere
je bilo zgrajeno. Igrišča niso bila zgrajena in urejena
kot dekoracija kraja, zaselka ali naselja, pač pa kot
prostor, kjer naj bi opravljali tisto, kar ne moremo v
stanovanju. Seveda tudi pisanje o športu v krajevnih
skupnostih ne bo dovolj. Dovolj tudi ne bo predvideno
tekmovanje (merila za različne krajevne skupnosti pri-
pravljajo - ali bodo res objektivna?) za »Iščemo naj-
boljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji«! Največ
bomo dosegli, če se bomo končno vsi zavestno odločili
za redno ukvarjanje z razgibavanjem in poživljanjem
lastnega telesa in počutja. In ne nazadnje: zakaj ne bi
določeni sestanki bili tudi v rekreativnem prostoru!
Ob koncu: na vse načine želimo razgibati človeka.
Zdaj smo prišli do ideje o tem, kako bomo delali v
krajevnih skupnostih. Kmalu bo sledil korak do tja,
kjer bi morali začeti, to je v družinah in njihovem
kasnejšem povezovanju. »Plotove«, ki zdaj vladajo,
bomo podirali s srečanji med družinami (ne v stanova-
nju ob kartah, ampak na športnem igrišču, v naravi, ob
reki) in če bomo te plotove podrli, bomo dosegli, da bo
zaživelo delo v krajevnih skupnostih in kasneje še
višje. Zamislimo se nad tem. Vsak naj prispeva svoj
delež tudi po tej strani v krajevni skupnosti, kjer živi
(ali je na obisku). Prispeva v tem, da bo sodeloval
TEKMOVALNO, REKREATIVNO in seveda tudi OR-
GANIZACIJSKO ter SVETOVALNO.
TONE VRABL
(NEtKULTURA NA GRIČKU
Gostišče na Gričku je postala prijetna in priljubljena izlet-
niška točka. Vse več ljudi rado prihaja na rekreacijski pro-
stor, ali pa samo v lepo urejeno gostišče. Res da nekatere
moti, da lokal zapro že ob 20. uri, a konec koncev je tako tudi
prav, tako je pot ob Savinji navzdol bolj varna.
Oni dan me je k razmišljanju o naši (ne)kulturi spravil
natakar, ki je nekaj minut pred 20. uro previdno in skrbno
pobiral zabojčke s pelargonijami in jih nosil v prostore
restavracije. Na vprašanje, zakaj tako, saj to rožam prej
škodi kot koristi, je dejal: »Veste, vsak večer pospravimo
rože, ker nam jih sicer odnesejo. Pa tudi z vrčki in drugimi
kozarci, ki nosijo embleme, je tako. Preden zapremo, zato
vse prej pospravimo.« Tudi rože...
MATEJA PODJED
MALi CELJANI
PO
POTI SPOMINO\
Danes dopoldne je maj^,
četa celjskih pionirjev kr^f
la na izlet v Krško. Tako ^
do počastili 40-letnico stj
Ijanja aktivistov osvobodi^.;
fronte. Ogledali si bodo
streljanja Ivanke Uranjiko;
in njenih tovarišev, nal;^
bodo položili venec na sp
menik padlim. Pot bodo r-
daljevali v Brestanico, kjet'
bodo ogledali Muzej pr^
nancev, v Trebči pa rojst;
hišo Marije Broz. Gostov;
bodo še v šoli v Podčetrtl;
izlet pa bodo zaključili,
ogledom prve lekarne
Olimju.
Ta poučni izlet organizir-,
jo društvo prijateljev mlad
ne Otok, krajevne skupnoj
Karel Destovnik Kaju;
Slavko Slander in Savinj;
Pionirje bodo na izlet
spremljali tudi Marica Frecu
nosilka spomenice iz lei
1941 in sestra Ivanke Uranj.
kove.
VV;
VESELJE V LOKI
v Loki pri Zusmu je bilo
soboto prisrčno srečanje st;
rejših krajanov, starih nad{
let. Kar 70 se jih je odzvai
vabilu občinskega in kraje,
nega RK, ki se vsako let
spomnita na starejše ljudi.
Povabljeni so bili nepop
sno veseli pozornosti in z z;
nimanjem so sledili kultir
nemu programu, ki ga je pr
pravila ekipa RK Zvezr
mladinske delovne akcij.
Kozjansko 81. Za veselo ra;
položenje je gostom igral Jt
že Keršlin, mladi brigadir
pa so goste vabili na ples.
M
SLOVESNOST m
PLANINI
Letošnje praznovanje
spomin na 18. avgust 1944 b
na Planini pri Sevnici obelf
žilo še dve obeležji: 40-letr.
co vstaje jugoslovanskih ni
rodov in narodnosti in sreia
nje borcev in aktivistov Ko:
janskega.
Prireditev se bo pričela If
avgusta ob 9. uri v telovadn
ci osnovne šole Kozjansl
odred, nadaljevala pa pre
šolo ob 10.30. Srečanje r
Planini bo še posebej sloM
sno, ker bo šest kozjanski
občin podelilo Serge;
Kraigherju listino častnej
občana.
M
dan hmeljarjev
VARČNO, A ZANIMIVO
Prireditev bo 15. in 16. avgusta
Letošnje praznovanje slo-
venskih hmeljarjev bo 15. in
16. avgusta. Bo že devetnaj-
stič zapored, organizatorji -
turistično društvo iz Bra-
slovč pa zatrjujejo, da bo tu-
di letos prijetno. Povorke res
ne bo,*ker pravijo, da so se
zadnja leta izrodile in niso
dosegale več svojega name-
na, ta pa je bil predstavitev
hmeljske proizvodnje. V so-
boto, 15. avgusta bo odboj-
karski turnir za pokal Dneva
hmeljarjev, na novem jezeru
pod Podvrhom pa bo tekmo-
vanje v jadranju na deski. V
soboto zvečer pa bo dramska
akupina iz Braslovč, ki jo vo-
di prizadevna Anica Brišni-
kova, uprizorila enodejanko
s hmeljarsko tematiko. Glav-
ni del prireditve pa bo v ne-
deljo, ko bo dopoldne tek-
movanje aktivov mladih za-
družnikov v hmeljarskih ve-
ščinah, popoldne pa bo
osrednja prireditev, na kate-
ri bodo zbranim predstavili
hmeljarskega starešino in
njegovo spremljevalko,
predstavniki Hmezada in po-
slovne skupnosti za hmeljar-
stvo, pa bodo orisali proble-
me slovenskega hmeljarstva.
Po tem bo seveda še zabavni
del prireditve. Omeniti velja,
da bo letos goste zabaval hu-
morist Celjski Poldek. Ko
bodo praznovali Dan hme-
ljarjev, bodo predstavili tudi
braslovško transverzalo, ki
poteka od jezera do doma
borcev na Dobrovljah in na-
prej do lovske koče, gradu
Zovneka, novega jezera in
nazaj v Braslovče.
Da bodo letos praznovanje
sploh lahko izpeljali, gre zah-
vala SOZD Hmezad in po-
slovni skupnosti za hmeljar-
stvo, ki krijeta večji del stro-
škov, organizatorjem pa so
na pomoč priskočili tudi Sip
Šempeter, Agrotehnika, Mo-
tvoz platno Grosuplje, Ina
Kutina ter drugi. V Braslov-
čah bodo prikazali tudi filma
o Sipu in občini Žalec.
Slovenski hmeljarji pa '
bodo srečali tudi v soboto t
prireditvi v Hmezadovi dV
rani, kjer bodo najboljši'
podelili priznanja za njihov
delo, izvolili pa bodo tu^
starešino in niegovo sprei?
Ijevalko. JANEZ VEDENli
VEČ ZA
SPOMENIČARJB
v spremembah zakona
osnovnih pravicah nasilc^
»partizanske spomenik
1941«, se je povečala osno^'
za določanje dodatka, pol^:
zajamčene pokojnine in st^
nega mesečnega denarne^
prejemka.
Osnova za te prejemke
poprečni osebni dohocek
SFRJ iz lanskega leta, k ^^
mur naj bi prišteli 40 odst"'
kov namesto 6 odstotko;
kot je veljalo doslej. Te P^
kojnine so lani z dodatko'.
vred znesle 6480 dinarjev,'
tos pa 8558 dinarjev na
sec.	Z'
št. 30 - 30. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
furežni dan »bilo jih je
pevetindevetdeset«
Najstrahotnejša sobota
v južnem februarskem
dnevu zadnjega leta voj-
ne. Na nebu so oblaki
grozeče se valili nad našo
pokrajino, tako da je
opoldne postalo temno.
Pripravljali smo kosilo,
seveda bil je še to kmečki
praznik, še posebno za
nas otroke, toda prišel je
iz Celja sosed in povedal,
kaj se je zgodilo na Fran-
kolovem. Nihče ni več bil
lačen, ni bilo niti kosila,
niti večerje, naš praznik
je bil končan.
Ne morem si pomagati,
mogoče sem staromoden,
vendar ljudje pomislite,
kaj bi danes storili tisti, ki
ležijo v grobnici na Fran-
kolovem ko bi videli v
kakšno modno filmsko
zvrst jih mešate. Gotovo
bi se v grobu obrnili, kot
pravi naš slovenski pre-
govor. Prepričana sem bi-
la, da ni samo mene pre-
sunilo, toda kdorkoli je to
gledal, tudi mlajši, ko se
teh dogodkov ne spomi-
njajo, odločno obsojajo
oddajo »Odgovor v ve-
tru«, ki bi naj osvetlil spo-
min na naše celjske žrtve
»bilo jih je devetindevet-
deset«.
Mi smo še priče teh
strahot, toda ta golota
spada kvečjemu v seks
zvrst, mogoče pa le ljub-
ljanska smetana, neke
vrste nadborci, mislijo,
da je bila njihova žrtev
dražja od naše celjske, in
potvarjajo našo zgodo-
vino.
Moj sodelavec je imel
očeta zaprtega v celjskem
starem piskru in je moral
to gledati, dobesedno je
zblaznel, tako da ni pre-
poznal svojcev. Torej jim
je to oddolžitev in upodo-
bitev spominov na tiste
strašne dni, ki nam niso
čisto nič zbledeli. Banal-
nost, potvorjenost, moda
in oskrunjenje oddaje pa
naj bi počastila praznik
40. obletnice vstaje teh
žrtev, tako prikaprikaza-
nih?
Naš slovenski jezik ne
premore besed, ki bi znal
prikazati težo teh dogod-
kov, da bi znal naši mladi-
ni dopovedati kaj so voj-
ne strahote, kako so se
borili naši očetje in mate-
re pa tudi otroci in jim v
spomin na prestano gorje
podariti tak modni kvas,
je vredno le, da jih odpe-
ljemo na isto mesto in
uprizorimo še en furežni
dan, saj druge pohvale si
ne zaslužijo.
ANTONIJA LUDVIK
CELJE
a invalidnost v velenjski občini
MALO USPOSABUANJA
Morali bi več storiti za prekvalifikacijo
Upokojevanje invalidov
ne koristi ne njim in ne druž-
bi, vendar kljub tej ugotovi-
tvi, ki jo vsepovsod poudar-
jajo, se še vedno hudo zatika
pri njihovem usposabljanju.
Zanje je premalo delovnih
mest, za katere bi jih kazalo
usposobiti. Vsak invalid bi
moral na prekvalifikacijo in
na usposabljanje, kakor so
zatrdih delegati na skupnem
zasedanju zbora združenega
dela občinske skupščine in
skupščine občinske skupno-
sti socialnega varstva, ki je
bila v Velenju v preteklem
tednu.
Rečeno je bilo, da se delov-
ne organizacije otepajo zapo-
slovati invalide in se zapirajo
v svoje okvire. Svojega de-
lavca, ki je postal invalid še
razvrstijo na morebitno dru-
go delovno mesto. Problem
pa se pojavi, ko morajo spre-
jeti invalida iz sosednjega
tozda, medtem ko se še bolj
zaplete pri zaposlovanju in-
validov od drugod. Vendar
bi bržčas napravili krivico
delovnim organizacijam, če
bi vso krivdo zvalili nanje,
ne da bi podrobneje osvetlili
vzroke za takšen pojav. Za-
kaj se pravzaprav zapirajo in
se branijo zaposlovati invali-
dne osebe? Eden od glavnih
vzrokov je prav gotovo v pre-
majhni usposobljenosti za
delo. Pa tudi delovne organi-
zacije so premalo vzpodbuje-
ne za zaposlovanje invali-
dov, čeprav je s predpisi ure-
jeno, da morajo imeti v svo-
jih vrstah štiri odstotke inva-
lidov, sicer morajo odvajati
poseben prispevek. Bržčas
pa bi kazalo sprejeti kakšne
olajšave, ki bi jih vzpodbuja-
le za vključevanje invalidov
v svoje vrste.
V velenjski občini je okoli
7000 invalidov, razporejenih
v tri kategorije. Podatki opo-
zarjajo na zelo zaskrbljujoče
stanje v posameznih OZD,
kjer posebej izstopajo REK,
TUS VEPLAS, RSC. Tako
velik odstotek je razumljiv
za REK in RSC - premogov-
ništvo, kjer je specifično de-
lo in težki delovni pogoji. Za-
skrbljujoča je tudi starostna
struktura invalidov, ki se
giblje od 25 do 45 let, pa tudi
čez.
Poleg zaposlenih invali-
dov pa imajo v velenjski ob-
čini tudi kategorijo nevklju-
čenih invalidov, ki so na
usposabljanju ali čakajo na
delo. Število invalidov in nji-
hov stalni porast opozarja,
da so premalo naredili na po-
dročju preventive in ohrani-
tve zdravja. Poleg tega OZD
nimajo usposobljenih men-
torjev za spremljanje, priu-
čevanje in prekvalifikacijo
invalidnih oseb, v investicij-
skih planih pa ne upoštevajo
delovnih mest za zaposlova-
nje invalidov.
ZDENKA STOPAR
na vrhu za praznik

in priznanja za prizadevne
v Vrhu nad Laškim so mi-
nulo nedeljo praznovali kra-
jevni praznik. V tem kraju so
25. julija leta 1941 ob navzoč-
nosti Toneta Grčarja in Milo-
ša Zidanška ustanovili OF
odbor in se tako pridružili
osvobodilnemu gibanju. Iz-
dajalski prst je kmalu za tem
povzročil strahoten okupa-
torski poseg, ki je terjal kri
enajstih talcev, 27 njihovih
svojcev pa se ni vrnilo iz ta-
borišč smrti. Tem žrtvam se
je pridružilo še devet borcev,
ki so izkrvaveli v bitkah za
svobodo.
Na svečanosti, ki je bila
kljub slabemu, predvsem
hladnemu vremenu dobro
obiskana, je govoril predse-
dnik skupščine občine La-
ško Jože Rajh, ki je med dru-
gim lahko z zadovoljstvom
ugotovil, kako krajevna
skupnost Vrh v zadnjem ob-
dobju ob naporih krajanov
in ob pomoči širše družbe
vendarle napreduje in da ji je
v okviru možnosti kot manj
razviti treba tudi v prihodnje
zagotoviti še hitrejši razvoj.
Poseben poudarek sveča-
nosti je dalo razvitje borčev-
skega prapora, kar je opravil
predsednik občinskega od-
bora ZB NOV Jože Kreže.
Prapor krasi veliko spomin-
skih trakov, zlatih in srebr-
nih žebljičkov.
Krajevni praznik so izkori-
stili tudi kot priložnost, da so
izročili priznanja krajevne
skupnosti najbolj prizadev-
nim. Za zasluge pri izgradnji
športnega igrišča sta prizna-
nje prejela mladinca Franc
Rajh in Leon Cepuš, za
uspešno delo v režijskem od-
boru pri elektrifikaciji preo-
stalih hiš pa Stanko Resnik.
J. K.
V hajki, oktobra 1944. leta je pod Mrzlico, blizu Likovičeve
domačije v Matkah padlo precej partizanov. Tam je lep
spomenik z imeni padlih in tam je bila tudi nedeljska
slovesnost ob 40. letnici vstaje jugoslovanskih narodov
ter krajevnega praznika Šešč. Borci so padlim sotovari-
šem položili pred spomenik tudi venec.
krajevni praznik šešč
CESTE POVSOD
Slovesnost pri spomeniku
v nedeljo so v krajevni
skupnosti Sešče v žalski ob-
čini proslavili krajevni praz-
nik, hkrati pa tudi 40-letnico
vstaje jugoslovanskih naro-
dov. Kakšnih 200 krajanov
se je udeležilo pohoda, ki je
potekal iz Sešč do Matk in
naprej do Likovičeve doma-
čije pod Mrzlico, kjer je bila
slovesnost ob spomeniku
padlim borcem v hajki okto-
bra 1944. leta. Tu so zbranim
spregovorili predsednik sve-
ta KS Sešče Zdravko Cest-
nik, predsednik KK SZDL
Albin Kač in predsednik OK
SZDL Žalec Ivo Robič.
Za krajevno skupnost Se-
šče je značilno, da je v zad-
njem letu postala bogatejša
za veliko komunalnih in dru-
gih objektov. Tako so zgradi-
li most preko Kolje pod Re-
brom, v Seščah so obnovili
električno omrežje in javno
razsvetljavo, letos pa so pri-
čeli z gradnjo ceste od ope-
karne do domačije Krašev-
čevih. To je tudi zadnja do-
mačija, ki doslej še ni bila
povezana z dolino. Cesto bo-
do zgradili s sredstvi, ki jih v
občini zbirajo s solidarnost-
no akcijo za povezavo vseh
višinskih domačij z dolino.
Letos načrtujejo še razširitev
in odvodnjavanje ceste, ki
vodi proti Likoviču, v Mat-
kah pa so v teku pripravljal-
na dela za izgradnjo javne
razsvetljave.
Na nedeljski slovesnosti
so borci položili venec pred
spomenik padlim sotovari-
šem, mladinci iz Matk in
Sešč pa so pripravili prisr-
čen kulturni program, v ka-
terem je sodelovala tudi god-
ba na pihala tekstilne tovar-
ne Prebold.
JANEZ VEDENIK
odkupili
1970 kg
borovnic
Reherjevi iz Liboj, ki že
peto leto odkupujejo borov-
'^'ce od pridnih nabiralcev,
so nam povedali, da so jih
letos odkupili 1970 kg. Od-
^upna cena je bila od 40 do
dm za kg. Letos je bilo
manj nabiralcev kot prejšnja
eta. Največ je bilo upoko-
^^	pride prav
^sa« dinar. Najbolj pridni
"Zberejo v enem denvu pri-
Diižno 20 kg, in s prodajo za-
okoli 1000 din. To pa
J^^^eda ni veliko plačilo za
"Sporno celodnevno delo.
^^tošnja letina je bila zaradi
pomladanske pozebe za po-
nvico manjša od lanske. Ka-
borovnice bogato
^^fodile, so pri Reherjevih
"kupili tudi 6 ton borovnic
' sezoni.
HELENA P,
^VA
^fANSVCRZALA
Ifi
siovA ^^'gusta bodo v Bra-
trans odprli planinsko
tiii si	in s tem oboga-
Po.'^'^nske planinske poti.
bo od Braslovške-
brurla^^'"^ mimo turistične
CimrT'^'^^' mimo kmetov
tije n ^^ Dobrovljah, kme-
do	lovske koče
Pot	gradu Zovnek.
mogoče prehoditi v 4
urah, vendar poti še niso
markirane. Otvoritev bo po-
pestiila tradicionalne prire-
ditve na Dnevu hmeljarjev.
HELENA P.
kmalu blok v
pešnici
Dokumentacija za 40-sta-
novanjski blok v soseski
Pešnica v Šentjurju je pri-
pravljena. Z gradbenimi deli
bodo pričeli do meseca sep-
tem.bra. Zaradi slabe nosil-
nosti tal bodo morali temelje
bloka postaviti na osemme-
trske pilote. Zato se bo cena
za kvadratni meter površine
povečala za 3000 din.
E. RECNIK
V celju
vključenih 60
odstotkov
otrok
V preteklem obdobju smo
v celjski občini pn zagotav-
ljanju otroškega varstva do-
segli pomembne rezultate.
Lani je bilo v vzgojnovar-
stvene zavode vključenih 40
odstotkov vseh predšolskih
otrok, z drugimi oblikami
družbenega varstva in vzgo-
je otrok (80-urni program,
mala šola. cicibanove urice,
potujoči vrtci. letovanje
otrok. Itd), pa se ta odstotek
povec^uje na 60 odstotkov
vključenih otrok.
Z.S
DVAKRAT V MADRIDU
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
Naključje je hotelo, da sta se dva po-
membna dogodka tedna dogodila ravno
v španskem glavnem mestu Madridu.
Oba odsevata mačilno dogajanje sodob-
nega sveta, prvi na področju varnosti v
Evropi in v tejMveii sodelovanja (ali spo-
rov) med driavami, medtem ko drugi po
svoje iMraia del dogajanja v sodobnem
delavskem gibanju.
V mislih imamo konferenco o varnosti
in sodelovanju v Evropi, ki so Jo še po
dosedanjih treb podaljških xdaj odloiili
na oktobrske dni, in kongres komunistič-
ne partije Španije, ki se Je načel v dokaj
burnih okoliščinah.
Dejstvo, značilno Ma sedanji svetovni
položaj nasploh, la evropske raimere pa
še posebej, Je takšnole: vtiic prizadeva-
njem neuvrščenih in nevtralnih driav,
kljub njihovim konstruktivnim predlo-
gom, usmerjenim k zbliianju stališč, pre-
seganju nesoglasij madridska konferen-
ca o varnosti in sodelovanju ni mogla
pravočasno skleniti dela. Na talost Jepo-
loiaj še bolj resen: o mnogih bistvenih
rečeh se tudi tokrat ni bilo mogoče dogo-
voriti.
Vsekakor kaše tudi preložitev poga-
janj na Jesen na krizo sporazumevanja,
na krizo prizadevanj za popuščanje na-
petosti. Z drugimi besedami rečeno: pri-
če smo zaostrovanja med obema politič-
no-vojaškima blokoma, medsebojnih ob-
dolšitev, v marsičem hujših kot prejšnja
leta, predvsem pa smo priče nebndane,
razraščajoče se oboroževalne tekme.
Vse to pa raMumlJivo ne prispeva k mi-
ru, k miroljubnemu sožitju med narodi
in državami.
Kongres španskih komunistov - kon-
čan bo predvidoma Jutri - poteka pod
geslom za državljanski mir, neodvisnost
in socialiMem, predvsem pa v znamenju
kritičnega, pa tudi samokritičnega iska-
nja poti španske partije v zapletenih,
konfUktnih domačih ter mednarodnih
rasmerah.
Kongres išče - v burnih raapravah in
ob nastopih različnih skupin znotraj par-
tije - usmeritev KP Španije na domačih
tleh, kjer Je nevarnost nasilnega prevra-
ta in odprave demokratičnih svoboščin
pa institucij živa, še ne presežena. V ta-
kih nevarnih okoliščinah naj bi šptuiski
komunisti izoblikovali - bolj kot doslej-
politično usmeritev »socialiMma špan-
skih barv*, se pravi pristno izbiro poti,
načinov boja in delovanja, ki ne bi pome-
nila kopiranja tujih vzorcev, marveč
ustvarjalno marksistično sintezo zgodo-
vinskih izkušenj in odgovorov na zaple-
tena sodobna vprašanja.
»Socializem španskih barv pa seveda
predpostavlja tisto, kar zagovarja gene-
ralni sekretar partije Santiago Carrillo -
in na srečo ne samo on: da se partija ne
sme opredeliti za enega od svetovnih po-
litično-vojaških blokov, marveč se mora
zavzemati za preseganje blokovskega ko-
sanja ter s tem utrjevati lastno neodvi-
snost. Z drugimi besedami, gre za tisto,
čemur pravimo evrokomunizem.
Tej smeri nasprotuje tako imenovana
prosovjetska struja, po drugi strani pa
enotnost partije po drugi strani rahlja še
druga struja tako imenovanih obnovite-
Uev, ki trdijo o sebi, da so pra v tako za
evrokomunizem, se pa razhajajo s Carril-
lom in drugimi v pogledih na ustroj par-
tije.
Gre za dokaj izrazite zahteve, da bi v
partiji dejansko dovolili frakcije, delo-
vanje skupin, kar bi neizogibno omajalo
enotnost in akcijsko učinkovitost KP
Španije.
Izid madridskega kongresa španskih
komunistov Je še negotov, čeprav Je veli-
ko znamenj, da bo vendarle zmagala
»evrokomunistična^ usmeritev. Odprto
pa Je še, ali bo partija po kongresu tr-
dnejša - pa ne v dogmatskem smislu. Se
pravi: ali bodo na kongresu mogli doseči
večjo povezavo med vodstvom in član-
stvom, večjo samostojnost članstva in
osnovnih organizacij, ne da bi to pripe-
ljalo v razdrobljenost partije in v obstoj
pa delovanje frakcij.
4. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 30 - 30. Julij 1981
mozirje
VELIK KORAK NAPREJ
TOZD KEMUA, med najboljšimi v občini
Nekaj let je od tega, ko so
bolj životarili kot delali tako,
da bi bili z ustvarjenim zado-
voljni vsi, ne samo delavci,
tudi v okolju, v katerem živi-
jo, se pravi v Mozirju.
Toda, ko so marca 1978. le-
ta zaživeli kot temeljna orga-
nizacija združenega dela
celjske Cinkarne, se je v tem
razmeroma majhnem kolek-
tivu, ki ima zdaj 43 ljudi,
marsikaj spremenilo. Težko
je reči zakaj, kajti tudi pred
tem so imeli v okviru delov-
ne organizacije vse možnosti
za razvoj. In vendar, ta ko-
lektiv se je zdaj bolj začel za-
vedati samega sebe, tudi od-
govornosti, in rezultati niso
izostajali. Niso prihajali čez
noč, toda, tisti, ki so zdaj tu,
jih postavljajo med najboljše
v občini.
Dobro delo je rodilo sado-
ve, skladi so se večali, in ta-
ko je prišel čas, ko so se lah-
ko odločili za nove naložbe.
Pa ne gre samo zanje. Tudi
za perspektivo.
To je kolektiv TOZD Ke-
mija Mozirje, temeljna orga-
nizacija celjske Cinkarne.
Delovni pogoji niso naj-
boljši. Tesni so, razen tega so
jih utesnjevali sami na račun
skladišč. In prav tu je počilo.
Odločili so se za g:adnjo no-
vega skladišča zato, da bodo
lahko povečali proizvodne
prostore, da bodo delavci pri
delu lažje izpolnjevali svoje
naloge. Odločili -so se za
gradnjo skladišča gotovih iz-
delkov in surovin. Delo na
novi lokaciji so hitro zastavi-
li. Po predračunu naj bi za to
naložbo namenili okoli 25
milijonov dinarjev, končna
številka bo višja. Skladišče
bo imelo 1500 k v. metrov po-
vršine. In če bo šlo vse tako,
kot so načrtovali, bi naj bila
gradbena dela nared že do
septembra letos.
To je kolektiv, ki se je hitro
povzpel tudi na občinski le-
stvici pri osebnih dohodkih.
Zdaj so z okoli deset tisoč
dinarjev v povprečju na za-
poslenega v samem občin-
skem vrhu. Navzlic temu
imajo težave s pridobiva-
njem novih delavcev. Vse
kaže, da bo preteklo še nekaj
časa, da bodo tudi drugi
spoznali lepoto dela v tej sre-
dini.
V kolektivu pa ne bodo
ostali samo pri novem skla-
dišču, pri povečanju prosto-
rov za samo proizvodnjo,
marveč imajo še druge lepe
in spodobne načrte.
M. B02IC
CINKARNA: SKRBI ZA OKOLJE
Maks Bastl
Kolektiv celjske Cinkarne
je že doslej, v okviru progra-
ma ekonomske in ekološke
sanacije, vložil znatna sred-
stva za varstvo okolja. Uspe-
hi niso izostali. Lepi so, če-
prav bi si vsi želeli, da bi bili
še večji.
Kako v prihodnje na tem
področju?
»V kolektivu smo se odlo-
čili, da stoodstotno in še več
uresničimo program ekolo-
ške sanacije, ki ga je sprejela
tudi občinska skupščina. Po-
leg tega smo z novo organizi-
ranostjo zastavili ekologijo
kot osnovno komponento, ki
nam bo narekovala bodoči
razvoj in usmeritve. V nobe-
nem primeru ne bomo več
dovolili, da bi začeli novo
proizvodnjo, ki bi ne bila že
v naprej ekološko razrešena.
Tako bo Cinkarna ne "Samo
rešila vse stare ekološke pro-
bleme, marveč tudi v prihod-
nje ne bo povzročala dodat-
nih ekoloških težav. Tega se
dobro zavedamo, še zlasti pa
imamo grenke izkušnje iz
preteklosti, saj zdaj drago
plačujemo stare napake. Od-
pravljanje starih žarišč one-
snaževanja okolja je veliko
dražje, kot pa ob načrtova-
nju novih proizvodnih obra-
tov že v investicijskih pro-
gramih vključevati čistilne
naprave in jih seveda tudi
urediti,« je poudaril predse-
dnik kolegijskega poslovo-
dnega odbora Cinkarne,
Maks Bastl.
M. BOŽIC
IZPIT IZ
GOSTOLJUB'
NOSTI
Pobuda Turistične zveze
Jugoslavije o vsejugoslovan-
ski anketi med domačimi in
tujimi turisti pod imenom
»Izpit iz gostoljubnosti« zav-
zema vse širši obseg. Po zad-
njih podatkih, ki pa niso do-
končni, se je za to akcijo od-
ločilo že 98 mest, 161 hote-
lov, 32 kampov, 31 turistič-
nih društev in birojev itd.
Akcija bo trajala do konca
septembra letos.
v trgov/ni v d ram ljah
00 KRUHA 00 OPEKE
Poslovodja Edi Kukovič o svojem delu
Ni iz trte izvit pregovor, da
se po trgovcu trgovina poz-
na. To bodo prav gotovo po-
trdili tisti kupci, ki dan za
dnem, ali pa le enkrat na te-
den prihajajo v edino trgovin
no v Dramljah. Le-ta sodi v
sklop delovne organizacije
Potrošnik - TOZD prodaja
Šentjur. Poslovodja v tej tr-
govini je Edi Kukovič, ki mu
je trgovski poklic tako prira-
stel k srcu, da ga za nobeno
ceno ne bi pustil. Verjetno
gre prav veselju do dela pri-
pisati uspeh na kateremkoli
področju. In Edi si vsak dan
znova in znova, že dve leti,
prizadeva, s pomočjo ostalih
trgovcev seveda, da bi kupci
zadovoljni odhajali iz naku-
pov.
-	Vam to vselej uspe?
»Prizadevamo si, da bi bilo
vselej tako. Vselej imamo
pred očmi, da prenekateri
krajan pride v našo trgovino
iz precej oddaljenih vasi in
zaselkov in nič ni bolj nepri-
jetnega kot to, če mu ne bi
mogli ustreči.«
-	Trgovina ni velika, pa
vendarle ponujate v njej
kupcu toliko raznovrstnih
izdelkov.«
»Res je. Na 300 m^ površi-
ne nudimo kupcem živila,
gradbeni material, celo kon-
fekcijo, belo tehniko...«
-	Cesa največ prodate?
»Veliko povpraševanje je
zlasti za gradbeni materiali,
ki ga je nemalokrat težko na-
baviti iz preprostega razloga,
ker ga pač na tržišču ni. Do-
stikrat pa se zgodi, prav pri
gradbenem materialu, da
pridejo k nam kupci iz Celja
in od drugod. Tudi osnovnih
življenjskih izdelkov veliko
prodamo. Ob koncu tedna
ljudje pokupijo tudi do
300 kg kruha. Med njimi je
veliko »vikendašev«.
- Kaj pa, če ostanejo poli-
ce s kruhom prazne?
»Včasih se zgodi tudi to.
Potem se je treba znajti in
oskrbeti še nekaj dodatnih
kilogramov. Skladišče ,
mo namreč majhno in vb,
zalog si ne moremo privL
ti. Včasih so kmetje sl
doma več kruha. Zdaj ^
di ti raje kar kupujejo. ^
da ne vsak dan.	1
- Torej mora imeti t
vec, če je »pravi«, posk
potrošnika.
»Da, posluh za potroi
je najboljši barometer v
šem poklicu. Nič zato,«
moj delovni čas čestol
dolg, da le kupci iz te (}
trgovine v kraju odhajaj
dovoljni. Ce kakšnega il
ka ni moč dobiti, je trebž
dem obreizložiti, zakaj g
in se tmditi, da bi ga čiir
nabavili. Edino tako je,
nim, prava pot do potr
ka, ki mu življenje že tal
tako grenijo visoke cen
kaj bi mu ga še slabo zi
na trgovina.«
MATEJA POI
bilo je pred 50. leti
celjan - žrtev
peklenskega stroja
Zgodilo se je pred petdesetimi leti.
Toda, isti zločini, z enakimi in še straš-
nejšimi sredstvi, z rokami, ki imajo
prav tako razdiralne namere, se ponav-
ljajo tudi danes. Povzročajo jih zlikov-
ci istih barv, ki so podtaknili peklen-
ski stroj tudi v vagon pr\'ega in druge-
ga razreda monakovskega brzovlaka,
ki je peljal 2. avgusta 1931. leta proti
Beo^adu. Zgodovina se žal ponavlja
tudi na tem področju. Enaki zločini
tudi danes, samo ne doma, marveč na
naše ljudi in naša konzularna in druga
predstavništva v tujini.
Med žrtvami peklenskega stroja, ki
je eksplodiral 2. avgusta 1931. leta ob
21.30 uri pred Zemunom v zadnjem
vagonu monakovskega brzovlaka, je
bil tudi Celjan Janko Lešničar, ki seje
tisti dan vračal z dopusta iz svojega
mesta ob Savinji v Cuprijo, kjer je bil
direktor Oblastne zadruge za poljedel-
ski kredit. Postal je ena od žrtev naro-
dnih odpadnikov, ki so živeli v tujini
in pripravljali atentate v državi.
Čeprav se je Janko Lešničar rodil
1884. leta na Humu pri Ormožu, je po-
stal in bil Celjan, sicer pa človek širo-
kega obzorja, ki se je uspešno udej-
stvoval ne samo na kmetijskem za-
družnem, marveč tudi na drugih po-
dročjih. Pomembno je bilo njegovo
delo tudi na časnikarskem področju,
še posebej v Celju. Tako je že 1906. leta
vstopil v uredništvo celjske Domovi-
ne, bil 1909. in 1910. leta glavni ure-
dnik Narodnega dnevnika in takoj za-
tem štajerski urednik Slovenskega na-
roda. Do izbruha prve svetovne vojne
je urejeval Narodni list, prav tako v
Celju. Potem je dolga leta vodil Za-
družno zvezo v Celju. Pa ga je spet
privabilo časnikarsko delo, in tako je
bil od 1927. do 1929. leta spet na čelu
uredništva Nove dobe, tako vse do
imenovanja za ravnatelja Oblastne za-
druge za poljedelski kredit v Cupriji.
V poldrugem letu dela v Cupriji, da-
nes s Celjem pobrateni občini, je usta-
novil veliko zadrug v Šumadiji, sode-
loval pri vzgoji kmečkih fantov itd.
Izredno pomembna in razgibana pa je
bila seveda tudi njegova dejavnost do-
ma, v društvih, v Zvezi slovenskih po-
sojilnic, Sojcolu itd.
To je samo nekaj drobcev iz plodne-
ga dela, zlasti časnikarskega, in življe-
nja Janka Lešničarja, ki je bil ena od
žrtev peklenskega stroja na vlaku, tik
pred Zemunom, 2. avgusta 1931. leta.
M. BOŽIC
porušili hišo zaradi ceste
Morda tega kupa opeke, kamenja in drugega r
zdaj ni več. Morebiti so ga že odstranili, vsaj
obljubili, da ne bo dolgo kazil podobe okolja,
glede na to, hiše na Mariborski cesti, nasproti ho
leia, ni več. Porušili so jo. Delo so opravili zasebni
se je morala umakniti zaradi načrtovane gradnje
magistrale sever-jug.
SAS/
šmarska razglednica
Morda pa bi že bil čas, da bi v samem si^edišču ^
kako drugače uredili skladišče gradbenega mat'
takole prikupno vabi mimoidoče. Je tudi brez c
kakšne druge zaščite. Saj ni, da bi s tem trdi
Smarčani kakšni zmikavti ali kaj podobnega, p
terjajo današnja prizadevanja z vidika varovanja (
lastnine le nekolikšno drugačen odnos do tega, V
zuje naš posnetek. Nanj bi moralo imeti pripomi
tudi Turistično društvo, pa morda še kdo drug.
F<
št. 30 - 30. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
ELESNA kultura v občini slovenske konjice
zagotoviti vsaj
minimalne športne
površine
Konjički občini nastajajo
)ortno rekreacijski centri
glovenskih Konjicah, Zre-
jh in na Rogli - V zadnjih
eh letih so preko TKS
lOčno poživli delo Partiza-
kar že daje ugodne re-
litate - Splošna ocena te-
sne kulture v konjiški ob-
ni: dosežen je velik napre-
ek
V prejšnji številki Novega
dnika, pa tudi preko Radia
elje, smo napovedali zače-
k nove serije, v kateri bo-
10	do konca leta predstavili
50 široko dejavnost na po-
rečju telesne kulture v vseh
jmih občinah celjskega ob-
ločja. Za začetek smo si
brali Slovenske Konjice,
edila pa bo občina Laško.
: dveh razlogov: ker o tele-
11	kulturi v tih dveh obči-
ah v naših medijih še ve-
no, žal, premalo pišemo in
rugič, ker sta to edini obči-
i, katerih samoupravni in-
■resni skupnosti za telesno
ulturo sta že nakazali pri-
jevek za našo dejavnost!
odimo odkriti: njihova po-
)rnost do našega dela za-
teva tudi našo pozornost do
jihove dejavnosti. Prvi za-
is je pred vami!
ipravičeno
onosni na
loseženo
j Po številnih športnih ob-
^ktih v konjiški občini sta
jas ob najinem obisku Iju-
teznivo vodila in sproti sez-
pnjala z doseženim ter seve-
p tudi načrti za to srednje-
^čno obdobje predsednik
^^'ršnega odbora TKS Slo-
jnske Konjice (sicer tudi
jfedsednik Občinskega sin-
kalnega sveta) J02E KO-
•SIR in . sekretar ZTKO ter
TKS v konjiški občini VILI
BEZENŠEK. Ogledali smo
si oba športna centra v Slo-
venskih Konjicah, nastajajo-
či center v Zrečah in seveda
center na Rogli. Pogovor je
zajel tudi vse ostalo, kar sodi
k kompletni podobi telesne
kulture v neki sredini.
V konjiški občini imajo
trenutno 41 občinskih zvez,
odborov, Partizanov, dru-
štev, SSD in športnih sekcij
v krajevnih skupnostih, med
katere bodo po letošnjem
planu razdelili 488 tisoč din.
V prejšnjem srednjeročnem
obdobju so namenjali za po-
trebe telesne kulture 0,54 od-
stotka, potem se je ta prispe-
vek zmanjšal celo na 0,32, da
je zdaj 0,41! Tako zbrana
sredstva ne bi zadoščala za
vso dejavnost, zato še veliko
pomagajo na različne načine
številne delovne organizaci-
je v konjiški občini.
Kot vzdrževalec centralnih
športnih objektov v konjiški
občini nastopa ZTKO - ki
ima tudi redno zaposlenega
gospodarja - skupaj s po-
močjo klubov in društev (tu-
di šolskih), ki so upravljalci
in koristniki objektov. V
manjših krajevnih skupno-
stih je to rešeno preko sekcij
in Partizana, kjer le ta je (Lo-
če, Zreče, Vitanje, Slov. Ko-
njice). Nekaj sredstev pri-
speva tudi TKS, izjema pa so
objekti, ki so v lasti delovnih
organizacij.
športne površine
povsod!
Kar 45.000 kvadratnih me-
trov nepokritih in 2300 kva-
dratnih metrov pokritih
športnih površin so v občini
uredili, skupno torej 47.000
kvadratnih metrov, kar
predstavlja na prebivalca
2,42 kvadratnega metra. Ve-
liko je to, vendar s tem še
niso zadovoljni. Razen v vi-
šinskih krajevnih skupno-
stih, kot so Resnik, Skomor-
je in Sojek-Kamna gora, so
športne površine v vseh kra-
jevnih skupnostih, še letos
pa žele tudi v teh treh urediti
travnate površine vsaj v veli-
kosti igrišča za'odbojko.
Največ športnih objektov
je v Slovenskih Konjicah. V
športno-rekreacijskem cen-
tru I. je šest tenis igrišč, od
katerih so tri asfaltirana, tri
pa pokrita s tenisitom, dve
asfaltirani košarkaški igrišči,
asfaltirano igrišče za odboj-
ko, asfaltirna steza za kotal-
kanje, otroško igrišče, trim
steza, taborniška koča in gar-
derobe. Vse to je v lepo ure-
jenem parku pod Konjiško
goro, ki mu daje svojski čar
tudi ribnik.
V	športno-rekreacijskem
centru II. v Slovenskih Ko-
njicah pa je obnovljen bazen,
nogometno igrišče z atletsko
stezo, garderobe, filtrarna in
sanitarije. Se letos žele do-
končati pomožno nogomet-
no igrišče, želeli pa bi urediti
tudi tribune ob starem igri-
šču in pa garderobe za ko-
palce.
Obema športnorekreacij-
skima centroma se pridružu-
jejo še igrišča pri osnovnih
šolah: pri OŠ Dušana Jereba
sta asfaltirani košarkaško in
rokometno igrišče, tekališče
s tenisitom, telovadnica in
travnato igrišče za odbojko,
ob OS Edvarda Kardelja pa
je asfaltirano rokometno
igrišče, tekališče s tenisitom
in mala telovadnica. V avli
OS Dušana Jereba je tudi
strelišče za zračno puško,
novo strelišče pa bodo uredi-
li v prizidku doma teritorial-
ne obrambe ter za streljanje
z vojaško puško v Konjiški
vasi pri Kocku.
Na Blatu, torej še vedno v
krajevni skupnosti Sloven-
ske Konjice, krajani sami
urejajo športni park, v kate-
rem bo asfaltirano košarka-
ško igrišče, igrišče za odboj-
ko, mali nogomet, otroško
igrišče in balinišče. Balini-
šče pa je že tudi pri Domu
upokojencev. Skupno z igri-
ščem za medi nogomet pri
Konusu je tako v Slovenskih
Konjicah lepa izbira šport-
nih in rekreacijskih objek-
tov.
V	Zrečah urejeajo nov
športno-rekreacijski center.
Uredili so že nogometno igri-
šče z atletsko stezo, načrtuje-
jo pa še garderobe in trim
stezo. Ob OS Borisa Vinterja
sta asfaltirani košarkaško in
rokometno igrišče ter telova-
dnica, na Dobravi pa je sredi
zelenja privlačen bazen, v
katerem vodo dogrevajo na
24 stopinj Celzija ter asfalti-
rana ploščad za odbojko in
košarko. Tu nameravajo ure-
diti še dve tenis igrišči, mož-
nosti za postavitev miz za na-
mizni tenis pa so že.
V	Ločah imajo nogometno
igrišče, tekališče, telovadni-
co, asfaltirano košarkaško in
rokometno igrišče, krajani
sami pa gradijo tudi planin-
sko kočo.
V	Vitanju pomeni veliko
pridobitev telovadnica pri
osnovni šoli, poleg nje pa
imajo asfaltirani igrišči za ro-
komet in košarko.
Nov športno-rekreacijski
center pa raste na Pohorju,
na Rogli. Tu so že tri smu-
čarske vlečnice, 10 kilome-
trov tekaške proge in bazen
v hotelu z 80 ležišči, priprav-
ljajo pa že teren za še eno
vlečnico, prav tako pa name-
ravajo urediti tudi dve tenis
igrišči ali pa igrišče za mali
nogomet, do jeseni pa bo že
tudi opremljen trim kabinet.
več kot 20
odstotkov
V	redno aktivnost je v ko-
njiški občini vključenih v se-
lekcije 500 športnikov, v
društva, klube in zveze 250, v
sekcije po KS 950 in v VZZ
ter SSD 2300 ali skupaj 4000.
V občasni organizirani aktiv-
nosti sodeluje 3000 krajanov,
v občasni neorganizirani ak-
tivnosti (posamezniki, druži-
ne ali druge neformalne sku-
pine) pa okoli 2500 ali skupaj
9500, kar je v primerjavi s
21.400 krajani v občini izre-
dno lepo število.
Jože Košir: »Vsaka dobro
organizirana akcija je imela
dober odziv. Veliko se pozna
tudi aktivnejše delo Partiza-
na v zadnjih treh letih.
Športni objekti so dobro iz-
koriščeni, telovadnice pa zla-
sti pozimi dobesedno polne.
To aktivnost želimo razširiti
na vse leto.
sindikalni šport
Vili Bezenšek: »Z delav-
skimi športnimi igrami smo
začeli že pred letom 1960.
Lani je nastopilo 412 tekmo-
valcev in 51 žensk v enaj-
stih panogah. Letos načrtu-
jemo 13 panog in tudi večje
število udeležencev ter
spremembe v točkovanju.
Nastopile bodo moške in
ženske ekipe. Prva ekipa
dobi 20 točk, druga 18, na-
slednja vsaka po točko
manj. Ocenjevali bomo
množičnost kot kvaliteto.
Pri množičnosti so v pro-
gramu smučanje (velesla-
lom in tek), streljanje, pla-
vanje, pikado (ženske) in
kros. Točke se bodo dobile
po številu udeležencev in v
primerjavi s številom zapo-
slenih v delovni organizaci-
ji. Ob koncu bomo pripravi-
li športno prireditev, kjer
bomo razglasili najboljše
na delavsko športnih igrah,
najboljšega športnika,
športnico in ekipe, podelje-
na bodo priznanja telesno-
kulturnim delavcem v de-
lovnih organizacijah, letos
bomo po dveh letih znova
podelili Bloudkove značke
in prvič proglasili najboljšo
krajevno skupnost s po-
dročja športne dejavnosti.«
kadri so, kadrov ni
V konjiški občini imajo
trenutno po 30 učiteljev-va-
diteljev za nogomet in smu-
čanje ter 15 za košarko. Zal
primanjkuje vaditeljev za at-
letiko ter za organizirano de-
lo v Partizanu. Nujno bi tudi
potrebovali profesionalnega
trenerja za celotno delo na
tem področju v konjiški ob-
čini. Problemi z ustreznimi
kadri so tudi v delovnih or-
ganizacijah, saj imajo profe-
sionalnega samo v Uniorju.
Ugodno je stanje po
osnovnih šolah, saj imajo vse
centralne osnovne šole, ra-
zen v Vitanju, po dva učitelja
telesne vzgoje, od katerih sa-
mo trije nimajo ustrezne izo-
brabe (dva sta tik pred zak-
ljučkom). Zanimivo pa je, da
se jim na tem področju že
pojavlja višek kadrov.
novosti za
športno značko
Tudi v konjiški občini je
dobro zaživelo tekmovanje
za osvojitev športne značke
pri najmlajših: v Vzgojno
varstvenih ustanovah od 5.
do 7. leta in v drugi skupini
od 1. do 4. razreda osnovne
šole. V jeseni bodostartali še
s tretjo skupino (prvič!) od 5.
do 8. razreda!
vzornost in
zagnanost
Na dosežke na telesno kul-
turnem področju so v konji-
ški občini lahko resnično po-
nosni. Dobili so mnoge ob-
jekte, poživili so delo Parti-
zana, ugodno se razvijajo de-
lavske športne igre... Po
obisku objektov in pogovoru
smo prišli do zaključka, da
imajo dobre temelje in do-
volj volje, da bodo v nasled-
njih letih lahko napredovali
še z večjim in kvalitetnejšim
tempom, kot doslej. Zlasti
izrednega pomena pa bo na-
daljni razvoj Rogle, kjer se
odpirajo neslutene možno-
sti, ki bodo koristne za celot-
no občino.
TONE VRABL
MILENA B. POKLIC
to igrišče v konjiškem parku privlači mladež, igre
I em pa lahko popestrijo še z ogledom ribic in račk v
\-iku.
'"^ctno igrišče z altetsko stezo je v Zrečah zadnja pridobitev.
Jože Košir
Vili Bezenšek
Na Rogli raste nov športnorekreacijski center, krave pa se
tudi v neposredni bližini modernega hotela počutijo kot
doma.
Tako kot vsi športni objekti v občini, je tudi bazen v Zrečah sredi zelenja.
6. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 30 - 30. Julij 1981
ORGANIZACIJA OF V CELJU
IN OKOLICI
Piše:
JOŽE VURCER
»Rdeči mlin« pri Darin-
ki in Melhioru Jošt v
Medlogu, postojanka OK
KPS Celje je dajal zaveti-
šče organizatorjem celj-
skega okrožja vse do are-
tacije in izgona Joštove
družine v Srbijo. Pri Jo-
štovih je imel svoj sedež
sekretar OK KPS Celje
Franjo Vrunč-Buzdo vse
do junija, ko se je uma-
knil v ilegalo.
Pri Marici Rode v Jen-
kovi ulici je bila predvoj-
na partijska javka, poleti
1941 pa javka sekretarja
OK KPS Celje Toneta Gr-
čara-Johana. V Aškerčevi
ulici pa je bila pri materi
Marice Rode, Deri Nerad
in sestri Antoniji Čuk v
isti hiši javka OK KPS
Celje in PK KPS za Šta-
jersko. Javka je bila tudi
na Cukovem posestvu na
Zgornji Hudinji, kjer sta
se poleg Grčana nekaj ča-
sa zadrževala ilegalca Du-
šan Fižngar in Jože Va-
lenčič ter Franjo Vrunč in
Peter Stante do julija, ko
so Cukove izgnali v Sr-
bijo.
Javka in zavetišče čla-
nov OK KPS Celje je bila
tudi na Opekarski cesti v
Spodnji Hudinji pri zave-
dni primorski družini
Prezljevih. Največ je tja
zahajala sekretar OK
KPS Celje Tone Grčar in
njegov namestnik Tone
Smerc. Aktivno so sode-
lovali vsi bratje in sestre.
Marija, članica KPS je
kot kurirka odhajala v Sa-
vinjsko dolino ali sprem-
ljala Grčarja, tipkala ma-
trice pri Alojzu Božiču. V
Žični zaposleni Gabrijel
in Rudglf v Westnovi to-
varni sta delala po navo-
dilih Grčarja. Sodelovali
sta tudi njuni ženi Marija
in Tilčka. Jožica je poleg
drugih del poslušala ra-
dio in sestavljala poročila
za Grčarja. Prav tako so
sodelovali še Erna, Fran-
ček in Malči.
Pri železničarski druži-
ni Gabrovčevih v Vodni-
kovi ulici, nedaleč od se-
deža gestapa v središču
mesta je bilo varno zato-
čišče in javka članov PK
KPS za Štajersko in OK
KPS Celje. Konec avgu-
sta £di v začetku septem-
bra so se pri Gabrovčevih
sešli na dvodnevno po-
svetovanje ilegalci iz vseh
štajerskih predelov, člani
PK KPS za Štajersko Mi-
loš Zidanšek, Blaž Ročk,
Rado Iršič in verjetno se-
kretarji okrožnih komite-
jev. Milica Gabrovec-
Lenka je imela posebne
zadolžitve v zvezi z ilegal-
no tehniko. V gibanju sta
sodelovali tudi Silva ter
Vera in njen mož Marjan
Krušič. Pri Krušičevih v
Slomškovi ulici so preno-
čevali in se sestajali ile-
galci. Sin Rado Gabro-
vec-Gauč pa je bil parti-
zan v Pohorski četi.
Varno zatočišče ilegal-
cev je bilo tudi na Jožefo-
vem hribu pri železničar-
ski družini Sorčanovih.
Sin Franci Sorčan je bil
član MO OF Celje, zapo-
slen na pošti in organiza-
tor OF na pošti. Njegov
oče je bil kretničar na to-
vorni postaji in ga je mar-
sikdo kar tam poiskal, da
mu je dal zvezo. Kot sko-
jevka je bila aktivna tudi
Francijeva žena Milica
Sorčan.
Pomembna javka je bila^
pri Marici Frece, blagajni-'
čarki, nameščenki Zadru-
ge državnih uslužbencev
v Celju, članici MO OF
Celje. Pisarna zadruge je
bila v poslopju Starega
piskra. Poleg tega so se
aktivisti oglašali tudi na
njenem domu v Novi
vasi.
Pri Vladu in Jožici
Močnik na Dolgem polju
so se poleg Ivanke Ura-
njekove, Toneta Grčarja
in Petra Stanteta zadrže-
vali in sestajali še člana
PK KPS za Štajersko Mi-
loš Zidanšek in Leo No-
vak ter član OK KPS Ša-
leškomislinjska dolina
Božo Mravljak-Bombi.
V Kersnikovi ulici je bi-
la pri Hojkarjevih javka
za zvezo z OK KPS Sa-
vinjska dolina.
Celjsko mestno obrobje
- Cret in Zavodna je v
predvojnih letih zavze-
malo posebno mesto v
boju za delavske pravice.
V glavnem je iz teh nase-
lij izhajalo tovarniško de-
lavstvo in se razvijalo de-
lavsko gibanje. Ključav-
ničarska in kleparska de-
lavnica komunista Janka
Skvarče in simpatizerja
Antona Serajkiča je bila
eno žarišč revolucionar-
nega delovanja. V Cretu
in Zavodni so stanovali
vidni celjski komunisti in
člani SKOJ, skoraj vsi za-
posleni v tovarni emajli-
rane posode Weston. Ta-
ko v tovarni kot na terenu
v Cretu in Zavodni je
prav gotovo obstojala tu-
di organizacija OF ali več
njenih skupin.
Rodetova biša v Jenkovi ulici (tukaj Je padel leta
1942 sekretar OK KPS ta Celje Tone Grčar-Joban),
predvojna Javka celjskih komunistov in postojanka
OF 1941.
v restavraciji v novi vasi
JEM KOT DOMA
Ugodne abonmajske cene
Nova restavracija dela v sklopu Merxove blagovnice v Novi vasi. Poleg klasične restavracije je tu še točilnici
letni vrt in seveda sodobno opremljena kuhinja. Za goste in njihovo dobro počutje skrbi ekipa osemnajsti
gostinskih delavcev, ki so si z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami pri delovni organizaciji Gostinsko podjetj
Celje, pridobili zaupanje potrošnikov.
Nova merxova resta-
vracija v Novi vasi v Celju
nudi gostom celo vrsto
izbranih jedi obogatenimi
z izvirnimi domačimi spe-
cialitetami. Poleg dveh
menijev, so na razpolago
abonmajska kosila po 60
dinarjev in jedi po naro-
čilu.
Sodobno opremljena
restavracija ima 120 sede-
žev. Gost lahko posedi tu-
di na letnem vrtu ali na
hitro nekaj spije in zavži-
je kar v točilnici.
Za preko štiristo obro-
kov družbene prehrane in
sto petdeset abonentskih
kosil na dan ter za vse
ostale jedi po želji, skrbi-
jo najboljše kuharice v
kuhinji restavracije.
Tudi v točilniškem delu
so na razpolago različne
hitro pripravljene tople in
hladne jedi kot so hot-do-
gi, topli sendviči in cela
vrsta specialnih solat. Po-
leg alkoholnih in brezal-
koholnih pijač gost lahko
naroči kozarček mleka,
jogurta ali čaja in seveda
napogrešljivo kavo. Svo-
jega nestrpnega malčka
lahko potolažite s sladole-
dom iz avtomata.
V	restavraciji in kuhinji
je zaposleno osemnajst
delavcev, ki skrbijo za
kvalitetno prehrano, hi-
tro postrežbo in dobro
počutje gosta.
V	novi restavraciji dela-
jo preizkušeni delavci, ki
so z dolgoletno prakso v
delovni organizaciji Go-
stinsko podjetje Celje
SOZD merx, dokazali
svoje poklicne sposobno-
sti in odgovornost do de-
la, ki ga opravljajo.
Restavracija je name-
njena najširšemu krogu
ljudi, saj ambijent omo-
goča določeno stopnjo in-
timnosti za razne družin-
ske in prijateljske po-
menke pa tudi za pogovo-
re s poslovnimi partnerji.
Možno je organizirati po-
slovna kosila, pa ne samo
to... Tudi dvorano kra-
jevne skupnosti bo mož-
no prirediti za večje prire-
ditve od porok do raznih
družabnih srečanj. Go-
stinske usluge bodo v ta-
kih primerih prepustili
restavraciji.
Krajane Nove vasi, Ce-
lja in druge goste, vabi-
mo, da se sami prepričate
v kvaliteto ponudbe v no-
vi merxovi restavraciji v
Novi vasi. S svojimi na-
sveti, mnenji in predlogi
pa boste najbolje prispe-
vali k temu, da bo ponud-
ba ustrezala vašim željam
in vašemu okusu.
V restavraciji v Novi
vasi vas že pričakujejo!
Notranjost restavracije je urejena z izbranim oki
som in z občutkom za dobro počutje gosta.	<
Točilnica je namenjena za kratek postanek. Tu boste poleg različnih vrst al
holnih in brezalkoholnih pijač dobili tudi mleko, jogurt, čaj in seveda ka
Postrežejo vam lahko tudi s hitro pripravljenimi toplimi in hladnimi jedili.
št. 30 - 30. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
ma obisku pri matildi in mihi toplišku
UUBEZEN V PARTIZANIH
Mladi morajo razumeti naš čas in ga varovati
Miha Tophšek, ki se men-
da že pribhžuje sedemdese-
, tim letom, kar pa mu ni vide-
ti, je bil rojen v kočariji v
Gostincih pri Podčetrtku. Iz
zibelke, ki je ni bilo, je po
prvih korakih zajadral na po-
lja in začel služiti pri kmetih.
Zani se je začelo težko življe-
e. kjer je bilo vse odvisno
d pridnih rok. In te je Miha
imell S ponosom pove, da si
je »svoj« kruh začel služiti že
z desetim letom starosti. Po-
zimi je hodil nekaj malega v
šolo, poleti pa delal. S polj se
je »preselil« v steklarno v
Hrastnik. Menda je bilo leta
1927. Po dve uri in več je
hodil peš na šiht. Iz steklar-
ne se je preselil med zidarje,
ki so prevzemali gradnje hiš.
Sledil je rudnik...
Miha se spominja:
»Na veliko prošnjo so me
sprejeh v rudnik v Laško.
Veste, takrat si moral prositi,
če si hotel v rudnik, danes.
ko je vse modernizirano pa
skoraj nihče noče več
vanj...«
Miha je delal kot »vozač«.
Spominja se, da je bilo takrat
v laškem rudniku zaposlenih
okoli 400 rudarjev. Delo je
bilo težko, plače slabe, ni bi-
lo tako mehanizirano, kot
danes... Po vrnitvi od voja-
kov se je znova zaposlil v ru-
dniku ... Delal je tudi v dveh
nemških rudnikih ... Po voj-
ni je bil nekaj časa v Banatu
v Veliki gredi pri Vršcu, ko
se je vrnil, je odšel na ženin
dom v Vitanje, med drugim
se je zaposlil tudi pri lesni
industriji v Slovenskih Ko-
njicah in se leta 1965 upoko-
jil kot cestar pri Cestnem po-
djetju Celje. Mihova pot je
bila pot težaška od kmetova-
nja, steklarjenja, zidarjenja,
rudarjenja, lesarjenja do ce-
starjenja... Sama težka dela!
Samo garanje! Ponosen je na
vse to! Upravičeno! Nič mu
ni bilo podarjeno, vse je mo-
ral narediti sam!
Nič lažja ni bila življenjska
pot njegove žene Matilde, ki
je bila rojena v Vitanju in se
je najprej zaposlila v Fuži-
nah v tamkajšnji predilnici.
To so med vojno požgali in
vse delavce premestili v celj-
sko tekstilno tovarno Metka.
Tam so imeli sobo, stanovali
so in delali. Matildo je nato
pot vodila v Rečico pri La-
škem, kjer je bila v takoime-
novani delovni četi.
»Kaj smo delali?« se spra-
šuje Matilda! »Sejali smo,
prešali, želi, sadje spravljali,
skratka vse smo delali na
kmetijah.«
Iz Rečice, kjer se je tudi
spoznala z možem Miho, jo je
pot vodila na osvobojeno
ozemlje v Gornji grad in
Ljubno v Zgornjo Savinjsko
dolino...
»V Gornji grad smo prišli
oktobra, na dan, ko je bil
osvobojen Beograd. Velik
miting so takrat pripravili.
Tam sem srečala tudi učite-
lja, domačina iz našega
»konca«, Konrada Sodina...
Na Ljubnem sem obiskovala
politične tečaje, nato pa so
nas prestavili na Pohorje,
kjer sem bila decembra 1944
sprejeta v SKOJ, kmalu za
tem pa sem postala sekretar-
ka takratnega Okrajnega ko-
miteja. Sprejeta sem bila v
kmečki hiši... Govorili so
nam, kakšni moramo biti v
tistih težkih časih mladin-
ci... Takoj smo začeli z de-
lom ... Bilo je težko, vendar
vseeno lepo... V SKOJ me
je sprejela tovarišica Cvetka,
priimka se žal ne spo-
mnim ... Svobodo sem doča-
kala v Oplotnici, zatem pa se
za stalno nastanila v Sloven-
skih Konjicah.«
Mihova pot je bila v drugi
smeri...
»V partizane sem odšel v
Stancah (Laze pri Litiji) 26.
marca 1944. Najprej sem bil
v Kamniško-Zasavskem
odredu, nato nekaj časa pri
komandi mesta Trbovlje, od
tam pa sem se priključil
VDV. Svobodo sem dočakal
v Železni Kaplji na Koro-
škem. Bilo je 9. maja, ko smo
šli pod Peco proti Železni
Kaplji... kapitulacija je že
bila, mi pa smo še vseeno bili
zadnje boje... Ko smo prišli
v Železno Kapljo je bilo vse
prazno... Nemci so že zbeža-
li... Bili smo neizmerno ve-
seli in verjemite, najedli smo
se sladkorja...«
Miha in Matilda imata za
svoje sodelovanje v partiza-
nih odlikova^nja. Upravičeno
sta jih dobila! V lastni kra-
jevni skupnosti sta še vedno
aktivna in to seveda na po-
dročju organizacije ZB
NOV. Oba se zavzemata, da
bi v lastni krajevni skupno-
sti končno le dobili spomin-
sko obeležje in prostor, kjer
bi se lahko krajani sestajali.
Ponosna sta, da sta kljub
vsem težavam doživela naj-
veličastnejši čas, kjer se je
rodila današnja Jugosla-
vija ...
TONE VRABL
Mati/da Toplišek
Miha Toplišek
FOTOGRAFIJA Z GORENJA LETA
1945
Matilda Toplišek je pobrskala po arhivu fotografij, ki
so nastale večinoma v različnih krajih na Pohorju tik
pred koncem vojne. Izbrali smo fotografijo, ki jo je
posnel neznan fotograf leta 1945 v vasi Gorenje na
Pohorju. Takole se spominja ljudi na posnetku od leve
proti desni Matilda Toplišek:
»Prvi levo je zdaj že pokojni Strnad iz Oplotnice,
poleg njega Drago pa Lenčka Kač iz Žalca, Lojze Lib-
nik iz Šmarja pri Jelšah, neki Franček, ob njem je
nepoznan partizan, zraven njega Jelena (danes poro-
čena v Mariboru), Jana Lužnikova (bila je z možem v
Celju, zdaj sta v Ljubljani- op. p.), sekretar Martin Kos
iz Litije, nek Feliks iz Oplotnice (tudi že pokojni),
Matilda Toplišek, nekdo iz Vojnika in znova nepoznan
partizan.«
Ob tem naj velja vabilo: vsi, ki karkoli vedo o tej
fotografiji, kdaj je bila posneta, kdo jo je posnel in kdo
je vse na njej, naj to javi v naše uredništvo. Za vsak
podatek, ki bo dopolnil spomin Matilde Toplišek,
bomo hvaležni. Sodelujte!
UREDILI BODO PERŠMANOVO
DOMAČIJO NA KOROŠKEM
z mladinsko delovno akci-
jo bodo letos poleti uredili
Peršmanovo domačijo v Le-
peni nad Železno Kaplo. De-
lovna akcija, katere nosilca
sta Zveza slovenske mladine
na Koroškem in Zveza koro-
ških partizanov, že teče od
začetka julija, uradno pa so
jo otvorili minulo soboto. V
njej sodelujejo mladinci in
mladinke krajevnih združenj
ZSM, pa tudi mladinci iz
Slovenije.
Na Peršmanovi domačiji
so tik pod konec vojne naci-
sti zakrivili enega najbolj
krutih zločinov na Koro-
škem. 25. aprila 1945 je enota
esesovske policije krvavo
pobila enajst članov tri-
najstčlanske družine, od sta-
rega očeta do dojenčka, in
domačijo požgala. V domači-
ji, ki je bila po vojni obnov-
ljena, bodo zdaj v spomin na
ta zločin uredili spominsko
sobo, poleg tega pa bodo v
njej tudi mladinski prostori.
Poslopje, ki stoji visoko pod
Peco, je zdaj že dobilo novo
streho, zamenjali pa bodo tu-
di še okna in jo preuredili v
notranjščini.
69
Preprosto kosilo smo si skuhali kar na prostem in medtem
opazovali življenje živali okoli sebe. Vselej sem se usedla
t^ko, da sem lahko pri priči odskočila; v Avstraliji je na-
mreč veliko kač in zato sem se neprestano bala, da se mi bo
Katera ovila okoli roke ali noge. Misel, da bi se utegnila
'^viti okoli mene kaka kača, mi je bila bolj neprijetna, kot
misel na to, da bi me utegnila pičiti.
Toda na srečo se kače sploh niso prikazale in domov smo
Prinesli samo neke bodičaste plodove, cvete in semena
'"azličnih evkaliptusov in zlatih akacij, pa cvete boronijev
m drug botanični plen. Kar zadeva živali, smo videli samo
Posamične kengeruje. Avstralskega medveda sem videla le
^ živalskem vrtu. Medved ima ljubek, prestrašen obraz in
^^prav smešno postavlja na zadnje noge. Na vsakem izletu
Pa smo videli zelo veliko ptičev, med njimi smejočega se
^ookaburra ali jakass iz družine vodomcev. Ta ptič, ki se
Pogumno spopada s strupenjačami, spušča ob sončnem
^^hodu in zahodu glasove, ki so nenavadno podobni
^/^ehu. V Queenslandu prevladujejo med ptiči, lepi, pisani
'^^kaduji, tu in tam naletiš tudi na krotkega caraduca,
^^Kaj ur od Sydneya pa smo v znamenitih Modrih gorah, ki
, po slapovih in jamah s kapniki, naleteli na lirorepca.
s; naredi plesišče in posnema glasove drugih ptičev; tu
^mo videli dokaj redko ptico - utičarja, ki si iz upognjenih
^Jic naredi pravo utico, in še druge ptice. Žal ne moremo
širneje opisati živalskega sveta, tu bi omenila le še mrav-
povzročajo blaznost. Mravljarice včasih na-
^^^jo brezskrbnega potnika in ga s svojimi piki zastru-
^o. tako da umre. Že tu včasih naletiš tudi na najezdnika.
ki zaleže jajčka v pajka, še preden je mrtev od strupa, ki ga
spusti vanj. Ko ličinke zlezejo iz jajčec, se hranijo z mrtvim
pajkom.
Avstralija je čudežna dežela. V njej najdeš živalske vrste
še iz časa mezozoika, na primer kljunaša, ki tako kot av-
stralski mravljinčar nima pregraje, ki bi ločila iztok sečnih
ločil in plodil od izvodila prebavne cevi, manjka mu ko-
ščeni sluhovod, moda pa leže v trebušni votlini. Ko se
mladički izvalijo, se obesijo materi na prsno dlako, in tu
ližejo mleko, ki ga mati stiska iz sebe s trebušnimi miši-
cami. Živalica ni ne sesalec ne plazilec, ne ptič in ne riba,
marveč vse to hkrati. Podobna je bobru, ima prekrasno
rjavo dlako, kljun, drobno glavo, noge s plavalno kožico in
kratek rep.
Čeprav me je vse to zelo zanimalo, čeprav sem se na tem
področju vsak dan veliko novega naučila in se tudi kar
krepko naprezala, pa sem prvič, odkar sem se podala na
pot okoli sveta - od tedaj pa je preteklo že skoraj štiri leta -
začutila odpor do neprijazne usode, ki me je neprestano
zasledovala. Kar naprej samo boj, samo pomanjkanje,
doma pa, tako je bilo videti, se stvari niso premaknile
nikamor naprej. V Peking sem pošiljala prispevke triin-
dvajsetim različnim časnikom, med njimi največjim nem-
škim listom, bila sem poročevalka za tekstil, že več kot dve
leti je bil urednik celovškega časnika moj literarni zastop-
nik, toda moji romani nekako niso šli v prodajo, tri dežele,
ki sem delala zanje, pa so tičale v hudi povojni stiski. Z
napori, ki so človeku trgali srce, so poskušale premagati
povojne težave, a namesto da bi bilo vsak dan boljše, je bilo
celo vsak dan slabše.
Moj literarni zastopnik - z njim sva sčasoma postala
prijatelja - ni več naslavljal svojih pisem z »Dragi gospod
Karlin«; nekega dne je namreč prišel k njemu v Celovec
nekdo iz Slovenske Štajerske in urednik mu je marsikaj
povedal o potujočem raziskovalcu, toda gospod iz Sloven-
ske Štajerske je nazadnje rekel:
»Vse. kar ste povedali, drži. toda gospa Karlinova ima
samo enega otroka in to dekle.«
skodelica kave
V Sydneyu sem delala in se učila šest mesecev. Da bi kaj
zaslužila na to niti pomisliti nisem smela, vsaj na zaslužek
na duševnem področju ne. kajti nenehoma so poudarjali
stavek »Avstralija samo za Avstralce!" Že res lahko bi si
bila našla zaposlitev kot kuharica ali vzgojiteljica na kaki
farmi, toda jezikovnega pouka tu niso potrebovali, v nava-
dni pisarni pa kot tujka nisem mogla dobiti dela. Priznati
pa moram, da se za tako delo tudi nisem posebno potego-
vala, vedno bolj mi je namreč postajalo jasno, da se ne bom
mogla naučiti vsega važnega in kot novinarka in študira-
joča botaničarka izpolniti vseh svojih dolžnosti do domo-
vine, če se bom morala vrhu vsega ukvarjati še s topogla-
vim delom in si z njim služiti denar. Če bi študirala, pisala
in delala še za denar, ki se lahko šele nekoč, po tisoč
zemeljskih letih spet vrnila domov...
Nekdo mi je svetoval, naj poskušam priti na .misijonsko
ladjo The Southern Cross, ki je enkrat na leto, in to aprila,
odplula iz Auclanda in vozila vzdolž Novih Hebridov do
znamenitih Salomovonih otokov. Čeprav mi škof na moje
pismo ni odgovoril, sem vendarle upala, da ga bom prego-
vorila, če se mi bo posrečilo priti na ladjo, da me vzame s
sabo. Sredi marca sem zato zapustila Sydney. Štirinajst dni
sem nameravala preživeti v južni Avstraliji, nato pa se
odpeljati naravnost na Novo Zelandijo.
Peljala sem se v tretjem razredu. Poleg mene sta sedeli
dve obilni ženski in se pogovarjali o žetvi. Bo deževalo ali
ne? Kako kaže žito? Kako veliki so sadovnjaki na jugu ? Oh.
zanju je bila edina prava država samo Južni Wales. Av-
stralci so naravnost bolestni lokalpatrioti in zato zdaj v
Novem Južnem Walesu grade za svoje državljane, da bi ne
bili prikrajšani, novo glavno mesto na kraju, kamor tako
mesto verjetno sploh ne spada in kjer se zato tudi ne bo
obneslo (AHorica verjetno misli današnjo prestolnico Can-
berro - op. ur): za zdaj so položili samo temeljne kamne...
Mesec je svetil, zunaj se je valila mimo nas neskončna
ravnina. Črede, evkaliptusi, kenguruj, tu in tam kak žerjav
- verjetno caraduc - in spet črede. Nisem mogla zaspati,
bilo je prehladno in pretrdo. Potniki so pili kavo. Stisnila
sem se tesneje v kot, da bi ne pasla oči. a starejši gospod v
kotu ob oknu me je zbudil in mi ponudil skodelico kave. V
Melbournu sem morala čakati na vlak. Stari gospod je šel
mimo mene. Stala sem v sivi jutranji svetlobi poleg kovč-
kov in erike in se tresla od mraza. Gospod mi je pomagal
spraviti kovčke v prtljažnico. potem me je potisnil v bife.
plačal skodelico kave in se izgubil v množici. Kako dobri so
v bistvu ljudje.
Ko sem šla včasih v Sydneyu domov, in si niseni mogla
ničesar privoščiti, po čemer sta vpila želodec in nebo v
ustih, in ko me je samota preveč težila in sem mislila, da
takega življenja ne bom mogla več prenašati, sem si rekla:
»Poskusi še pol leta. kratkega pol leta. in če se potem v
osrčju Južnega morja ne bo obrnilo na bolje, potem..
Toda vožnja, ki sem se zdaj pripravljala nanjo, z vožnjo
domov ni imela nič skupnega.
z OBISKA VTROBNEMDOLU
Izobilja, ki razdružuje, še ni na obzorju
Ce bi vseh oseminštiride-
set domačij, kolikor je hišnih
številk v Trobnem dolu,
zgnetli okoli Klavžarjev, Sa-
lobirjev, Rezecev, Žametov,
Jančičev, Pušnikov in Pla-
hutov, bi nastala kar lepa in
velika vas, kakršne so v rav-
ninskih krajih. Tako pa mo-
rajo pravkar našteti sosedje
v središču kar dobro dvigniti
glas, da dokličejo soseda, z
veliko domačij pa do sose-
dov niti z očmi ne sežejo.
Med Malo brezo in Curnov-.
cem je Trobni dol hudo raz-
potegnjena vas, kakršne so
pač zvečine v hribovitih pre-
delih Kozjanskega.
Trobni dol v krajevni
skupnosti Breze pri Laškem
pa vendar ni tako razmetan,
kot bi sodili po videzu. Lju-
dje so tod brž ko ne bolj
enotni, kot v strnjenih vaseh
in naseljih. Se veliko skup-
nih interesov jih druži in
zaenkrat še ni strahu, da bi
jih izobilje kaj kmalu pokva-
rilo in razprašilo.
Druži jih oddaljenost od
velikega sveta, ki bi mu z
boljšo cesto radi prišli bliže;
družno jih jezi hudirjevo ra-
zvodenela elektrika, ki utri-
pa in mežika kot kakšna na-
miguša na vogalu mestne
ulice. Druži jih upanje, da
jim utegne energetska kriza
obuditi, kot Trnjulčica za-
snuli rudnik; misel na obno-
vo nekdanjih graščinskih
ribnikov, na kmečki turi-
zem, na telefonsko zvezo s
svetom, na skupno društve-
no streho in še marsikaj dru-
gega. Družno pa jih tudi pe-
kli, da je vse več praznih hiš,
da sta lepota kraja in prirode
ter zdravo življenje na deželi
premalo mikavne vrednote
za mladi rod, ki se je razpršil
po domovini in po svetu.
LJUDJE ZNAJO
OPOZORITI NASE
Na kmetih res ni časa na
pretek, vendar v Trobnem
dolu poskrbijo za to, da med
dogodki, s katerimi opozori-
jo na svojo prisotnost, nikoli
ne preteče praveč časa. Svoj
»tu smo - vaši smo« razlga-
šajo vselej na način, ki prese-
neča. Pogosto je njihova sig-
nalna raketa - kulturna pri-
reditev. Vsako leto jih prire-
dijo več, ob praznikih, a tudi
drugače. Pri njih so prazno-
vanja Dneva žena vselej ne-
kaj posebnega, prav tako
praznik OF, Prvi maj. Dan
borca in drugi, zlasti tisti, ki
so poleti, ko morejo za prire-
ditev uporabiti Čemplov ko-
zolec.
Letos so nenapovedano,
vendar učinkovito »vdrli« v
spored občinskega prazni-
ka, čeprav niso prišli na pla-
kat prazničnih prireditev.
Člani kulturnega društva, so
pripravili veselo igro »Trije
tički« in še šaljiv skeč povr-
hu. Ker je predsednik kra-
jevne konference SZDL nji-
hove gore list, ni bilo težav
okoli priložnostnega slav-
nostnega nagovora. Doho-
dek od igre, ki ji je sledila
ljudska veselica, so nameni-
li za gradnjo društvenega do-
ma, prazaprav hišice, ki so si
jo, nedokončano, obiskoval-
ci lahko že ogledali in imeli
razlog pri licitaciji torte dvi-
govati ceno.
Ce je v Trobnem dolu igra,
je to praznik. Tudi slavolok
iz smrečic in z napisom so
postavili in na tratah okoli
Cemplovega kozolca se je
zbralo ljudi, da bi jih ne spra-
vili v nobeno dvorano v laški
občini, kajti v Trobi
občinstvo svojega
ne pušča na cedilu,
vselej pridejo tudi 1
se odselili. Pn
opravijo pisma do
vabijo: ... v nedelji
pripeljite domov, t
Cemplovim
igra... Sledijo po
kot v gledališkem
pa bo to priložnost
do lahko srečali tu(
in sorodniki, take
poudarjati.
VSAK DINAR If
PROSTO URO i
CESTO
Letošnja neurja,
nje v nedeljo 19.
Dokler ne bo denarja za kaj večjega, je tudi ta lesena koča, narejena tz brun podrte kašče
boljši kulturni dom kot nič. Hiško bo treba le še toplotno izolirati in opremiti z
najpo trebnejšim.
Ko so jih za »Pi^
običajev, so to o
»PARTIZANSKA
ŠUŠTARUA«
HRIBOVSKEGA LOJZA
Lojz Centrih, po domače Hribovski, je bil čevljar. V
mladih letih je čevljaril od hiše do hiše, kajti nekoč so
kmetje jemali obrtnike na dom. Ko je obul vso dru-
žino, vmes pomešal piskre v peči, kot mu je naročila
gospodinja, ter s svojimi kopiti, kneftrami, kladivi,
dretami, šivankami in lepili odšel drugemu deloda-
jalcu pod streho.
Med vojno je njegova domačija postala partizanska
čevljarska delavnica. Dodelili so mu tudi po pet in več
pomočnikov in tako je Hribovski Lojz popravil na
stotine zdelanih partizanskih čevljev, naredil preneka-
teri par novih, sploh pa so mu radi nosili v delo škor-
nje. Zdaj so mu material nosili domov. Z njim je bil ves
čas v delavnici tudi brat Jernej. Plače seveda ni dobi-
val, so mu pa za družino in pomočnike oskrbeli hrano.
Po zmagi, da bo prišlo tudi plačilo, so obljubljali,
toda potem, ko je bila svoboda, so malone vsi pozabili
na Hribovskega Lojza. Dolgo se je moral gnati, da je
naposled le dobil nekaj priznavalnine.
Lojz je že precej let v grobu, toda tudi njegov sin
Dani ne zidari, čeprav se je za to obrt izučil. Med
gozdarji si je našel zaslužek, nekaj pa navrže obdelava
zemlje, kar skupaj z ženo Ančko, hčerjo in štirimi pobi
opravi po šihtu. Posestvece ima na v breg prislonjeni
ravnini, je pa zato izpred njihove hiše lep razgled po
Trobnem dolu, vse tja do Voluša.
Kot domačija Hribovskega Lojza, so bile v tem kraju
vse domačije partizanske.
»Nihče me ne bo prepričal,
da trobendolskega rudnika
niso likvidirali hote, ne pa
zaradi naravne nesreče!«
Tako se je pridušal 72-letni
rudarski upokojenec Jakob
Selič, ki ima lično hišico na
samem, zaznamovano s šte-
vilko 18.
Jakob Selič je bil 17 let, ko
je leta 1927 začel delati v tro-
bendolskem rudniku, naj-
prej kot »laufar«, pozneje
kot pomožni kopač in tako
naprej. Pravi, da so delali
bolj kot so zaslužili, toda ve-
seli so bili, da so delo imeli.
Obratovodja je bil nek Mo-
škotevc, ki da je bil »fejst
dejc«. Nekaj let, pred letom
1935, se je iz Trbovelj pri-
smolil še en šef, ki se je pisal
za Keka. Kek je bil lump, ki
je ves čas stvari ta obračal,
da je šlo na slabše. Odpiral je
jamske številke proč od pre-
moga in jih zapovrstjo dajal
zapirati. Pritoževali so se
Moškotevcu, ki je svetoval,
naj ga knapi naženejo, pa ni-
so zbrali dovolj poguma. Ko
je naposled res vdrla voda in
zalivala vpadni rov, jame ni
reševal. Ukazal jo samo umi-
kati stroje, tire in vagončke.
Potem je nekega dne prišla
komisija, pred tem pa je Kek
velel z jalovino zametati še
tiste plasti premoga, ki so se
še videle. Tako so tisti, ki so
s Kekom držali, sami sebi
likvidirali zaslužek, čeprav
je najzvestejše še nekaj časa
držal pri pospravljanju
opreme.
»Prišel je zadnji izplačilni
dan,« pripoveduje Jakob Se-
lič naprej. »Kek nam je odtr-
gal precejšni del zaslužka.
Zbrali smo se dopoldanski
in popoldanski pred njegovo
kanclijo in poslali zaupnika,
ki ni nič opravil. Opravil ni
tudi nič, ko smo ga ponovno
poslali nad Keka. No, v tretje
se je nekaj jeznih knapov za-
podilo v pisarno. Ko je tudi
pred grozečimi delavci vztra-
jal pri svojem, so Keka zgra-
bih, ga ne preveč nežno nesli
iz pisarne in po dolgem zalu-
čali v bližnje koprive. Dedec
se je jadrno pobral, zginil v
rov in nam po zračnem jašku
pobegnil v gozd.«
Posledica tega je bila, da v
nobenem rudniku trbovelj-
ske družbe za trobendolske
knape ni bilo dela. Selič sam
se je napotil v Srbijo v ru-
dnik Kostolac, delal je tudi v
Pojarju in Pečovniku, vmes
pa kot cestar in priložnostni
težak lovil šihte.
Tako kot Jakob Sehč mi-
slijo tudi drugi trobendolski
knapi, ki jih sicer ni več do-
sti pri življenju. Prepričani
so, da Trobni dol ni likvidira-
la voda, temveč interesi trbo-
veljske rudarske družbe.
I pred leti kar spodobno ureje-
f no cesto hudo razrila. Hu-
idourna voda je skoraj pov-
J sem uničila cestišče, ki so ga
)|pred letom s prostovoljnim
It delom in vožnjami materiala
otutrdili. Zato bodo zdaj v na-
:(slednjih dneh in tednih zloži-
fcli vsak razpoložljivi dinar in
(iza počitek namenjeni čas, da
'bodo cesto popravili. K so-
, i delovanju bodo povabih vse
izdomce, tiste v tujini, kot
I »one v domovini. Zanje so vsi,
ki so zapustili svoj kraj iščoč
boljši kos kruha - zdomci.
Do začetka šole, mora biti
I cesta spet urejena, da ne bo
Jj težav s prevozi otrok v šolo,
pa tudi vsem tistim, ki se vo-
zijo na delo, utegne takšna
2fvozna pot razrahljati kosti.
Da je cesta trenutno najpo-
membnejša naloga, ni nobe-
nega dvoma, saj jo uporablja
ves Trobni dol. In ker še lep
čas ne računajo, da bi zape-
čatili zadevo z asfaltom, bo
cesta še dolgo dejavnik nji-
hove enotnosti stališč in in-
teresov.
»nekaj se mora
zgoditi, ni vrag!«
Ko sem spotoma ob cesti
iz Male breze fotografiral do-
mačijo, kjer je bila svoj čas
uprava rudnika Trobni dol,
in ko sem spraševal po kakš-
nem preživelem rudarju iz ti-
stih časov, so me nemudoma
zaslišali, če nisem morda iz
Trbovelj.
V Trbonem dolu kar striže-
jo z ušesi in oči se jim zasve-
tijo, če kdo omeni rudnik, ali
če vidijo neznace, ki bi uteg-
nili biti rudarski strokovnja-
ki. Pravijo, da bi z ljudmi ne
bilo nobenih problemov, ker
bi marsikdo, ki se vozi v La-
ško, Celje, Štore in še dlje,
rad zamenjal zamudno in na-
porno pot za težje delo v ja-
mi. Skratka, drobno upanje
imajo, da jim bo energetska
kriza vrnila rudnik, ki je bil,
kot trdijo, leta 1935 pod sum-
ljivimi okoliščinami ukinjen.
Toda kot dobri kovači,
imajo več želez v ognju. Z
laškimi ribiči se vneto meni-
jo o obnovitvi nekdanjih gra-
ščinski ribnikov v Virtah. S
to pridobitvijo in sodobnejšo
cesto bi bili korak bliže dru-
gemu cilju - razvijanju
kmečkega turizma, ki neka-
tere kmete kar precej mika.
In če bo kakšno korist navr-
glo še stabilizacijsko geslo o
čim večjih količinah domače
hrane, potem se bo vendarle
nekaj premaknilo, ni vrag...
Po Trobnem dolu fotografi-
ral in »firbec pasel«
JURE KRAŠOVEC
STANISLAVA REZEC je
zadolžila svoj kraj z dolgolet-
no kulturno ustvarjalnostjo.
Začelo se je z drobnimi na-
stopi na partizanskih mitin-
gih, potem je po vojni ošiljila
svinčnik in za nek 8. marec
napisala ganljivo igro, katere
naslov »Mimo je šel, a se ni
oglasih pove vsebino te par-
tizanske zgodbe. Doslej je
napisala tri igre, krajše seve-
da in režirala najmanj 10
iger Igrah so v domači hiši,
pa na prostem pred skalo na
Škrnicah, najpogosteje pod
kozolci, navadno pod čempl-
novim. Načitana kmetica, ki
ji je do branja in igranja vce-
pil veselje učitelj, je lani
opravila v Celju režiserski te-
čaj v okviru CDK...
... in ker jabolko ne pade
daleč od drevesa, je tudi njen
sin IVAN REZEC med na-
jaktivnejšimi krajani. Je dol-
goletni član kulturnega
društva, trenutno pa tudi
predsednik krajevne konfe-
rence SZDL v krajevni
skupnosti Breze. Je napre-
den kmet in družbena aktiv-
nost morda majčkeno pripo-
more, da še ni storil vsega
kar bi rad. Včasih v dolini,
tisti, ki imajo 42 urni delovni
teden, ne pomislijo, da za
kmeta ni enostavno sredi ne-
kega delovnega procesa sesti
na moped in oditi na sesta-
nek. Toda druge poti ni, za
skupnostjo treba tudi kaj žr-
tvovati, kar rad stori, saj ga
ljudje s svojo aktivnostjo ne
puščajo na cedilu.
MARIJA SALOBIR, ki je
šla samo čez dvorišče rodne
Čemplnove domačije. Njen
oče, Jože Bezgovšek je bil
med vojno predsednik go-
spodarske komisije, nekaj
časa tudi predsednik OF in
NOO. Opozorila je, da ne
smem pozabiti poudariti, da
je bil ves Trobni dol parti-
zanski, da so bili tu partizani
kot doma, da so jih kmetje
oskrbovali, zlasti pa bolniš-
nice na Volušu. Da njenega
moža, Ivana Salobirja, so-
dobnega kmetovalca ne mo-
rem predstaviti, ■ je kriv nje-
gov bik, kije povzročil, da so
se mi zatresle roke z apara-
tom. Sin Janko je pogodbeni
prevoznik na mlečni progi,
ki zaobjema Blatni vrh,
Trobni dol. Breze, Reko in
Lahomno.
ZVONE KLA VŽAR, priže-
njeni »ta mlad« pri Cempl,je
predsednik kulturnega druš-
tva. Najbolj ga skrbi, da bi
brunarica, ki so jo postavili
iz materiala podrte kašče, bi-
la končana do zime in da bi
društveno in družbeno živ-
ljenje v kraju še boljšo zaži-
velo. Če bo pri občinski zvezi
kulturnih organizacij še ka-
nilo v njihovo korist, se spra-
šuje. Zvone z drugimi mlajši-
mi Trobendolčani išče zaslu-
žek kot mizar v celjski obči-
ni. Ne more se odločiti, da bi
se zadolžil in se posvetil le
kmetijski proizvodnji, če-
prav za to pogoji so, ker je
posestvo dovolj veliko. Kar
še ni, je še lahko, če bo manj
tveganja.
^'"ovn^"'^ V povorko kmečkih
pt '^''nostjo in uspehom.
Bila je sobota. Mimogrede so se fantje oglasili in se dogovorili za gostovanje v Lazišah,
kamor jih z veseloigro »Trije tički« vabijo. Vsakokrat, ko pripravijo igro, z njo obrede jo
bližnje kraje.
pokaži kaj znaš v dobju
v nedeljo je bila v Dob-
ju že devetič zapored pri-
reditev Pokaži kaj znaš.
Nastopilo je kar trideset
izvajalcev narodno-za-
bavnih in zabavnih melo-
dij, ki so bolj ali manj
uspešno pokazali kaj in
predvsem kako dobro
znajo. Tekmovanje že vsa
leta organizira Prosvetno
društvo Franc Vrunč iz
Dobja, pri izvedbi progra-
ma pa je pomagalo kul-
turno društvo Zarja iz Tr-
novelj.
Za prijetno razpolože-
nje je skrbel ansambel
Savinjskih sedem s pev-
ko Anko Hribovšek in
priznanim pevcem Fran-
cijem Korenom, bivšim
članom Avsenikov. Za
smeh se je trudil humo-
rist Andrej Meze - Pol-
dek, ki je v vlažnem vre-
menu malce zarjavel,
vendar izvirnejši kot
razvpiti Jaka Šraufciger.
Kajpak brez vulgarnih
pripomb in kletvic, ki že
vnaprej zagotavljajo tak-
šen ali drugačen smeh ne
gre, in Poldek je v tej
smeri precej pretiraval.
Kot humoristka se je v
vlogi Rdeče kapice po-
skusila tudi Marica Maj-
cen iz Trnovelj.
Tekmujoči so se pred-
stavili s po dvema melo-
dijama, katere je ocenila
komisija, predsednik je
bil Franci Koren, ostalih
devet pa je bilo med pu-
bliko, s številkami od ena
do deset.
Najpogostejši so bili
zvoki »frajtonarce« in
klarineta, slišali pa smo
tudi orglice in celo sakso-
fon, ki ga je igralo dekle.
Najbolje se je odrezala
družina Šabčevih iz Zepi-
ne pri Skofji vasi. Lan-
skoletni zmagovalci, An-
ti, Milena in Ida Guben-
šek iz Dobja so letos
osvojili drugo mesto. Le-
tos so nastopili že osmič.
Tretje in četrto mesto sta
si delila ansambel Marja-
na Hočevarja iz Planin-
ske vasi in Duet Jožeta
Knicla in Janeza Krašov-
ca iz Ponikve.
Nastopil je tudi 78. letni
Ludvik Medveščak, ki
prepeva in igra že šestde-
set let. Največ aplavza pa
so poželi ansambel »Lio«
iz Oplotnice, Drameljski
kvartet. Trio Staneta
Podgorška, ansambel iz
Planinske vasi ter Dušan
Cvečigaj, ki je igral na
akustično kitaro.
Program je domiselno
povezoval Štefan Zvižej
iz Trnovelj. Tudi sicer
kulturno društvo Zarja iz
Trnovelj zasluži pohvalo
za prizadevnost in vse-
stransko pomoč pri to-
vrstnih prireditvah.
Kvaliteta nastopajočih
ni bila v vseh primerih na
zavidljivi ravni, pa ven-
dar na solidni. Nekateri
so očitno »zašli« na oder,
toda občinstvo je bilo
prav veselo razpoloženo,
kar pa je navsezadnje naj-
pomembnejše.
Tisočglava množica se
je, po maratonskem šti-
riurnem tekmovalnem
delu pj"ireditve, ob zvokih
Savinjskih sedmih zaba-
vala še pozno v noč.
SAŠA JARH
Ansambel »Lio« iz Oplotnice in Foldek.
10. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 30 - 30. Julij 1981
nepazljiva vožnja
kolesarja
V četrtek se je na magi-
stralni cesti v Vojniku zgodi-
la prometna nesreča, pri ka-
teri je bila ena oseba hudo
poškodovana, materialne
škode pa je bilo za 5.400 din.
Iz smeri Maribora proti Ce-
lju je z osebnim avtomobi-
lom vozil voznik osebnega
avtomobila, 24-letni PETER
SPASOJEVIC, doma iz Ve-
lenja. Ko je pripeljal v Voj-
nik, je v bližini bencinske čr-
palke dohitel kolesarja, 49-
letnega IVANA BOROVNI-
KA, doma iz Vojnika, ki je
vozil po bankini. Tik pred
tem, ko je Spasojevič dohitel
kolesarja, je le-tega zaneslo
pred osebni avtomobil, Spa-
sojevič je trčil vanj in ga zbil
po cestišču. Pri tem je dobil
Borovnik hude poškodbe in
so ga prepeljali v celjsko bol-
nišnico.
usodno
prevažanje tovora
na kolesu
V petek popoldan se je
zgodila prometna nsereča na
regionalni cesti v Dobovcu
pri Rogaški Slatini. Iz smeri
Krpine proti Rogatcu je vozil
s kolesom na pomožni motor
34-letni FRANC MIKOLIC,
iz Zahenberca 22. Na kolesu
je imel dva manjša prašička,
ki sta ga ovirala pri vožnji.
Ko je pripeljal v Dobovec, je
izgubil oblast nad kolesom v
trenutku, ko je iz nasprotne
smeri pripeljala voznica
osebnega avtomobila, RE-
NATA ŠTUHNE iz Malega
tabora v Krapini, pri tem za-
dela kolesarja in ga zbila po
cestišču. Pri padcu se je ko-
lesar težje poškodoval in je
na zdravljenju v bolnišnici.
prečkanje ceste
izven prehoda
V soboto zvečer se je na
Ljubljanski cesti v Celju zgo-
dila prometna nesreča zaradi
nepravilnega prečkanja in
prevelike hitrosti, pri čemer
je bila ena oseba huje poško-
dovana, materialne škode pa
je bilo za 1.000 din.
Iz smeri Žalca proti centru
mesta je vozil voznik oseb-
nega avtomobila, 23-letni
JULIJAN HERNAUS iz Ir-
šičeve ulice v Celju. Blizu
križišča Ljubljanske ceste z
Vojkovo ulico je z njegove
leve strani prečkala cestišče
izven prehoda za pešce 45-
letna ANGELA RAMŠAK,
doma iz Ostrožnega. Voznik
Hernaus je pešakinjo pre-
pozno opazil, zato je kljub
zaviranju trčil vanjo, in jo
zbil po cestišču. Hudo ranje-
no so prepeljali v celjsko bol-
nišnico.
smrtna nesreča
pri gradnji hiše
V sredo, na dan vstaje, je
skupina 16 delavcev v Kra-
kovem pri Radečah delala
betonsko ploščo. S pomočjo
električnega dvigala so z vit-
lom in jekleno vrvjo dvigo-
vali samokolnico na želez-
nem podstavku do druge
plošče. Pri tem je prišlo do
delovne nesreče, ko je
ALOJZ DERSTVENŠEK,
star 41 let, doma iz Novega
dola pri Hrastniku prijel za
samokolnico, polno betona,
z namenom, da jo odpelje.
Tedaj ga je stresel električni
tok in kljub zravniški pomo-
či je Derstvenšek umrl. Do
delovne nesreče je prišlo za-
radi kratkega stika v delovni
omarici, ker je bil vtikač
električnega kabla dvigala
brez zaščitnega kontakta,
kar je povzročilo preboj
električnega toka.
slovenska politična emigracija
^ 18
»... Slovenci odločno branimo načelo, da ima slovenski
narod prav tako kot drugi narodi Jugoslavije pravico do
lastne države, vendar odločno odklanjamo nasilno razbija-
nje Jugoslavije. Tako razbijanje bi povzročilo nepoprav-
ljivo škodo ne samo slovenskemu, ampak tudi drugim
narodom Jugoslavije. Rešitev je le v načelu suverenosti
narodov, ki naj bodo v demokratičnih narodnih državah -
katerih ena naj bo Slovenija - po načelu samoodločbe
vključeni v svobodno povezavo...
Hočemo, da se uresničujejo načela suverenosti tako, da
bo imel slovenski narod in vsi narodi Jugoslavije, prosti
komunistične in vsake druge diktature, neokrnjene vse
pravice svobodnega odločanja o svoji usodi na političnem,
gospodarskem, kulturnem področju.«
Potem ko opozarjajo na »grozečo nevarnost, da bi Jugo-
slavija prišla pod sovjetsko oblast«, pravijo tole:
»Če pa Slovencem in ostalim narodom Jugoslavije ne bi
bilo omogočeno, da bi sami v svobodi odločali o svoji usodi
in obstoju skupnosti ter bi kakršenkoh zunanji poseg ali
drugi dogodki privedli do delitve Jugoslavije, bomo v tem
usodnem trenutku Slovenci zastavili vse sile, da sedanja
republika Slovenija postane mednarodno priznana samo-
stojna demokratična država.«
»Smer v slovensko državo« je (15. marca 1974) imela v
imenu organizacije, katere glasilo je, namreč skrajno kleri-
kalnega »Slovenskega državnega gibanja«, kar celo vrsto
ostrih pomislekov.
Med drugim:
»Slovenska krščanska demokratska stranka oziroma Na-
rodni odbor za Slovenijo, ki sicer izjavlja, da ima slovenski
narod pravico do lastne države, ni še do danes niti pred
slovenskim narodom niti pred mednarodnimi forumi ura-
dno postavil zahteve po suvereni slovenski državi...
Izjav in poslanic Narodnega odbora za Slovenijo smo že
vajeni. Vse odlikuje bolj ali manj visokodoneča frazeolo-
gija, za katero pa se skriva pragmatična skromnost ter
nejasna, meglena formulacija ciljev.
Morda je to posledica dejanske nespravljivosti progra-
mov različnih strank, ki sestavljajo Narodni odbor za Slo-
venijo.
Programi, ki jih morajo sprejeti idejno tako različni ude-
leženci, morajo pač biti taki, da ,ostane volk sit in koza
cela'. Prav iz tega razloga so izjave in poslanice Narodnega
odbora za Slovenijo prava mojstrovina nejasnosti in pro-
gramske puhlosti.«
V nad^jevanju tega kritičnega sestavka polemizirajo z
»Izjavo in pozivom Narodnega odbora za Slovenijo« na
dolgo in široko, ob koncu pa ugotavljajo tole:
»Brez dvoma so se tudi med Slovenci, živečimi v domo-
vini in zdomstvu (zdomstvo je v tem primeru emigracija -
opomba avtorja), povsod, kjer živimo, v teh tridesetih letih
izvršili premiki v presoji naših narodnih problemov in v
iskanju najboljših rešitev za bodočnost. Čas bi že bil, da bi
te premike ugotovili in svoje delo uskladili z njimi. Nima
smisla vztrajati pri programih, ki so za večino naroda
morda le še zgodovina, etapa v razvoju k višjemu, popol-
nejšemu, bolj slovenskemu. Ne gre za ljudi, ki so te pro-
grame ustvarili, gre za nove programe, zgrajene na izku-
stvih iz najbližje preteklosti. To pa za slovenski narod ni
zadovoljivo in pa tudi ne sprejernJjivo.
Zanimivo je bilo vedeti, kaj mislijo Slovenci o svoji
bodočnosti. Ali morda še vztrajajo pri jugoslovanski dr-
žavni skupnosti ali mislijo, da bi bil slovenski narod bolj
zavarovan v svoji lastni državi, ali pa si svojo bodočnost
morda predstavljajo v konfederaciji južnoslovanskih
držav? Zadnji dve možnosti sta neizogibno združeni s suve-
renostjo Slovenije, torej z lastno slovensko državo.'
Iz političnega življenja emigrantskih skupin drugih naro-
dov vemo, da so si nekatere izvolile celo popolnoma nova
predstavništva s člani, ki so raztreseni po vseh kontinentih
sveta. Pri današnjih hitrih komunikacijskih sredstvih ne bi
bilo težko izvesti anketo o politični opredelitvi Slovencev v
zdomstvu. Rezultat bi prinesel razčiščenja že precej zato-
hlega ozračja v političnem delu slovenskega zdomstva in bi
v bodoče izključeval potrebo po zavitem in dvoumnem
govorjenju in govoričenju v raznih izjavah in poslanicah.«
Še nekoliko novejša je polemika, ki jo je objavil Tabor v
začetku leta 1978. Navajam:
»Ko smo se v tistih dneh leta 1964 na Niagari odločili za
reorganizacijo naše Zveze (namreč ,Združenja slovenskih
protikomunističnih borcev' - opomba avtorja) in ji dodali
oznako ,Tabor', si pač nismo predstavljali, da smo s tem
nekako simbolično nakazali tudi bodočo usodo svoje orga-
nizacije. Resnica je namreč, da smo vse od tistih dni pravi
oblegani tabor ter da smo izza zidov medsebojne povezano-
sti, prijateljstva in zvestobe mrtvim bratom prisiljeni odbi-
jati napad za napadom z ene in druge strani; največ pač od
tistih ljudi, ki se smatrajo za ,izvoljene in mazil jene' vo-
dnike našega naroda, če ne že doma, pa vsaj tistega, ki seje
leta 1945 zatekel v tujino.
Dokler je šlo samo za obtožbe, napade in očitke, ki so
imeli nekaj smisla vsaj v tem, da so izhajali iz osebne
nadutosti, domišljavosti ali enostavnega zmotnega mišlje-
nja ljudi, ki so jih izgovarjali, nas ni motilo. Težje je bilo, ko
so se ti napadi spremenili v natolcevanje in je na nas
pričela deževati gnojnica najrazličnejših zvrsti. Kljub temu
smo vztrajno molčali; dostikrat, ker ni bilo drugega izhoda.
Ti ,izlivi' so namreč bili največkrat tako spretno zasnovani
in premišljeni, da bi vsaka reakcija nanje izzvala val .svete
jeze'; - proti duhovščini so. narodnim vodnikom odrekajo
avtoriteto, komunistom se udinjajo itd; itd.«
Toda, pravi Tabor, v vseh primerih ni mogoče molčati in
ne preostane nič drugega, kot da zapišejo: tako pa ne....'
Nato preide na konkreten primer:
»To pot imam v mislih najmočnejši izliv, ki si ga je
privoščil - nič več in nič manj kot dr. Tine Debeljak, naša
nekakšna vrhunska kulturna osebnost, predsednik naj-
višje kulturne ustanove v zdomstvu (politična emigracija
zase dosledno, kar je mogoče razbrati iz njenih publikacij,
uporablja izraz »zdomstvo«, kar ni naključje, saj se, med
drugim, poskušajo s tem poistovetiti z delavci na začasnem
delu v tujini, kar naj bi jim omogočilo tudi lažji prodor
mednje, poleg tega pa naj bi dali svojemu bivanju v tujini
prizvok začasnosti - opomba avtorja) in povrhu še član
tiste čudovite družbe, ki se ponaša z naslovom .Narodni
odbor za Slovenijo'. Že to poslednje bi mu moralo nareko-
vati, da ne posega v vsakdanja dogajanja; kaj šele na način,
ki si ga je privoščil.«
št. 30 - 30. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
kaj pomen!
biti član
amzs?
Sem voznik - amater že šest-
najst let. Na začetku svoje
vozniške »kariere« sem se
avtomatsko, kot temu reče-
mo, vpisal med člane AMZS,
čeprav takrat niti nisem ve-
del, čemu mi bo to koristilo.
Po dobrem letu dni sem prav
tako avtomatsko prenehal
biti član, ker sem pozabil
plačati članarino za nasled-
nje leto. Tako sem »preživel«
zunaj članstva približno šti-
rinajst let. No, moram reči,
da sem imel srečo, ker v tem
času nisem nikoli na cesti
potreboval usluge AMZS.
Na prigovarjanje znancev
in prijateljev sem se pred ne-
davnim ponovno včlanil v
Avto-moto zvezo Slovenije
in plačal članarino za 1981.
leto. Včlanil sem se pred-
vsem zato, ker so me znanci
in prijatelji uspeli prepričati,
kakšne vse prednosti in ugo-
dnosti me čakajo. Skratka,
so rekli, ob vsaki priložnosti
in seveda nesreči so usluge
AMZS zagotovljene! To pa je
že nekaj sem si mislil, saj ob
današnjem gostem prometu
na naših neprimernih cestah
in ob slabi kvaliteti domačih
avtomobilov (vozim Zastavo
101 in P 126), lahko pričaku-
je.^, da boš vsak trenutek
nekje obstal. Vendar, kot za-
gotavlja AMZS, problema ni.
Pokličeš po telefonu 987, ne-
koliko počakaš in veselo se
odpelješ naprej. Toda, to je
samo teorija in reklama,
praksa kaže povsem drugač-
no podobo.
Naključje je hotelo, da sem
kmalu po ponovnem član-
stvu imel priložnost preizku-
siti reklamo AMZS. Na kak-
šen način?
Dne 15. julija letos sva se z
ženo vračala s počitnic na
morju. Vozila sva se s P 126.
Do Ljubljane je šlo gladko,
čeprav je že nekaj časa pre-
den sva šla na morje nekaj
pokalo iz ispušne cevi. V
Ljubljani, konkretno na se-
maforiziranem križišču v Čr-
nučah, pa je vozilce obstalo.
Ura je bila 19.05. Odhitel sem
na bližnjo bencinsko črpalko
in poklical 987 misleč, da bo
problem zelo hitro rešen,
fim se bo na drugi strani žice
nekdo oglasil. Toda, glej ga
zlomka! Moški glas na drugi
strani žice mi je dal vedeti,
da delajo samo do 19.30 in da
nočne dežurne službe nima-
jo. Skratka, ne morejo mi po-
"T^agati. Na vprašanje, kako
j^aj pridem do Celja, sem do-
bil odgovor v stilu »znajdi
S tem je bila telefonska
zveza tudi prekinjena.
Kako sem se znašel ni po-
'^embno. Pomembno pa je,
^saj zame in morda za mno-
Se člane AMZS, dobiti odgo-
vor na vprašanje, kaj dejan-
sko nudi AMZS svojim čla-
nom in zakaj je nudenje
^slug omejeno na dnevni
^as, ko vendar vemo, da je
dan veliko lažje dobiti
^ehanične usluge kot v noč-
času. Osebno menim,
^^ 3e ravno AMZS tista orga-
nizacija, ki bi morala zagoto-
p'" nočno dežurno službo,
'■epričan sem, da dežurni
mehaniki ne bi imeh časa za
^P^JJje, ampak bi imeli veli-
1q dela, seveda na svojo ža-
kov ^^ ^ veselje vozni-
• ki jih nevšečnost zade-
Y nočnem času.
zaključek naj omenim
še to. Približno štirinajst dni
pred potovanjem na morje
sem vozilce dal pregledati na
testirnem centru pri AMD
Slander. Strokovnjak pri
elektronskih napravah je
ugotovil, da poka iz izpušne
cevi zaradi stisnjene platine.
Platine je razmaknil, napisal
račun za 110 din, ki sem ga
seveda plačal, in zadovoljen
odpeljal. Po nekaj kilome-
trih vožnje sem ugotovil, da
iz izpušne cevi še naprej po-
ka. Dejansko napako je 16.
julija letos ugotovil mehanik
Stanter iz Pondorja brez
elektronskih naprav. Napa-
ka ni bila na platinah, ampak
v razdelilniku. (Opravičujem
se AMD Slander, če naprave
za testiranje niso ravno elek-
tronske.)
Za odgovor na postavljeno
vprašanje izrekam svojo
hvaležnost v naprej.
S tovariškim pozdravom!
VINKO PECNIK,
Celje, Malgajeva 4
UREDNIŠTVO: Očitno
smo v uredništvo prejeli
prepis pisma, ki ga je podpi-
sani poslal Avto moto druš-
tvu Slander v Celju. Vpra-
šanje je postavljeno, odgo-
vor nanj pričakujemo tudi
mi. Zanesljivo je, da bo za-
nimiv za vse voznike in vse
člane Avto moto zveze Slo-
venije. Tudi mi se za odgo-
vor in pojasnilo zahvaljuje-
mo v naprej!
odmev izpod
donačke gore
v Novem tedniku, z dne 2.
julija, sem zasledil članek o
krajevni skupnosti Donačka
gora. Le-ta lepo opisuje živ-
ljenje in delo krajanov. Zato
se vam v njihovem imenu tu-
di zahvaljujem.
Ob prebiranju tega članka
pa sem prišel tudi do nekate-
rih zaključkov. Predvsem
sem zgotovil, da so predstav-
niki krajevne skupnosti si-
cer lepo obrazložili življenje
pod Donačko goro, so pa, ne
vem zakaj, zamolčali največ-
ji problem, ki hudo tare nas
krajane.
Gre za krajevni vodovod,
ki smo ga pred desetimi leti
sami napeljali brez kakršne
koli pomoči. Vsak je prispe-
val po 6000 dinarjev, kar je
bilo v tistem času že pravo
premoženje, in prav toliko v
prostovoljnih delovnih urah.
Zdaj, po tolikih letih pa je
pet članov krajevne skupno-
sti v nesoglasju z ostžilimi
krajani, podpisalo predajo
vodovoda komunalnemu po-
djetju Rogaška Slatina, ki se
je zanj zanimalo. Zaradi tega
smo vsi zelo ogorčeni, saj bi
vodarina, ki jo plačujemo,
lahko ostala za popravilo
cest in za še kaj, zdaj pa se
steka v blagajno komunalne-
ga podjetja. Le-to pa ni pla-
čalo niti najmanjše odško-
dnine za naše delo.
To naj bo dopolnilo k član-
ku v Novem tedniku.
LEOPOLD POLAJ2ER,
Tlake 3, Rogatec
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo in dopolnilo zapisa o
delu in življenju pod Donač-
ko goro. Odpirate problem,
ki vas boli. Razumemo. Me-
nimo, da bi se o spremembi
v upravljanju z vodovodom
morali pogovoriti z vami, s
tistimi, ki ste vodovod zgra-
dili z lastnimi sredstvi in
delom. Drugače v naši prak-
si ne gre! Zato vprašujemo
svet skupščine KS Donačka
gora in tudi Komunalno po-
djetje v Rogaški Slatini, da
nam s pismom odgovorijo,
kako je prišlo do te spre-
membe in kako je bil oprav-
ljen prenos tega krajevnega
vodovoda na podjetje. Ne
glede na odgovor moramo
zapisati, da v mnogih obči-
nah delajo na tem, da bi
krajevne vodovode, ki jih
upravljajo gradbeni ali re-
žijski odbori, skratka sku-
pine krajanov, prenesli v
upravljanje delovni organi-
zaciji, ki je pooblaščena za
takšna dela. Seveda, pa mo-
ra biti v vsakem primeru
dosežen sporazum. Smo v
družbi, ki pozna zelo razvi-
to obliko dogovarjanja.
še en odmev iz
ks donačka
gora
Bral sem v Novem tedni-
ku, da so vaši novinarji obi-
skali našo krajevno skup-
nost Donačko goro. Zapis o
tem je bil objavljen 2. julija.
Vem, da se boste začudili,
zakaj prihaja ta dopis na va-
še uredništvo. Toda, ker so
tudi naši krajani čitali zapis
in pogovore, ki so jih imeli
vaši novinarji z odgovornimi
delavci v naši krajevni skup-
nosti, sem prisiljen, da zapi-
šem nekaj vrstic.
Tudi naši ljudje so opazili
pod fotografijo Antona Kita-
ka pripis, da je predsednik
sveta krajevne skupnosti,
kar pa, vsaj v času obiska
vaših novinarjev, ni bil. Zato
moram jaz, ki sem že osem
let predsednik sveta krajev-
ne skupnosti odgovarjati na
mnoga vprašanja in tudi na
tega, če je to res, da se je kar
čez noč rodil v javnosti novi
predsednik sveta (skupšči-
ne, opomba uredništva) kra-
jevne skupnosti. Mnogi se
sprašujejo, kaj sem tako hu-
dega zagrešil, da je bil kar
čez noč imenovani novi
predsednik. Drugi me spet
sprašujejo, kdaj smo imeli
tajne volitve za svet krajevne
skupnosti. Vprašanj pa je še
več.
Nikoli nisent^ hrepenel po
takšnih funkcijah in še da-
nes se ne potegujem zanje.
Toda, zdaj se čudim tako ne-
navadnemu dogodku Nikoli
nisem čakal na pohvale ali
priznanja, čeprav sem tudi te
dobil, kot predlani ob praz-
niku naše občine. Dobil sem
občinsko priznanje, ki je
hkrati moje največje prizna-
nje za delo, ki sem ga opravil
za skupne uspehe v krajevni
skupnosti, ki so bili v korist
celotnega našega območja.
Naj omenim samo en tak
uspeh. S pomočjo občine in
Cestnokomunalne skupno-
sti smo uspeli v treh letih
modernizirati 6 km ceste od
Rogatca do meje Žetal. Dru-
gi naj povedo, kdo se je naj-
bolj zavzemal za to delo!
Moram povedati, da sem
dobil vabilo na sejo, na kate-
ri je tekla beseda o obisku
vaših novinarjev pri nas. To-
da, ker je tisti večer deževa-
lo, ker sem bolehen in od se-
deža krajevne skupnosti od-
daljen 4 km, se seje nisem
mogel udeležiti. Tako tudi
nisem vedel za dan prihoda
vaših novinarjev v našo kra-
jevno skupnost.
Tudi to naj zapišem, da
sem se nekaj dni pred tem
pogovarjal z Antonom Kita-
kom in mu potožil, da se ne
počutim najbolje in da se za-
radi tega ne bom mogel ude-
leževati vseh sej. Zato se ču-
dim, zakaj se prav on ni zav-
zel, da bi me novinarji obi-
skali vsaj na domu, pa četudi
bi bilo treba iti od glavne ce-
ste peš deset minut.
Tako imam občutek, da te
neko okolje priznava dokler
delaš, ko pa pričneš bolehati,
se nate več ne spomnijo.
Vem pa samo jaz, koliko dni
v osmih letih je bilo treba
doma delo pustiti in iti na
seje v Šmarje m koliko sem
za to potrošil denarja.
Zdaj, ko ste dali v javnost
novega predsednika sveta
krajevne skupnosti, bom na
prvi seji, ki jo bomo imeli, v
resnici odstopil. Kdo bo od-
govoren za ta korak, pa naj
ugotovijo drugi.
Ponosen sem na vaš čla-
nek v Novem tedniku z dne
9. julija, ko ste pisali o Jožetu
Gobcu. Sva namreč polbrata
in tam je tudi moj rojstni
kraj.
Tovariško vas pozdravlja
bivši predsednik sveta kra-
jevne skupnosti Donačka
gora
ANTON KRIŽANER
UREDNIŠTVO: S čudnim
občutkom smo prebrali ta
zapis, tembolj, ker govori,
da je bil naš novinar napač-
no seznanjen o funkcijah v
krajevni samoupravi Do-
načka gora. Vprašujemo se
le, zakaj tako? Zato prosi-
mo predsednika skupščine
krajevne skupnosti in pred-
sednika krajevne konfecen-
ce SZDL, da pojasnita, če
seveda vesta, kako je prišlo
do te nenadne spremembe.
Vas, tovariš Križaner pa
prosimo, da s svojo odloči-
tvijo o odstopu od predsed-
niške funkcije v svetu skup-
ščine krajevne skupnosti, še
počakate, vsaj tako dolgo,
dokler se zadeva ne pojasni.
Mi se bomo seveda zavzeli,
da bi vprašanje čimprej re-
šili!
zdravstveni dom
Dežurstvo med tednom:
pomožni zdravnik od 14. do
20. ure, glavni zdravnik od
15. do 6. ure naslednjega
dne. Ob sobotah je dežurni
zdravnik od 15. do 12. ure
naslednjega dne, ob nede-
ljah od 12. ure do naslednje-
ga dne do 6. ure zjutraj, ob
praznikih pa je dežurstvo od
7. do naslednjega dne do 6.
ure zjutraj.
veterinarska
postaja
Neprekinjeno dežurstvo.
lekarna celje
Do sobote, 1. avgusta do
12. ure dežurna lekarna Cen-
ter v Stanetovi ulici, nato
prične z dežurstvom Nova
lekarna na Tomšičevem
trgu.
trgovine
V tednu od 27. julija do 1.
avgusta dežura samopostrež-
ba SOCA v Stanetovi ulici
vsak dan do 20. ure. V tednu
od 3. do 8. avgusta pa bo de-
žurna samopostrežba CEN-
TER v Cankarjevi ulici.
muzej revolucije
Muzej revolucije je odprt
vsak dan razen ponedeljka
od 9. do 12. ure in ob sredah
tudi popoldne od 14. do 17.
ure. Obiskovalci si lahko
ogledajo stalno muzejsko
zbirko.
pokrajinski muzej
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan razen ponedeljka
od 9. do 12. ure, ob sredah pa
v popoldanskem času od 14.
do 16. ure. Obiskovalci si
lahko ogledajo stalno arheo-
loško zbirko, rimski lapidarij
in stalno razstavo, ki prika-
zuje kulturno zgodovinsko
zbirko.
galerija
turističnega
društva
V	Galeriji turističnega
društva je v poletnih mese-
cih odprta prodajna razstava
turističnih spominkov, ki je
bila pripravljena v okviru tu-
rističnega tedna v Celju.
likovni salon
V	Likovnem salonu bo od
3. avgusta otvoritev razstave
z naslovom Poljske risbe, ki
jo je omogočila Obalna gale-
rija iz Pirana. Razstava bo
odprta do 15. avgusta.
knjižnica edvarda
kardelja
V	prostorih Knjižnice
Edvarda Kardelja je odprta
razstava upodobitev iz mo-
nografije Stare celjske upo-
dobitve. Ogled razstave je
možem v času, ko knjižnica
posluje za bralce, razstava pa
bo odprta celo poletje.
kino vojnik
V	konodvorani v Vojniku
bodo v soboto, 1. avgusta ob
19.30 uri in v nedeljo, 2. av-
gusta ob 17. in 19.30 uri pre-
dvajali ameriško komedijo
Vesoljski šerif.
atrij na
tomšičevem trgu
V	torek, 4. avgusta bo v
atriju na Tomšičevem trgu v
Celju ob 20. uri komorni
koncert kvarteta violončel iz
Ljubljane.
šmartinsko jezero
Na Smartinskem jezeru je
možno čolnarjenje in jadra-
nje z desko. Vsak dan pa lah-
ko kupite tudi dovolilnice za
športni ribolov.
razstavni salon
rogaška slatina
V Razstavnem salonu v Ro-
gaški Slatini so pripravili
razstavo ob 40-letnici vstaje
slovenskega naroda z naslo-
vom Vstaja na celjskem ob-
močju 1941. Razstava bo odT
prta do 14. avgusta vsak dan
od 7. do 12. ure in od 15. do
18. ure.
zdravilišče
rogaška slatina
V	dvorani Zdraviliškega
doma bo v petek, 31. julija
nastopila ob 20. uri folklorna
skupina iz Finske.
zdravilišče
dobrna
Danes, v četrtek, 30. julija
bo ob 20. uri v dvorani zdra-
viliškega doma družabni ve-
čer za goste in obiskovalce
hotela na Dobrni.
matke pri
preboldu
V	soboto, 1. avgusta ob 19.
uri prirejajo mladinci zabav-
ni večer pred domom gasil-
cev, na katerem bo za zabavo
i^ral ansambel Mesečina iz
Šempetra.
gornja vas pri
preboldu
V	nedeljo, 2. avgusta prire-
ja Gasilsko društvo iz Gornje
vasi ob 15. uri zanimivo tek-
movanje koscev. Po tekmo-
vanju bo vrtna veselica.
socka
V	nedeljo, 2. avgusta po-
poldne bo v Socki zanimiva
prireditev, na kateri bodo
nastopili stari godci, za zaba-
vo pa bo poskrbel tudi an-
sambel Savinjskih 7 s pevce-
ma Anko Hribovšek in Fran-
cem Korenom.
kot buče velike
hruške
Skozi Banja Luko je poto-
val tudi Evlija Celebi, zna-
meniti turški potopisec in"
zgodovinar. V mestu se je
mudil leta 1660. Banja Luko
popisuje kot veliko mesto s
ševilnimi trgovinami, ulica-
mi in hišami: hvali jo kot po-
ceni mesto. Banjaluške ba-
klave (vrsta orehove potice z
medom ali sladkorjem) so ta-
ko dobre, »da jih ni boljših
na obljudenem delu zemlje«,
češnje so tako okusne, da bi
si jih zaželel sam sultan, hru-
ške pa zrastejo velike kot bu-
če. dobiš pa jih cel koš za
majhen denar. Ce bi bilo še
danes tako!
hvala
Ce greste iz Osijeka proti
Belemu Manastiru, vodi ce-
sta ob robu gozda; imenova-
nega Kozarac. Ob izhodu iz
gozda, v vasi Ceminac, stoji
spomenik (postavljen okto-
bra 1955), na katerem je vkle-
sano naslednje besedilo:
Tebi tovariš,
ČUVAJU GOZDA IN
DIVJAČINE,
SE ZAHVALJUJEM,
KER SI ME OBVAROVAL.
GOZD KOZARAC.
Leta 1955 bi morali gozd
posekati. Iz gozda so name-
ravali narediti polje. Gozdar-
ji pa so odločno nasprotovali
in gozd je ostal. Kmalu za-
tem je zrasel spomenik v
čast gozdu in seveda tudi v
čast njegovim čuvaiem
12. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 30 - 30. Julij 1981
JOŽE TANKO OSMI V ITALIJI
ZDAJ ROVINJ - UMAG
Želja: lepo, mimo in toplo morje!
z nestrpnostjo smo priča-
kovali vest, kako se je celj-
ski plavalec Jože Tanko
uvrstil na svojem prvem
nastopu na uradnem sve-
tovnem prvenstvu v plaval-
nem maratonu v Italiji od
Caprija do Napolija. Nasto-
pilo je rekordno število pla-
valcev iz vsega sveta 40 (do-
slej največ 1974, 75 in 77 po
25, lani pa 23!), Jože pa je
dosegel dvaindvajseti čas
ter v svoji kategoriji odlič-
no osmo mesto in zanj sko-
raj pol metra velik pokal
poznanega športnega časni-
ka II Mattina, ki je med
glavnimi organizatorji pla-
valnega maratona.
Doslej je na svetovnem pr-
venstvu iz Jugoslavije nasto-
pilo osem plavalcev, Jože je
bil letos kot edini Jugoslo-
van deveti. Najuspešnejši je
Veljko Rogušič, ki je zmagal
štirikrat zapored (od 1971 do
1974) ter je po številu zmag
na drugem mestu za petkrat-
nim zmagovalcem Italija-
nom Giuliom Travaglio.
Ob povratku je bil Jože z
nastopom zadovoljen: »Za-
radi mnogih težav, ki so
spremljale tekmovanje, sem
z doseženim zadovoljen. Po
šestindvajsetih letih, letos je
bilo že 27. svetovno prven-
stvo, prvič nismo startali iz
Caprija proti Napoliju v dol-
žini 33 kilometrov. Vreme je
bilo obupno, valovi pa visoki
tudi do osem metrov in ne-
varni celo za ladje, kaj šele
nas plavalce. Prestavili so
nas v Napoli, kjer pa ni bilo
kaj dosti bolje. Zaradi neu-
godnih vremenskih pogojev
smo plavali samo na 15 kilo-
metrov, kar pa je bolj ustre-
zalo plavalcem šprinterjem,
kot pa meni, ki sem vajen
pravih maratonov. Prepri-
čan sem, da bi se uvrstil v
skupnem vrstnem redu oko-
li petnajstega mesta, če bi bi-
la proga dolga 33 km. Sicer
sem pa povsem zadovoljen,
saj sem zaradi uspešnega na-
stopa in manjšega zaostanka
za zmagovalcem že dobil
uradno vabilo za nastop v za-
četku oktobra na dveh pla-
valnih maratonih v Egiptu,
kjer tej zvrsti plavanja po-
svečajo veliko pozornost in
je po popularnosti celo na
drugem mestu za nogome-
tom.«
Kakšna zanimivost iz Ita-
lije?
»Pokrovitelj svetovnega
prvenstva v plavalnem ma-
ratonu je bil princ iz Saudo-
ve Arabije Faisal Bin Abdul
Aziz.«
Pred teboj je izpeljava
največjega načrta, prepla-
vati iz Rovinja do Umaga v
dolžini 43 km. To boš posku-
šal doseči v soboto, 1. avgu-
sta, v primeru neugodnega
vremena pa bo sledil nov
poskus naslednjo soboto, 8.
avgusta...
»Mislim, da sem dobro pri-
pravljen, saj imam nenazad-
nje za seboj tudi tri precej
težke maratone in obilico vo-
dnega in »suhega« treninga.
Tudi psihično sem bolje pri-
pravljen, kot lani. Ce bo vre-
me lepo, morje toplo in mir-
no ter da ne bo preveč me-
duz potem bo šlo. Startal
bom ob 3,30. uri zjutraj v Ro-
vinju, v Umag pa naj bi pre-
dvidoma priplaval po 18. uri
zvečer. To bo tretja najdaljša
preplavana razdalja v Jugo-
slaviji in ena najdaljših na
svetu v eni etapi.«
Ob tem naj zapišemo, da
Jožetu pri pripravi na ta ve-
lik podvig pomaga samo
manjša skupina prijateljev,
medtem ko širše pomoči ni
bil deležen. Razumevanje so
pokazali pri njegovi delovni
organizaciji Kovinotehna pa
Plavalnem klubu Neptun,
nekaj zasebnikov, to pa je tu-
di vse. Upamo, da to ne bo
uplivalo, da Jože ne bi uspel.
Vsi tisti, ki bodo v soboto
kje na obali, kjer bo plaval
Jože, naj ga pozdravijo, lah-
ko pa se zberejo tudi na po-
molu v Umagu. Srečno Jože
pri novem podvigu v našem
Jadranu! Naj ti bo morje za-
veznik pri izpolnitvi tvoje-
ga zahtevnega narčta!
TONE VRABL
presenetljivo vodi
rojnik
V Novem Sadu poteka le-
tošnje državno prvenstvo v
jadralnem letenju, kjer z ve-
likim uspehom nastopa tudi
ekipa iz Aero kluba Celje. Po
štirih preizkušnjah presenet-
ljivo vodi Celjan Crt Rojnik
za več kot 130 točk pred dru-
gouvrščenim Šimencem iz
ALC Lesce. Na odličnem
tretjem mestu je drugi Ce-
ljan Pižorn, na trinajstem pa
tretji Celjan Starovič. Upa-
mo, da bodo te odlične uvr-
stitve celjski piloti zadržali
do konca.
Med pomembnimi objekti v konjiški občini je vsekakor letni bazen, ki je obnovljen in
kjer bo med drugim prihodnje leto tudi del tekmovanja na armijskem prvenstvu
Ljubljanskega armadnega območja, katerega nosilca sta Slovenska Bistrica in Sloven-
ske Konjice. Ob bazenu, kjer je »naravna« voda, so še drugi športni objekti in veliki
parkirni prostori. Tisto, kar je bilo pred leti »zanemarjeno«, je zdaj več kot odlično
urejeno.
Foto: M. B. POKLIC
Sindikalna športna tekmovanja
DVA NASLOVA OBNOVI
V namiznem tenisu bo finale v Jeseni
strokovni svet za športno
rekreacijo pri Zvezi tele-
snokulturnih organizacij
Celje je posredoval zadnje
rezultate športnih iger v na-
miznem tenisu^ rokometu in
kegljanju.
Zanimivo je, da je delovna
organizacija Obnova osvojila
kar dva naslova, zelo uspešni
pa so bili še športniki Ra-
zvojnega centra. Zlatarne,
Cinkarne, Ingrada in TKS.
Kegljanje moški - ekipno:
Obnova 2317 kegljev,
Elektro 2264, Avto Celje
2260, Nivo 2249, Cinkarna
2234, EMO 2215, Klima 2212,
Lik Savinja 2203, Ingrad
2202, PTT 2197, Metka 2176,
Kovinotehna 2166, Izletnik
2080, Libela 2013, Toper
1974, Razvojni center 1905,
Zlatarna 1847, SSS 1774, Re-
mont 1708, Tkanina 1614,
Geodetski zavod 1559, TSC
1533, Aero 1347, Geodetski
zavod II. 1093 in UNZ Celje
724 kegljev.
V jesenskem delu bo na
sporedu drugi, jesenski del
prvenstva na novem deset
steznem kegljišču Golovca.
Tekmovanje je odlično orga-
niziral KK Celje, sodili pa so
Ivan Veranič, Milan Seničar,
Peter Krajnc, Viki Vanovšek
in Maks Lipovšek.
ROKOMET - OBNOVA CE-
LJE IN RC
Rokometaši so nastopili v
dveh ligah. V prvi ligi je na-
stopilo šest ekip, ni nastopila
le ekipa PTT. Zmagala je Ob-
nova, ki je premagala Aero
18:11, EMO 17:9, Klimo 24:9,
Ingrad 21:4 in Kovinotehno
10:0. Zbrala je deset točk.
Sledijo: EMO, Ingrad, Kli-
ma, Kovinotehna in Aero.
V	drugi ligi je bila najbolj-
ša ekipa Razvojnega centra,
ki je izgubila le proti Novi
vasi 11:17, medtem ko je
ostale ekipe premagala in z ,
10 točkami osvojila prvo me-
sto. Sledijo: KS Nova vas 8,
KS Aljažev hrib 7, Železarna
6, Zlatarna 4, Izletnik 2 točki
in KS Hudinja brez točke.
Jeseni se bo prvenstvo nada-
ljevalo z drugim krogom tek-
movanja.
ODLOČITEV JESENI
V	namiznem tenisu za žen-
ske ekipe bo odločitev o pr-
vaku padla šele jeseni, kajti
zmagovalca v obeh skupinah
TKS in Ingrad nista odigrala
finalno tekmo za prvo mesto.
Prav tako tudi ni bila odigra-
na tekma za peto do šesto
mesto med Obnovo in Cin-
karno. Zato je nepopolna le-
stvica trenutno naslednja: 1.
do 2. TKS in 3. Zlatarna, 4.
Lik Savinja, 5.-6. Obnova in
Cinkarna, 7. Ljubljanska
banka in 8. Železnica.
Vrstni red v skupini je bil
naslednji: skupina A: TKS 4,
Savinja 2 in Obnova brez
točk; skupina B.: Ingrad 8,
Zlatarna 4, Cinkarna 3, Že-
leznica 2 in Ljubljanska ban-
ka 1 točko. '
Pri moških so v prvi skupi-
ni pri starejših članih zmaga-
li igralci Zlatarne pred Libe-
lo. Obe moštvi sta zbrali ena-
ko število točk - 8. V medse-
bojnem srečanju pa je Libela
premagala Zlatarno 3:2, toda
potem ni odigrala srečanja
proti Aeru. Vrstni red v obeh
ligah:
I. liga: Zlatarna in Libela
8, Železarna 7, Savinja 4, Ae-
ro brez točke, Obnova - 2
točki. II. liga: Cinkarna 8,
Železnica 6, Klima 4, Sodi-
šče 2 in EMO - 2 točki.
J. KUZMA
ZMEŠNJAVA V]
NOGOMETU
Milan Brišnik iz Vran-
skega je član strokovne
komisije pri Nogometni
zvezi Slovenije, ki v zad-
njem času doživlja never-
jetne strese. Strokovna
komisija je pripravila
predlog republiških tek-
movanj v naslednji sezo-
ni. V enotni članski ligi
bo nastopilo namesto do-
sedanjih 12 kar štirinajst
ekip, med njimi s celjske-
ga območja samo lanski
republiški prvak Šmart-
no, ki se je odpovedalo
sodelovanju v II. zvezni
ligi.
V enotni republiški
mladinski ligi bo celjsko
območje zastopala samo
ekipa rudarja iz Trbovelj.
V eni izmed dveh bodo-
čih deset članskih ekip v
Sloveniji bodo nastopile
tudi tri ekipe s celjskega
območja, kot Kladivar iz
Celja (izpadel iz republi-
ške lige) ter Steklar iz Ro-
gaške Slatine in Elkroj iz
Mozirja.
O vsem tem bo sklepal
še Izvršni odbor NZS.
Verjetno bo prišlo še do
večjih sprememb, saj
menda Maribor, ki je bil
izključen iz II. zvezne li-
ge, ne bo nastopal v repu-
bliški ligi zaradi pomanj-
kanja igralcev, prav tako
pa se samovoljno iz II.
zvezne lige vrača v repu-
bliško ljubljanska Svobo-
da zaradi pomanjkanja
\denarja. T. VRABL/
PLAVANJE V KOPRU
VEČ PRIZNANJ
V Krškem drugi in pred Triglavom
Plavalci celjskega Neptu-
na, zlasti pionirji in pionir-
ke, so dosegli v zadnjih
dneh lepe uspehe. Najprej
so sodelovali na republi-
škem prvenstvu za mlajše
pionirje v Kopru. Prvič v
zadnjih letih so celjski
predstavniki ponovno opo-
zorili na sebe. Osvojili so
namreč v skupnem vrstnem
redu peto mesto.
Prvak je postal Triglav iz
Kranja, sledijo pa Branik, Ili-
rija, Ohmpija, Neptun in za
njimi Celulozar, Ljubljana,
Koper, Rudar in Delfin!
Celjski plavalci so na tem
tekmovanju zbrali 7583 točk.
Pionirji 3163 in so bili sedmi,
pionirke pa 4420 točk in so
osvojile celo četrto mesto.
Največ točk sta Neptunu
priborili tekmovalki Mojca
Anderle, ki je bila petkrat
prva med letniki 1972 in
mlajšimi ter Tanja Fermen-
tin, ki je med drugim osvoji-
la tudi medaljo, saj je bila v
svoji kategoriji prva na 100
in 200 m prsno. Mojca An-
derle je bila najboljša v pla-
vanju na 200 m kravi 3:07,2,
100 m hrbtno 1:42,0, 100 m
delfin 1:52,10, 100 m kravi
1:25,3 in 200 m mešano
3:30,0. Drugo mesto pa je
osvojila na 100 m prsno
1:42,50 za Tanjo Fermentin
1:41,4.
Mimo teh dveh tekmovalk
je bil Boštjan Mlinar šesti na
200 m hrbtno 3:15,20, Dejan
Tesovič izvrsten na 200 m
mešano 3:21,6, svoj delež pa
so dodali še Grega Jurak na
200 m prsno in Tanja Drez-
gič na 100 in 200 m prsno.
Omeniti pa moramo vseka-
kor še sedmo mesto Saše La-
vrec na 200 m hrbtno in njen
čas 3:31,20.
Le nekaj dni po Kopru so
najmlajši plavalci Neptuna,
letniki 1972 in mlajši, nasto-
pili na Lilekovem memoria-
lu v Krškem. Med najmoč-
nejšimi ekipami Slovenije so
Celjani med moštvi osvojili
drugo mesto za Celulozar-
jem in pred Triglavom iz
Kranja. Omeniti moramo, da
je Mojca Anderle zmagala ria
100 m kravi in 100 m prsno,
Tanja Fermentin na 50 m
kravi in 50 m prsno, Aleš Zu-
pane na 50 m kravi in 50 m
prsno ter Tina Marinšek, ki
je bila tudi najboljša v svoji
starostni kategoriji na 50 m
kravi in 50 m prsno.
Med najboljšo trojko v
svojih disciplinah so se uvr-,
stili še Grega Jurak, Peter
Radanovič, Dejan Dodik,
Ogi Cvitan, Tanja Drezgič,
Tina Struc in Mateja Cvirn.
Plavali pa so še Tina Ihanec,
Tanja Rezimovič, Polona
Kočevar in Boris Avžnar.
J. KUZMA
stanka prezeu
državna prvakinja
V	Subotici je bilo državno
prvenstvo v atletiki za člane
in članice, kjer je edini na-
slov za celjski Kladivar osvo-
jila Stanka Prezelj, ki je pre-
skočila 179 cm. Celjski tek-
movalci so nastopili brez Ro-
ka Kopitarja, ki je bolan,
vendar so kljub temu osvoji-
li več drugih, tretjih in osta-
lih odličnih mest med naj-
boljšimi atleti Jugoslavije.
Izredno se je izkazal tudi Ve-
lenjčan Stanko Miklavžina,
ki je postal državni prvak na
5000 metrov.
V	Celju pa že potekajo pri-
prave na letos največjo do-
mačo atletsko prireditev
Skokov memorial, ki bo 18.
avgusta. Prva seja organiza-
cijskega odbora je že bila. Ob
tem naj povemo, da je bil
Ferdo Skok rojen leta 1911
in da je pred dnevi minilo 70
let od njegovega rojstva. V
svoji mladosti je bil odličen
pedagog in športnik ter dr-
žavni reprezentant, ki je kot
komandant I. bataljona Can-
karjeve brigade padel leta
1943 v težkih bojih pod Gor-
janci, kjer tudi počiva.
start z mehaniko iz
metkovičev
Rokometaši Aera Celje bo-
do 19. septembra startali v
novoustanovljeni I. B zvezni
ligi, kjer bo dvanajst članov.
Potegnili so tretjo startno
številko, kar pomeni, da bo-
do na startu igrali doma v
hali Golovec z Mehaniko iz
Metkovičev.
Sicer pa bo letošnja no-
voustanovljena liga izredno
močna, kvalitetna in izena-
čena, saj bo v njej nastopila
cela vrsta ekip, ki so že bili
člani I. zvezne lige. Partizan
Bjelovar pa celo večkratni
državni in celo evropski
prvak, vendar je v zadnji se-
zoni izpadel iz druščine naj-
boljših. Favorita za prvo me-
sto sta brez dvoma prav Prti-
zan Bjelovar in Aero Celje
(okrepitev Vlado Bojevič!),
nič slabše pa ne bodo tudi
ostale ekipe, kot Rovinj,
Zmet z Reke, Derventa, Vi-
teks Visoko, Potisje Ada, Ju-
govič, Borac Zagreb, Meha-
nika Metkoviči, Apatin in
Bosnamontaža.
cuk in fabjan
srebrna
V bolgarskem mestecu
Perniku se je končalo letoš-
nje balkansko prvenstvo v
judu. Na njem sta celjska ju-
doista Štefan Cuk in Marjan
Fabjan dosegla lep uspeh.
Osvojila sta drugo mesto in
srebro. Cuk je v finalu izgu
bil proti Rumunu Szabom
Fabjan pa proti evropsken
prvaku Petrovu iz Bolgarije
brinovec med
vodečimi
Mladi žalski šahist Franc
Brinovec, ki sodeluje na 1«
tošnjem pionirskem šaho^
skem državnem prvenstvu
Cajničah, je v desetem kol
premagal Kirovskega in v 1
kolu remiziral proti Justini
Sedaj je s 7 točkami na odlii
nem šestem mestu.
J.KUZM
tanja fermentin
znova odlična
Skupina mladih celjsk
plavalcev Neptuna Celje
nastopila na tradicionalne
Lučkinem memorialu v 1
bovljah. Med najbolj uspe
nimi tekmovalkami je bi
znova mlada TANJA FE'
MENTIN, ki je preplavala
m prsno v času novega rep
bliškega rekorda 47,9! Z n
in drugimi raste po daljše
času nov rod mladih plav;
cev v našem mestu! Hva
vredno!
št. 30 - 30. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 13
LJUBNO OB SAVINJI
OŽIVUENO SPLAVARSTVO
V soboto in nedeljo 21. flosarski bal
v bistvu nič novega. Vse
gre po ustaljeni poti, letos
morda tudi zavoljo skro-
mnejših sredstev, ki jih ima-
jo na voljo za 21. flosarski
bal. No, in tako smo na Ljub-
nem ob Savinji, kjer se po-
mlajeni odbor domačega tu-
rističnega društva, ki je lani
slavil polstoletno delo, vneto
pripravlja na tradicionalno
turistično prireditev, ki oživ-
lja splavarstvo, zaradi katere
je nekoč, v letih pred vojno,
živelo veliko ljudi in ki je da-
jalo območju ob gornjem to-
ku Savinje in ob Dreti tako
značilno življenjsko ix>dobo.
Letošnje prireditve v okvi-
ru flosarskega bala se bodo
pričele že zadnji dan julija.
Ta dan ob 16. uri bodo odprli
razstavo del domačih likov-
nih ustvarjalcev - amaterjev.
V soboto, 1. avgusta, se bo
ob osmih zjutraj pričel od-
bojkarski turnir moških in
ženskih ekip, sicer članov
druge lige. Prišli bodo tudi
športniki iz Benečije - Julij-
ske Krajine.
Ta dan zvečer bo v Vrbju,
ob Savinji, nastopila šempe-
trska folklorna skupina, zra-
ven nje pa bo zapel še doma-
či moški pevski zbor.
Nedeljsko jutro, 2. avgu-
sta, je rezervirano za finalne
igre v odbojki, popoldne ob
treh pa bo od Gradbenika
krenila proti Vrbju tradicio-
nalna povorka, ki bo v bistvu
prikaz gospodarske in druš-
tvene dejavnosti na Ljub-
nem. In potem, kot vsa leta
doslej: vdiranje flosa, njego-
va kratka vožnja po reki, krst
novinca in nekateri drugi
običaji in še in še. Flosarji so
bili veseli ljudje. To prešer-
nost so ohranili ne le stari
splavarji, marveč je prevzela
tudi njihove potomce. Zato
bodo mnogi prikazi flosar-
skih navad potekali v prijet-
nem razpoloženju.
Flosarski bal pa seveda ni
edina skrb, ki tare te dni do-
mače turistične delavce, ki
jih od zadnjega občnega zbo-
ra vodi Janez Božič.
»Veste, naše vrste smo po-
mladili. Nekateri so utrujeni
in v društvo smo prišli mlaj-
ši, ki bomo ob pomoči in na-
svetih starejših, skušali ne le
uresničiti program, marveč
napraviti še kaj več. Letos se
bomo še zlasti zavzeli za ure-
ditev našega Ljubnega, vrh
tega bomo ob sodelovanju
drugih, tudi nazarskega
Gozdnega gospodarstva, na
nasipu, ki je nastal ob Savi-
nji, da bi čuval Ljubno pred
poplavami, uredili prijetno
sprehajališče in nanj posadi-
li najbolj značilno drevje in
grmičevje našega območja.
V tem bomo izpolnili tudi
nalogo: vsaka krajevna
skupnost 88 dreves.«
M. BOZIC
CELJE: SLAB
DOGOVOR -
IZTIRJENA
LOKOMOTIVA
v soboto zvečer je prišlo
do oplaženja med lokomoti-
vo in vagoni na tovorni po-
staji v Cretu. Do oplaženja je
prišlo zaradi tega, ker se vo-
dji premikov, 38-letni MATI-
JA RAZDEVSEK doma iz
Zg. Poljčan 13 in 51-letni
ALOJZ STRMSEK, doma iz
Dolge^gore 10, nista dogovo-
rila o premiku. Zato sta dva
strojevodja premikala isto-
časno na eno kretnico. Pri
oplaženju je iztirila lokomo-
tiva in delno en vagon, mate-
rialne škode pa je bila za
200.000 din.
Dogovarjanje torej očitno
le ni samo sebi namen. Brez
njega se kmalu zgodi tako,
kot se je iztirjeni lokomotivi!
ŠOŠTANJ:
ELEKTRIČNI
PRIKLJUČEK NA
SLEMENU
Prijeten planinski dom na
Slemenu v Šentvidu nad So-.
štanjem, ki so ga šoštanjski"
planinci in delavci tovarne
usnja zgradili 1952. leta ter
nato poimenovali po svojem
častnem predsedniku, prvo-
borcu in predvojnem revolu-
cionarju, tudi pobudniku
gradnje te postojanke, An-
dreju Stegnarju, je v sredini
tega meseca dobil dolgo let
težko pričakovani električni
priključek. Hkrati so elektri-
ko dobile tudi znane parti-
zanske kmetije Radman in
Orel, prav tako bližnji viken-
di, poslopje Gozdnega go-
spodarstva in planinsko za-
vetišče šoštanjske termoe-
lektrarne. Tako je zdaj elek-
trificiran še zadnji zaselek v
velenjski občini. Se letos pa
bodo elektriko dobile posa-
mezne hiše na Forhteneku in
Lomu ter nekaj kmetij nad
Belimi vodami.
Več kot kilometer trase je
financiral DES Slovenj Gra-
dec, ostale štiri kilometre pa
Termoelektrarna Šoštanj,
Tovarna usnja Šoštanj, Goz-
dno gospodarstvo Nazarje -
obrat Šoštanj, lastniki viken-
dov in krajevna skupnost
Zavodnje. Veliko pa je bilo
narejenega tudi z udarni-
škim delom, saj so od lanske
predračunske vsote 360 sta-
rih milijonov, porabili le 290,
razlika pa je bil prispevek v
dogovorih in v udarniškem
delu zainteresiranih. Se zla-
sti veliko sta prispevala
Franc Coper po domače Kep
ter Franc Leskošek, po do-
mače Radman. Velik pa je
bil tudi delež drugih.
Slavnostna otvoritev nove
pridobitve bo 1. avgusta ob
12. un pri Andrejevem domu
na Slemenu.
V. KOJC
Janez Božič, predsednik tu-
rističnega društva Ljubno
ob Savinji
Ljubno ob Savinji: od glavnega mostu navzgor so zgradili ob Savinji nasip, kot branik
pred poplavami. Tu bo nastala lepa sprehajalna pot
SPOMENIKI IN ZNAME-
NITOSTI - Mariborska turi-
stična zveza je izdala infor-
mativno knjižico, v kateri so
opisani spomeniki in zname-
nitosti Maribora, Ptuja, Or-
moža, Slovenske Bistrice in
Lenarta. Knjižica ima 60
strani, ki jo pestrijo črnobele
fotografije pomembnejših
kulturno-zgodovinskih spo-
menikov tega območja. Tri-
najst usmerjenih potovanj
pa opozarja bralce še na dru-
ge spomenike in značilnosti,
ki jih bodo srečali na tej ali
oni poti.
ZIDANICA JANŽEV
HRAM - Radenska Radenci
je sredi Slovenskih goric,
6 km od Gornje Radgone,
uredila zidanico Janžev
hram, ki je prvi poskus v tem
delu Slovenije, kako postre-
či gosta na kmečki način. V
Janževi preši nudijo gostom
radenska peneča in sortna
vina, v Janževem kotu in
Janževi dvorani pa domača
jedila. Večjim skupinam so
namenili Maistrovo sobo.
TURISTIČNA AGENCI-
JA PETOVIO - Podjetje Ko-
munala, gradbeništvo in pro-
met Ptuj je odprlo svojo turi-
stično agencijo z imenom
Petovio.
VINSKI TABERNAKELJ
- Pri založbi Obzorja v Mari-
boru je izšla knjiga »Vinski
tabernakelj«, kramljajoče
napisan priročnik za vse, ki
imajo radi vino in hočejo o
njem vedeti kaj več. Branko
Avsenak, ki se skriva za
psevdonimom Dionizij Am-
fora, je zapisal vse, kar uteg-
ne zanimati povprečnega lju-
bitelja vin.
SPOMINSKI PARK V KA-
MNIŠKI BISTRICI - V Ka-
mniški Bistrici je od začetka
tega meseca odprt spomin-
ski park kot poseben objekt,
posvečen gornikom, ki so
svojo življenjsko pot končali
v Kamniških planinah. Od
doma v Kamniški Bistrici je
oddaljen 3,5 km, lociran pa
je v smeri proti Kokrškemu
sedlu. Cas obhoda je približ-
no eno uro. Spominski park
leži na nadmorski višini 1050
metrov in meri po površini
25.000 kvadratnih metrov.
Pravijo, da bodo podoben
park v prihodnje osnovali tu-
di nekje ob vznožju Julijskih
Alp in Karavank in tako pre-
prečili pogosto neprimerno,
zlasti pa neenotno obeleže-
vanje tragičnih mest pone-
srečenih planincev.
TISTI, KI PRINAŠA DENAR JE
PRILJUBLJEN
Današn]! dan nam pomeni
električna energija že del živ-
ljenja. Brez elektrike si živ-
ljenja ne znamo več pred-
stavljati.Samoumevno je. da
lahko z elektriko kuhamo,
ogrevamo stanovanje, obr-
nemo gumb na radijskem
sprejemniku in že posluša-
nje glasbo. Električno ener-
gijo uporabljamo kot da je
neomejena in zastnj. Ko pa
nas konec meseca obišče in-
kasant za elektriko, se pona-
vadi spomnimo, da tudi ta
samoumevnost nekaj stane.
Pred nekaj dnevi smo se
oglasili na Elektro Celje.
Ravno takrat je bi mesečni
obračun inkasantov in na
Elektro Celje smo našli Mak-
sa Puriška, ki je inkasant že
deveto leto. Maks je eden od
sedemindvajsetih inkasan-
tov. ki so zaposleni pri Elek-
Celje, kiiz dneva v dan
nodijo od vrat do vrat. zvoni-
Jo, trkajo na vrata in - včasih
Odidejo z dolgim nosom.
Maks mesečno obišče pri-
Dližno 1500 porabnikov elek-
mčne energije. Dela tedaj,
o vs drugi počivajo ob so-
nedeljah, praznikih.
. ^''^bnike je treba obiskati
/^rat. ko so doma. Nisem pa
po tem kolikokrat
°'Sčem porabnika električ-
energije. Maksu je delo z
^^^ rad poklepeta.
. ^^ikakor ne bi vzdržal v
ir^sarni. Zelo rad hodim kasi-
'^a podeželje, kjer se ob
delu sprostim. Ljudje na po-
deželju so še vedno ohranili
.nkaj pristnih medčloveških
odnosov, ki jih v mestu ne
najdeš več. Poleg tega pa so
manjši problemi s plačilom«.
Tudi sedaj, ko je elektrika
dražja redno plačujejo. Se
vedno pa se veča delež tisih
meščanov, ki elektrike ne
plačujejo redno.
Mnogokrat se mi zgodi, da
iščem plačnike tudi trikrat
in štirikrat pa še vedno noče-
jo plačati. Ljudje imajo pač
veliko rajši tistega, ki dear
prinaša.«
MARJANA MATIJEC
OBNOVA
STANOVANJ
v šentjurski občini
imajo letos za investicij-
sko vzdrževanje starih
stanovanjskih zgradb tri
milijone dinarjev. V še-
stih starih stanovanjih v
gornjem trgu, v katerih
stanujejo upokojenci, bo-
do uredili sanitarije in ko-
palnice, ki jih ta stanova-
nja doslej niso imela.
E.RECNIK
ŠENTJUR: 30
LET
PLANINSKEGA
DRUŠTVA
Planinsko društvo
Šentjur bo septembra
praznovalo trideseto
obletnico uspešnega de-
lovanja. V počastitev ju-
bileja bodo obnovili pla-
ninski dom na Resevni
ter razširili dovozno cesto
do postojanke.
Razen za oskrbovanje
doma skrbijo še za orga-
nizacijo izletov v naše go-
re. Akcija »pionir-plani-
nec« je lepo zaživela. Pla-
ninska sekcija na osnovni
šoli Šentjur je zelo razgi-
bana, saj so bili pionirji že
letos na izletih na Boču,
Kumu, Velikem Kozju,
Golici in v Savinjskih Al-
pah.
V	___^
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 30 - 30. Julij 1981
št. 30 - 30. julij 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
PETE KMEČKE IGRE NA VRANSKEM
mladi kmetje so se
znova srečali
Končna ugotovitev je:
Kmečke igre so uspele. Za to
pa imajo ogromno zaslug
prizadevni organizatorji z
Vranskega. Tudi letos so
kmečke igre na Vranskem
privabile izjemno veliko lju-
di, kar je še en dokaz več, da
so zares zanimive. Niso pa
odveč razmišljanja, da bo v
prihodnje morda vendarle
treba nekaj spremeniti. Tudi
o tem organizatorji' že ra-
zmišljajo. Med drugim tudi
to, da bi v prihodnje to bilo
ne le slovensko srečanje ak-
tivov mladih zadružnikov,
pač pa vsejugoslovansko. Ce
bo tako, potem bodo igre do-
bile še dodaten čar.
Prireditve petih kmečkih
iger so se začele že v soboto,
ko je bilo v gradu Podgrad
tekmovanje ekip v priprav-
ljanju domačih jedi. Mlade
kuharice in kuharji so se za-
res izkazali, tu pa gre zahvala
tudi Gorenju iz Velenja, ki je
tudi letos priskočil na po-
moč ter organizatorjem po-
sodil gospodinjske aparate.
Pokrovitelj letošnjih iger je
bil SOZD Hmezad Žalec, vse
skupaj pa je potekalo pod
okriljem republiške konfe-
rence ZSMS. Da za to prire-
ditev vlada zares izjemno za-
nimanje, potrjuje že poda-
tek, da se je letošnjega sreča-
nja udeležilo kar 40 ekip
mladih zadružnikov iz vse
Slovenije. Za ilustracijo: lan-
skega srečanja se je udeleži-
lo »samo« 24 ekip.
V nedeljo dopoldne je bil
posvet o problemih mladih
kmetov, višek pa je bil po-
poldne, ko se je vseh štiride-
set ekip pomerilo v petih za-
nimivih kmečkih igrah: koš-
nji trave, grabljenju sena in
spravilu v mrežo, pripravlja-
nju klobas, plezanju do srač-
jega gnezda in snubljenju.
Gledalci pa so si med tem
lahko ogledali tudi delo pre-
dic, mlatičev, izdelovanje
grabelj in vil. Zbranim sta
pred pričetkom spregovorila
predsednik izvršnega sveta
žalske občinske skupščine
Jože Jan in republiški sekre-
tar za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano Ivo Maren, ki je
spregovoril o nekaterih ak-
tualnih problemih našega
kmetijstva.
Kot zanimivost zapišimo
še to, da so bili najbolj uspeš-
ni tekmovalci ekipe Šempe-
tra v Savinjski dolini.
Ob koncu sta direktor
SOZD Hmezad Žalec Vlado
Gorišek in član organizacij-
skega odbora Janez Kroflič
vsem ekipam podelila priz-
nanja za sodelovanje na
uspelih petih kmečkih igrah.
Besedilo: JANEZ VEDENIK
Slike: EDI MASNEC
DARJA IN NJENA TROBENTA
Poleg Vere Šabec, ki igrg^
na klarinet, je med člani gocj:
be na pihala PD »France
Prešeren« Vojnik v Malih
Dolah še ena ženska, Darja
Keblič. Šla je po očetovih^
stopinjah in se odločila za
trobento.
Po navadi stoji v prvi vrsti
svetli kodri ji silijo izpod ka!'
pe. Ni je mogoče zgrešiti, tu.
di Vere ne.
»S trobento sem se srečala
pred petimi leti. Na očetovo
prigovarjanje, sem stopila
med godbenike. Moj učitelj'
je postal zdajšnji dirigent
godbe, Ivan Karlovčec. Dva-
krat na teden vadim. To mi
ni pretežko. Rada igram, in
glasba mi je v razvedrilo...«
Darja je sicer prodajalka
Srečali jo boste v trgovini
»Voglajna« na Teharski ce-
sti.
M. BOŽIC
Do gnezda z jajci je bilo tež-
ko priplezati. Skoraj polo-
vici tekmovalcev ni uspelo.
Tekmovalci so se pomerili tudi v košnji
ČEBELARSKI DOM V MARTJAKAH
v Martjakah nad Šempe-
trom je bilo že deseto sreča-
nje savinjskih čebelarjev, ki
so ga združili s proslavo dne-
va vstaje. Ob tej priliki so
prizadevni člani čebelarske-
ga društva Šempeter predali
svojemu namenu čebelarski
dom, ki bo služil predvsem
za vzgojo in izobraževanje.
Zgradili so ga izključno s
prostovoljnim delom, na ve-
liko razumevanje pa so nale-
teli pri krajanih in delovnih
organizacijah, ki so jim po-
magale z materialnimi sred-
stvi. Omeniti tudi velja, da je
zemljišče za gradnjo družin-
skega čebelnjaka brezplačno
podaril Franc Vedenik. Vre-
dnost opravljenih del oce-
njujejo na 500.000 din.
Slovesnosti v Martjakih so
se udeležili tudi naši zamej-
ski Slovenci - čebelarji' iz
Smihela, ki so še enkrat do-
kazali, kako ljubijo sloven-
sko zemljo, besedo in pesem.
Srečanje so zaključili s po-
delitvijo priznanj občinske
čebelarske zveze nekaterim
najuspešnejšim čebelarjem.
(Foto: EDI MASNEC)
Na jugovzhodni strani je k palasu
prizidan štirietažni stolp, ki ima v
nadstropju še ohranjene ostanke
nekdanje obokane grajske kapele.
Vzhodni zid stolpa se na zunanji
strani v nadstropju nekoliko stanjša;
na polici, ki je tako nastala, je bila
pozidana apsidalna konha, ki se je
pred dobrim desetletjem sesula.
Stolp je zidan v romanski tradiciji
plastenja, vendar so vse ohranjene
odprtine mlajše.
Vzhodno je ob zasnovi razsežen
obzidan obor, na severozahodni, za-
hodni in južni strani pa so ohranjeni
temelji relativno tankega renesanč-
nega obodnega obzidja, ki pa so ko-
maj za poltretji meter odmaknjeni
od zidov grajskega jedra. Renesanč-
na je tudi polkrožna bastija jugo-
vzhodrro od grajskega stolpa, ki je
vpeta v sistem renesančnih fortifika-
cij.
Stavbna zgodovina gradu je v te-
meljnih potezah ugotovljena. Prvot-
ni, v romanski dobi pozidani grad je
bil kastelnega tipa in je v jedru še
ohranjen. Obsegal je le palas, ki ga je
bilo mogoče braniti, in notranje dvo-
rišče. Že zgodaj, vsekakor pa v 13.
stol. so k njemu prislonili stolp s
kapelo. V gotski dobi so najprej
okrepili severni del gradu, tako da
so pred palacijem obzidali mnogo-
koten prostor. Zid, ki se je kot klin
obračal proti potencialnemu napa-
dalcu, je bil kajpak zavarovan z
obrambnimi hodniki in je prepreče-
val neposreden dostop do grajskega
jedra. V drugi gotski fazi so dostop
do jedra še bolj otežkočili z novim
obzidnim oklepom, ki so ga prisloni-
li k severnemu delu grajske zasnove
in v njem namestili vhodni portal.
Takrat so pozidali tudi vhodni stol-
pič ob palasu, vzhodno od kastelne-
ga jedra pa uredili nove bivalne pro-
store. V času renesanse se grad ni
več širil. Takrat je nastal le obor, ki
je bil verjetno gospodarskega znača-
ja, in tanki obzidni obroč ob grajske-
mu jedru, ki je omogočil času ustrez-
nejšo obrambo.
LJUBNICA
(Lubnltzen)f dvor,
stolp
Sredi gozda, na planoti nad peči-
nami, severno od ceste med Vita-
njem in Stranicami, južno od hiše
Ljubnica 27, vulo pri Turnišku. Ob-
čina Slovenske Konjice.
O zgodovini stolpa ni skoraj niče-
sar znanega, le v krškem urbarju se
1404 omenja kmetija Apud Turrim -
pri stolpu. Blaznik je kmetijo lokali-
ziral v Ljubnico in to na temelju
imena Turnšak-Turnšek za bližnjo
tamošnjo kmečko domačijo, ki se je ,
ohranilo do danes. Stolp je bil torej
krška posest in je sodil v vitanjski
urad. Turnšak se vnovič omenja
1542, vendar o stolpu ni več besede;
Thurn zu Weittenstein je namreč že
1439 razvalil celjski vojskovodja Vi-
tovec.
Razvalina leži le kakih 150 m stran
od kmetije pri Turnšku. Ostanki
stolpa so razločno vidni. Imel je no-
tranje mere o. 7 x 9 m in je torej po
zasnovi spominjal na stolp Kebelj.
Zid, ki kaže ponekod tudi še lice in
je približno 2 m debel, je pozidan iz
apnenca in kaže izrazito željo po pla-
stenju. Stolp je stal na lahni vzpeti-
ni, krog in krog pa ga je obdajal
obrambni jarek, ki je delno še dobro
razviden. V bližini je tudi hiša z zna-
čilnim imenom »pri Gavgarju«.
LUŠPERK
(Luschberg), grad
Loški grad
Na strmem griču na desnem bregu
Dravinje v naselju Loška gora pri
Zrečah. Občina Slovenske Konjice.
S tega gradu izvira vitez Henrik
Lušperški-von Luchsberg, ki je bil
1279 priča, ko je radeljski samostan
kupil od Ulrika Mariborskega nekaj
posestev. 1305 sta Henrik in njegova
žena Pendit prodala svoj delež utrd-
be Lušperk vitezovemu stričniku
Gottfriedu Mariborskemu. Gottfrie-
dovi nasledniki so jo ohranili do
1376, nakar jo je krška škofija vzela
nazaj. Bila je potemtakem krški
fevd. 1430, ko se je krški škof Ernest
Awer mudil v svojem vitanjskem
gradu, nastopa kot priča v neki listi-
ni njegov lušperški oskrbnik Niko-
laj Lewpacher - Purggraff und Amt-
mann zu Lusperg. 1433 se utrdba
navaja kot vest Lusperch. V urbarju
krške škofije, ki ga hrani Štajerski
deželni arhiv v Gradcu, se 1502 utrd-
ba že omenja kot opustela - der
purkstal. Nazadnje se omenja grad
v konjiški krstni knjigi 17. februarja
1611: sub Arce Lushperk.
Grajsko jedro, kjer je bilo na začet-
ku stoletja delno še čutiti potek zi-
dovja, je zdaj povsem razvaljeno, ta-
ko da je ugibanje o njegovi prvotni
podobi prazno. Jedro obdaja poligo-
nalno obzidje, debelo o. 1,10 m. ki je
podrto le na jugozahodnem vogalu,
drugod pa ponekod še sega do viši-
ne 6 m. Približno 2 m pod vrhom se
zid za o. 20 cm stanjša, tako da je tu
vidna polica; nanjo so se morda na-
slanjali oporni tramovi lesenih ob-
rambnih hodnikov, saj so o. 1 m na
nad njo vidne redi tramovnic. Na
nekaterih mestih so police prekinje-
ne z ožjimi pasovi, kjer sega zid v
svoji normalni debelini do vrha. Na
dveh straneh je zid predrt s trapeza-
stima odprtinama, kritima s prekla-
dama iz kamnitnih plošč, ki sta nek-
daj rabili za vhoda. Zid je zidan iz
grobih, horizontalno položenih kle-
sancev iz pohorskih prakamenin.
Znotraj je zidan, ne polnjen, malta
pa je rumenkasta, pomešana z opeč-
nim drobirjem. Grad je obdajal
obrambni jarek, ki je delno še viden.
Vrata v obzidju gradu Lušperk
30
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednil
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija
Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnil'
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov n
vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna n«iročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računi
50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105