Št. 36. (Po dveh zaplembah nova Izdaja.) V Gorici, dne 5. maja 1899. Te&aj XXIX. OCA '(Večerno izdanje). Uredništvo in oduravulStvo se nahaja v Gosposki ulici Si 9 v Gorici v n. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. »opisi iijiJ so poSiljajo lo uredništvu. Naro&nina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so poSiljajo le uprarniStvu. JJ NeplaCanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo' ne upravnistvo.______ Oglasi in poslanica se racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo Črko po prostoru. Naročnino iu oglase jo plačati looo Gorica. »Goriška Tiskarna" A. OabrSPek tiska in zalaga razen «So<5e» m »Primorca« še -Slovansko knjižnico'', katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gid. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici, se raCunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog1 in narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Boj do skrajnosti! U pt>»tulalih, katere so naznanili deželnemu glavarju dr. Pajorju na4i slovenski ¦1«-;r«t:ii poslanci Tsdod njegov*-ga ptivahiL, ;nv tiu-tl nami k i*lit-n glas. da so namreč se >taUjeni lepo, da m> r* Ulični, da ne pretiravajo, trimo"- zahtriajo samo So, kar i.am goriškim Sloveim-m neobhodno ti*?«*, aku iifitViiiu spluh r*'*t. da živimo v k*>ii»tiliu-i;o-m-'ut diAavi. katera ima v suuli zakonih za-/.jiiifi-n« rjAnopravnu-l za *>•• narode! V teh j,'.4ubUi s« oh*«->»¦¦»» najvslalneJM- pulicbe, k :t« r»- b: it.ural ,'<• davno umivati na* narod ft:i tMjr;*k--m. ali katerih ju ne uživa, ker ^.t:'-j.lisi (L1 \!,itla liVNl I.OtVjo; V (ril piMll- Llth |..i »"" di.l.ik!'.f'ic tuli krivic, katere se nam gode, aH jdi j»' treba odpravit«, uko IiniV'\ da pjvjemo do mira in »in rodnih t:dsio*::»;>-v v d* ?,i-!i. Taku: vlada tiai liani da »i-.t" potrebe, katerih .->daj ni m a m o, t.r naj odpravi fi-de krivtee. kalerdi iinaiiio v i?.wi)i:,ti, ¦i(it»'iii itn iiiti^it*-.' Siuveiifom na (io-r^kem d;*..*di, ;:*v*-l« in debli :-a iplo^m bl,,-or ti ?i!»' >t: liiinr {.»i.j zastavo raim-pr.ivniss-li! .Vi d.. ?«,<.¦ j.- 'e da.tč! ¦ Dr. Pajer „'- tako 3¦TiiM/Ei?vt* vabil sioven-.-ke ps*->;.sii('". haj v«dop:;t> < deMu. zhnr, da naj [r- pridt';u, ;•<• .'•• Jani j'i»rii»-iii;n takij, tia l*n jirav v;\ \:->: N,cniu j«> ^rdi »amo j.» ¦ m l»i tat*.* V'i<'t „^I'!^rJ¦i^¦^.¦,, ki ]<• ubral stritn'.* si-rt-n-kiSi v''''"'^' '¦'• s!-»vt'n-kih pu-iamov, (u~, na; Ni-U»|tijw ;'•»{•»» t v dr?.»\m vlmr, k*-r da ?. ab.i!iri«'m"«t N: .:k':di>;Vj;ti s-amim -chi, \i>\\\v*-i\\t va N|,!oti J-iUVt:n:-kin:n pn-hi^a^tui na f»o» riik^m ' Jtf.laktii'. .«•* jv tudi uCik^kcva \j»ca-sai^a t« r juv.rda?. da i!«i!ifaiiski pnsiaitri so \ v A J.V„ pt^vUpk pia«"'" Ji«--i!(-i;r!ii. da Un^r, ••«¦ .•iiovi-u^kih pu-;.tn.-.-v ne ho v Jth.irmVir, t»ndo *" nuda.ji' ih^ r,irij njii* trp"ii ,puv»ri iiiat-.^lri!* T»«m vahi[om ji« ^fedii od^ovnr, kakor suhi |/a prU.bili":i v va-itr.i ;i«>vi:kš; pwj pa ¦4» 5f> ;¦>«' ^'-dif;;!; .-itiv^n-kš in iir^jlski po-s!ami i-:-,:a 1 Eisivr... da •¦• Ji" bu-in u !••-i»v.«'V,ia d*'.-.-:¦;:.^ii( r-*?h -¦.!, ih>\.» r -t- uc v,i-'„M>Lu\i si<(V.-T.-kc - i,rvaf-ii'-t[ai nan-is; {(-,;, kar n.i! l':<'i'. kar pa mst oin-kaj«' \UAa m I'a!s]aii:. {'.•.A» .-t. da jrci-i-ki d-ia^ats-ki p«i^!anri >•• poivutfjj* ..<>, kaj na_ u 3V<'V<--»i'- na pi.«mo dr. (»n-jTor^iOa. O-l^ovcr, kolikor toliko, j*1 ?.>• 2i ¦¦¦ MARCO VISCONT1 ZtjolMIVJNSKI KOM AN* jblijanski napisal ^cmrnaso 6rossL Marijana jo nu t«*m mostu prolr-•.'ala svoji* p. •Prosim vas, draga mamica, bodite dobri, povejte mi!» «Naj bi ti vsaj bila ta zgodba v vzgled, da sinovi morajo...* cDa, df\, pravite naprej». «Sedaj pa boš slišala, kaj je morala pretrpeti uboga Ermelinda, in Še jaz ž njo», je dejala Marijana, lotivši se zopet pripovedovanja. ¦Crivello je koj umGl, do mu je hotel Marko hčer odpeljati, in ker je dal .norrk-re* od torka; s postulati so nor-rujo, {,'ovcri o noki .koiuodiji", katora se uprizarja, -JoS, da po (oh postulatih iii so za Italijane vso proobrnilo, tosar nikakor no morejo dovoliti! Olicijoloii odgovor so 'no (fiasil l»a% tako, ako sploh piido. Kam toroj V Italijani in- ndjonjaju niti /a ho; od svojo provlado, oni urai-ojo. slikali niti ln'sodo o ravuopMvnesti Slovoncev na (ir.ri^K«'nt - in a,i-ada jo na njihovi .strani, lirii^afo hi no biki postavila za di7.i'li)i'^a iiiavarja ,najliuj4o|.'a mod luidimi" ! Nasproti tomu pa sloviMHki 'loslauri m* n-' udajo, da bi it ' t"!;v.ir; tako m-uda vhula misli, ki pa zato j hibiZ!i;i\o hnU Italijane, iu udi«! na ljubo jo , po.^ta\i!a .'u /;.t\\ir,a mož u ki ima polno odlikovanj iz -isie.l:ijiya .kraljestva*, oes v d n i-t vo H"» vrst, , v kateri h s ni o -.t o v o r i J i o r a z- mislil, da sta so biia ona dva o lom po-razumola, so jonoizmerno raz^nlil. Prišel jo z nožem nad Krmolindo iu so r.»til, da naj si Marko le izbije tako mi-li iz jrlavo. kor on nikoli no dovoli te poroko. Hudoval so jo toliko nad njim in nad njegovo obitoljo, tla jo bilo grdo slišati. Njej pa jo napovedal, da naj se t;?koj pripravi k poroki z grofom Del Ifalzo, sioor bo morala koprneti v pod-zemoljski joči, kjer no bo več videla belega dno. i*o iiooemo govoriti po pru-vioi, moramo priznati, da ni dolal prav tudi frivello. Ko je videl, da se ta /e-nitba ne more dognati, bi ne bil smel pustili, da bi hči govorila z Markom, pa dovolil jo t.o, da bi le lože Viseon-tijeve vjol v past; in taka početja se pri poštenih ljudeh zovejo lopovščine*. «In tedaj ?* je rekla Lauretta, da bi mater zopet spravila v lir. *In tedaj Ermelinda ni hotela biti nezvesta Viscontu, pa tudi oče je držal besedo in jo zaprl v ječo. Tak6 se godf, če je hči trmasta, oče neizprosen. A jaz — česa sem bila krivo jaz ? In vendar je bilo tudi meni joj! Slabo je, moja hči, če se mora drugim služiti, in najslabše je še služiti gospodo. Nekega dne so me prijeli, ne da bi mi povedali, morju vlade do Ualijano v in Slovanov v t e h pokrajina h, o o r g a-n i z a c i j i primorskih poslancev vi i- o boju do skrajnosti. ^movsfee poso\\txuce. Silno imenitno za okrepčunje narodnega položaja primorskih Slovanov so slovenske in hrvatsko posojilnice na Primorskem. Je že precejšnje število posojilnic na Primorskem, nekaj .»larpjtili in precej krepkih v večjih krajih, n. pr. v (iorici, Kopru, Trstu, Cerknem, Pulju, Tolminu itd., nekaj mladih in v manjših kiajih. od katerih slednjih jih ima nekaj pričakovali tudi lopo p.ihodnosl, zlasti tiste, kalere so na sedežih soduij, n, pr. v Kanalu, Ajdovimi, Podj-radn, Pazinu, Buzclu. Škodo, da Se. v Sežani in v Komnu ni teh zavodov, za kalere so si domoljubi že veliko truda prizadjali, tla hi so hili osnovali. Nekatere posojilnice na Primorskem so v rokah navdušenih, delavnih in znaeajnih domoljubov. To posojilnice so se rudi loga že zelo razvilo, če tudi so nekatere le se bolj mladi zavodi. Ali kakor so morajo borili koroške založnice / noprijatelji in gosposkami, tako so tudi na Primorskem vrgli posojilnicam mnr-sikakosno poleno pod noge. Znano je, kako so hotelo oblasti primorskim posojilnicam prepovedati, tla ne smejo od neudov hranilnih vlog sprejemali. (Od nekaterih posojilnic — nam je znana podgradska — je glavarstvo celo terjalo, da hi se jej hranil-nicarji naznanili). Najvišje instance so še le po posredovanju državnih poslancev to pravico posojilnicam pripoznale. Pa še v najnovejšem (-asu hočejo slične težave delati novim posojilnicam, kedar prosijo regislro-vanja. N. pr. bovški posojilnici se je od goriškega okrožnega sodišča namignilo, da nuj izdaja hranilne knjižice le na ime lastnika in naj se izplačujejo vloge le njemu ali njegovemu pooblaščencu, ("lede hranilnih vlog tudi ni isto sodišče dopustilo, da bi se za-slran njih zastarelosti smela posojilnica ravnali po hranilničnem Statutu od leta 1844., kateri dovoljuje hranilnicam, da pripadajo 'iraniino vloge, za katere se že 40 let nobena živa du-5a no »riga, rezervnemu fondu. Čudno, zakaj, in rne odvedli v neko sobo, ki jo bila vsa podobna ječi. Tam so me začeli trpinčili iu plašiti, in vse to, ker so hoteli zvedeti od mene gospodinjino skrivnosti. .laz sem dolgo časa molčala, a naposled sem se pustila vendar premotiti iu sem povedala vse, kar sem vedela od prvega sestanka Markovega z Krmelindo do tedaj, ko se je on zadnjič prikazal v (Vivellovi hiši; nisem zamolčala, da sta si tačas zopet obečrda medsebojno zvestobo, in omenila sem tudi zlato verižico, katere sta hranila vsaki jedno polovico. Od tistega dne se mi je nekoliko bolje godilo, iz ječe me pa vendar še niso hoteli pustiti. Držali so me zaprto še celih šest mescev, in potem so ?ni povedali, da je Ermelinda poročila grofa tu, našega gospoda; da ona vpraša po meni, in me želi imeti pri sebi kakor prej, če bi jaz hotela priti. Lehko si misliš, da se nisem dala dolgo prositi. Pripeljali so me torej v Limonto. Tu sem našla gospodinjo tako, da je bila bolj podobna mrliču, nego nevesti, bila je shujšala in zgubila svojo lepoto takd, da je bilo težko spoznati jo. Zeič jo je veselilo, ifa sva bili zopet skupaj, in povedala mi je tudi o Marku, da ji je bil poslal zgovorj3no znamenje, vsaj je vsaka posojilnica tudi hranilnica, kakor so druge hranilnico; zakaj bi se jej torej to ne dovolilo? , Kako strogo je goriško sodišče, kaže tudi to, da bovški posojilnici ni dovolilo, da hi smela imeti to v svojih pravilih, kar ima 100 ali celo 150 posojilnic, namreč dovoljenje, da bi smela tudi na zastave (vrednostne papirje, dragocenosti) v smislu mini-slerske naredbe od 28. oktobra 1865. pogojevati. Nerazumno l Zakaj bi se posojilnica ne smela ravnati po drugih zakonih, kakor edino le po zakonih od 9. aprila 1873. in 1, junija 1889? Ce se mora po trgovskem zakonu ravnali, zakaj bi so ne smela So po drugih, n. pr. po onih z dne 26. septembra 1844. in z dno 28. oktobra 1865., ki se tudi tikajo njenega poslovanja ? Nnd temi zadevami, katere so provzro-Ccne od primorskih oblastij ondotnim posojilnicam, se že moramo spodtikali. •— Pa tudi Slovenci sami, sodelujoči pri posojilnicah, provzrocujejo marsikaj, kar nam s stališča domoljubja ni po volji. N. pr. 8. letopis slovenskih posojilnic poroča, da jo tržaška posojilnica izstopila iz »Zveze slovenskih posojilnic", Ce že nas to peče, koliko bolj mora to peči vrlega predsednika te dične »Zveze*, ki se je za ustanovitev tržaške posojilnice toliko trudili Da hi le primorski Slovani ne postali takt separatisti, kakršni so nekateri ljubljanski Slovenci! Zopet pri drugih primorskih, osobilo goriških odličnih rodoljubih opazujemo, da so tudi nekakošni separatisti ali celo mračnjaki v nekem obziru. Sta namreč dva dokaj vrla denarna zavoda nekje v gorah, pri katerih je gotovo vse v najlepšem redu; toda delujeta pa le nekako »pod mernikom". Račune letne gotovo izdajala; a če ju kdo, n. pr. vrla »Zveza slovenskih posojilnic" ali »Centralna posojilnica slovenska* še tako lepo prosi, da bi jima dala račune na razpolaganje, tega za nobeno ceno ne storita. Vsaj se luči ne bojita ? Zakaj bi torej ne vstregla? Končno še moramo primorskim Slovanom priporočali poleg čistega domoljubja, katero so oni itak od nekdaj gojili, še previdnosti nasproti oblastim in tudi previdnosti nasproti Italijanom, ki so začeli tudi na tem gospodarskem polju gibati se. V Istri so namreč ustanovili že v narodno mešanih namreč ono polovico zlate verižice. Pokazala mi jo je, in primerjala sem jo sama s tisto polovico, katero je bil on prej izročil Ermelindi; brezdvomno je bila ista. Pravila mi je, kakd je storil, da ji je prišla v roke. Ko jo bila zaprta v ječi pod stolpom, so jo puščali vsaki dan nekaj časa na vrh, da je vžila malce čistega zraka. Stolp jo bil obrnjen na dvorišče, kamor ni nikdar prišla živa duša razun ljudij iz družine grajskega oskrbnika. Samo po Štirih mescih so nekega dne tje pustili glumea, ki je zvršoval raznovrstne igre, in je nazadnje še to storil: metal je kvišku pomaranče tak6, da jih je bilo h kratu pet; v zraku, in ko so nazaj priletale, je vsako vjemalin zopet nazaj metal, no da bi pustil katero pasti na tla; zajedno je tudi plesal neki zamorski ples po godbi na piščalko. Ko je Ermelinda, sede na vrhu stolpa, gledala tiste čude, ji je padla jedna glumčevih pomaranč v krilo. Ona jo je prijela v roke, in je zagledala, da so bile na lupini pisane te besedo: Marko pošilja to Ermelindi. - Odprla je pomarančo in našla v njej neko pismice in tisti kos 1 zlate verižice*. Izhaja dvakrat na teden r Štirih tedanjih, in siser; vsak torek in petek, zjutraujo izdauje opoldne, ve?cmo tedanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ^Gospodarskim Matom" in s kako drugo-uredniško izredno prilogo vtvd po pošti prejemana ali v Oortei na dom poSHjana: Vso leto.......SM- «•— iV/S&tniCne številko stanejo (i kr. Naročnino spr^Vma npravnKtvo v Gosposki ulici ;tv. 1» v liorifi v ,Ui>j:;ki Tiskarni> A- Gal-isM; vsak -i:vii (."1 S. ur.« ;vii:raj >iu •>. zvečer: ob mvifljah pa od '». d<> S_\ m««. Na unroiMla lir« dopn^laiie nnrii$nln«> <>«» |it> 0/ii;ltnit, »IMCIMtlllKC" izhaja itfudviMio «1 «Soč<>* »ikrat n:t'h-er.'J in *Un- \w iW" gM- 4a!U. - o- jav jr. »!*rii:;!;>«'-;"» so prvdajata v Gomu v to-i.ukarni S(ij-.v ari \ KoI»li ulid in J p! i vršit z v Našitki u!:?.:: — v Tr.-v.i v tlakami Lavrončie na •zj\ -V-.vA C-^-nsa i« Pipan v ulici !Y>ntt> dr!!a Fabhra. krajih italijanske posojilnice n. pr. v Sišanu in Gašežanu v puljskem in v Morojana v po- t reškem okraji. Zalo pozor tudi na to stran! Dodatek. (Gospodarske zadruge na Goriškem.) 1. Užitninska zadruga v Ajdovščini. 2. Vinarsko in sadjarsko društvo v Kamnjah. 3. Vzajemno podporno društvo za zavarovanje' živine v Kamnjah. 4. Enako društvo pri Sv. Križ«. 5. Enako v Biljah. 6. Enako v Št. Petru. 7. Enako v Renčali. 8, Enako v So-vodnjah. 9. Enako v Vrtojbi. 10. Enako v Kanalu. 11. Sadjarsko in vinarsko društvo v Kanalu. 12. Kmetijska zadruga z mlekarnico v Ročinju, 13. Mlekarska zadruga v Bovcu. 14, Gospodarska zadruga z mlekarnicc v Cerknem. 15. Mlekarsko društvo v Drežnici. 16. Enako društvo na Idrskem. 17. Enako v Kobaridu;TSrEnako na: Livku. 19. Mlekar-nica pri Peratih. 20. Mlekarnice v Ladreh, Smasteh in na Vršnem. 21. Sadjarsko društvo v Tolminu. 22. Goslilničarska zadruga v Na-hrežini. 23. Vinarsko in sadjarsko društvo v Krepljah. 24. Sadjarsko in vinarsko društvo v Naklem. 25, "Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine v Povirju. 26. Enako društvo v Tomaju. 27. Vinarsko društvo v Tomaju. »Slov. zadr.* Domače in razne novice. Zaplemba na debelo. — V uvodnem statiku so nam zaplenili /i vrsf na koneu, kar je nam naznanilo državno pravd-nišfvo kmalu po 12. uri; ob 2. uri pa smo dobili zopet dekret, da je konfiskovan eet sestavek „Vzoren mestni stražnik", v katerem smo poročali podrobneje o dogodku v prodajalniei gg. Kopaš-iKutin v ponedeljek zvečer, kar smo v zadnji številki omenili le na kratko. Halje so nam vzeli /stavek iz sestavka,,/sfrski hrvatsko-slovenski poslanci". Prirediti smo drugo izdajo. Proti zaplembi podamo ufok. 6 me-seeev že nismo imeli nikake zaplembe, no, zato pa je bila današnja tim bogatejša * Imenovanje. — Minister za nauk in bogocastje je imenoval glavnega uK«telja na učiteljišču v Kopru in okrajnega šolskega nadzornika v Pulju, gosp. Štefana Križnica, rodom iz Kanala, ravnateljem ženskega učiteljišča v Gorici. Stalni ožji odbor naših slovcnsko-hrvatsklh deželnih poslancev je določil v svoji drugi seji dne 28. pr. m. temelje za skupno postopanje, zlasti glede na abstinenco, ter je imenoval za posamezne dežele referente in glavnega referenta za celo Primorje; le-ti morajo predložiti svoja poročila najdalje v 10 dneh. ^Information" pravi, da se nič ne čudi, ako glavnomestno časopisje se ne bavi z eksodusom slovensko - hrvatskih poslancev v Primorju tako, kakor zasluži, ker še vedno v sredini ne poznajo naših južnih pokrajin, temveč se pečajo le z drugimi bližje stoječimi deželami. Skončuje: Ako se nočemo sam i izdati, tedaj ne smemo svojih pokrajin ob Adriji tako rekoč pripravljati za priklopljenje k Italiji. Z drugim? besedami: Mi moramo avstrijsko misleče življe v Primorju čuvati ter jih pospeševati, ne pa mirno gledati, ako pridejo pod italijanski nož! Pastirski list kneza in nadSkofa. — Prem. g. dr. M i s s i a je izdal za svojo škofijo pastirski list, v katerem zavrača znano nemško agitacijo za prestop k protestan-tizmu, katera je dobila nekaj zaslombe tudi med primorskimi Italijani. ,L'Eco* In slovenski postulatl. — Kakor irredenlovski listi, tako se norčuje tudi velepobožna katoliška »Eco8 s slovenskimi postulati ter pravi, da so »velik krožnik makaronov, posutih s finim sirom*. Prav! Za .makaroni" pridejo še druge »jedi", ki pa utegnejo Italijane — in tudi črno gospodo okoli »Eco" — pripraviti ob ves tek! Opozarjamo p. n. Čltatelje na inserat »Prve mizarske družbe v Solkanu", katera je otvorila 1. maja svojo mehanično tovarno raznovrstnega pohištva ler alrugarskih izdelkov. Naznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva t ITrstii. — Uradne ure pri c. kr. primorskih davčnih in sodno zatožnih uradih trajajo od 11. maja 1.1. v delavnikih od 8 do 12 ure predpoldnem, potem od 2 do 6 ure popoldne, v praznikih pa od 8 do 12 ure predpoldnem. Denarni promet pa konča v delavnikih ob 5 uri popoldne, ob praznikih ob 1\% dopoldne, in zadnji delavni dan vsakega mesca ob 12 uri opoldne. V nedeljah in na Božič (25. decembra) pa denarnega prometa ni, ler ostaja urad zaprt; te službena, aktivitetna in pokojninska plačila se izplačujejo tudi te dni, če iztečejo istega dne. Proti goriškim mitnicam. — Ope-lovano že smo se bavili z goriškimi mitnicam«, kakor tudi je bila glede njih stavljena že posebna interpelacija v državnem zboru. Tudi letos smo dali v posebnem članku prizadetim občinam v prevdarek, da treba pravočasno se pobrigati za odpravo goriški!} mitnic, zlasti one mitnice, ki stoji na novi dovozni cesti h kolodvoru. Dovoljenje za obstoj iste poteče s prihodnjim letom; da se ne podaljša, treba pravočasno preprečiti. Slovensko ljudstvo v okolici izsesava mesto z mitnicami ter prav pridno pobira slovenske krajcarje, da tim ložje zalo daje Slovencem — brce! Kakor čujemo, odpošljejo vsa prizadeta županstva naravnost na ministerslvo priložbe proti goriškim mitnicam in prošnjo, naj se iste odpravijo takoj, ko poteče rok, do katerega seže doba, za katero so dovoljene. Na ta način menda se vendar rešijo naši okoličani laških pijavk! Pripominjamo še, da odprava goriških milnic stoji tudi v postulatih naših deželnih poslancev. Laške, nesramnosti. — Kedarkoli se izvrši imenovanje kakega Slovenca za to ali ono c. kr. službo v Gorici, tedaj je v »Cor-rieru" gotovo ropot proti dotični osebi, in sicer navadno prav nesramen ropot! Tako se je zadri tudi v g. Križnica, ki je imenovan ravnateljem na tukajšnjem ženskem učiteljišču. In Še celo s »pipami" piše ime, katerih se drugače tako strašno boji, kakor vrag križa. Zadira se ob vsaki taki priliki v Slovence; nasproti temu pa pere tudi v javnosti u m a z a n o s t i svojih uradnikov, čeprav so v slučajih take, da bi bilo pač umestno jedino le molčati! V tem oziru se nahaja baš v letošnjem »Corrieru" obilo čtiva. Coderniaz. — Na vse mogoče načine so se trudili Italijani, da bi bili prišli po pismih v dotiko s Codermazom v zaporu; ali ni se jim posrečilo. Sedaj pa se govori, da je Coderniaz oddal bivšemu raznašaleu »Corriera", ki je te dni prišel iz zapora, 7 pisem na razne -r. -»slove. Pa tudi tem ni bila usoda naklonjen,, ker rnziv.Salca so vizitirali, predno je odšel d prosto, ter baje našli pri njem Codennazova pisma. Soproga mestnega stražnika Matico je tudi zavedna italijanska žena. Seveda je izvedela,, kaj jo bilo ž njenim možem v ponedeljek zvečer; zato je šla v torek pred prodajalnico Kopač-Kutin, je odprla svoja široka u^t», da je zazijala, kakor bi hotela požreti vse Slovence, položila de-uio roko k nosu ter zaklicala v prodajalnico : »A a a — Maram eo !* Vrla drugarica vzornemu mestnemu stražniku in vrla »latinska gospa" ! To so pojavi tiste ,educazione% na katero goriški Italijani tako trkajo. Res, ponosni morajo bili na-njo ! »Marameo" med dijaki. — Ko so se vračali italijanski srednješolski dijaki v ponedeljek v vlaku od Trsta proti Gorici, so neprestano prepevali pesem-izzivalko „Ma-rameo" ! Ker so peli kar nepretrgoma, je dokaz, da ti^tt gospod profesor, ki jih je spremljal, ni imel nič proti temu, da se poje »Marameo", da torej srednješolski dijaki celo na majevem izletu izzivajo in žalijo Slovence. Ko bi peli slovenski dijaki kako pesem proti Italijanom, to bi bilo preiskav, kareerjev in izbacnenja iz šole! Da se pa Italijanskem ne zgodi nič, o tem smo popolnoma prepričani. Tudi znamenje časa! Kdo torej je metal kamenje v »Šolski Dom" dn# Ž. dceemhra 1. 1.2 — Pišejo nam iz mesta : Učiteljska gojenka B trne det ti je bila povsem oproščena krivde, da je metala kamen,e v ,S. !>.* N6, obravnava je pokazala, da je res malce čudno, da hi bila ona vrgla kamen, ki je zadel ženo Loviscek, če upoštevamo razmere siluv.ici> med „S. D." in hišo, i/, katere je letelo kamenje ! Ali ploskala je, ko je _ videl.t, da je kamen dobro zadel, pa za to ni bila kaznovana. (Ta nam prihaja v spomin sodttijsko postopanje z gg. PI oso v i mi in z g.eno učiteljico" Liivro S e hol z! 1) — Sedaj jo vse liho, in zlodejstvo na dan 2. dee. I. I. ostane nekaznovano !! So pač prehitri nasproti Slovencem v takih slučajih in prepočasni nasproti Italijanom ! •— Moje mnenje je to, da je bila najeta kaka baraba, ki je morda izlili tiste hiše metala kamenje, ali pa i/, kakega drugega okna. Prebivalci hiše, če ne vsi, pa vsaj nekateri, so gotovo vedeli, kdo meče kamenje: kdo ga je n*»jel, seveda je težko dognati sedaj, ali t.a licu mesta bi se bilo, ker je bila prijavljena stvar takoj rc-darstvu, to lahko in "bi se bilo tudi moralo zgoditi, pa za Slovence včasih ni časa in tako nam ne ostane drugega, kot zapisati v zgodovino goriških Slovencev k drugim krivicam in zločinom tudi zločin od 2. dec I. 1. v večno proslavo »avite colUife* in .avstrijskih" razmer v Gorici! Trnovo — Terra nnova. Da nikdo ne bo mislil, da znani čevlje-fiik S t rosa r (po i t a I i j a n C e n o „Strasser t!!"), sin čisto slovenskih sturišev, bivši član .Sokola", s---.!aj renegat in hud sovražnik vseh Slovencev, ni bil rojen na »latinski" zemlji, povemo, da Trnovo je nastalo iz »Terra nnova!" Vsaj tako »šjor* Slrasser razlaga ime svojemu rojstnemu kraju, češ, da Italijani so mu dali ime, ter so že od nekdaj prebivali na trnovski planoti! Nov pojav na polju jizik-oslovstva ! Stari tovorni Ust! na železnicah od l. maja niso več veljavni. Občinstvo se opozarja, da se bode vračalo vsako blago, ki ni oddano z novim tovornim li.stoni k kroniko veljavo. Založniki zamenjajo lahko .-dan- tovorne liste kol vrednotne papirje pri vsaki davkariji. {Obrtno-nadalje valim Šola za klesarje v Nabrcžlnl je sklenila šolsko leto lS'JK-«i'.> «Ali ste ga videli sleparja*, je vzkliknila Lauretta, «nazadnje jo je vendarle zapustil, če tudi ji je bil poprej obljuboval, in se tafc6 gnal za njo!* «Kakosilo imaš! Počakaj, boš kmalu slišala. Gospodinja mi je prebrala pismo, kajti že tačas, daši zelo mlada, je znala citati kakor kak. duhovnik. Bilo je pisano, da je on siišal, koliko mora prestajati zaradi njega in da neče biti kriv njene smrti. Da po drugi strani tudi njega njegovi domači zeh5, jjrjganjajo, da naj bi poročil neko hčer veronskega gospoda, kateri obeta, da jim bo pomagal zopet pridobiti izgubljeno go-spodstvo. Končavalo je pismo s tem, da je odvezaval Ermelindo obljube, kar naj bi spriealo pridjano dogovorjeno znamenje. Nazadnje jo je še sam prosil, naj bi poročila grofa Del Balzo, kateri vsaj da ni sovražnik Viscontijev*. «Torej sem imela vendarle prav jaz !» je segla vmes Lauretta. «Saj mi ne pustiš končati!* «Pravite le, pravite! ne gusnem yee». «čez leto in dan — poslušaj lepo sedaj — je bila Ermelinda nekega dne na lovu po Coliški ravani. Ko se je nekoliko oddaljila od družbe, je prijezdil k njej neki oborožen mož z železno s 30. aprilom t. 1. Dne 7. maja 1899. bode pa v šolskih prostorih razstava šolskih izdelkov iz vseh predpisanih predmetov. Stariši, klesar. mojstri, pomočniki in drugi so vabljeni si ogledati razstavo in se prepričati o šolskem napredku. Vstop je dovoljen od 10—12 ure dopoldne in od 2-6 ure popoldne vsakemu. Šolsko vodstvo. KnkSnc plače dobivajo državni poslanci ? — Izmej vseh držav samo Španija ne plača svojim poslancem ničesar, ker ne — more plačati. Tudi v Angliji ne dobe poslanci plače, toda ne radi revščine državnih financ. Nemški državni poslanci dobe le prosto vožnjo tour-retour. V drugih državah so razmere take: Francija plača poslancem na leto 7000 mark in prosto vožnjo. Na D a n s k e m dobi vsak poslanec 6 mark 75 pfenigov na dan in vožnjo; na R u ni u n s k e m dobi poslanec 20 mark na dan in vožnjo; v Bolgariji dobivajo na dan po IG mark in 10 pfenigov in vožnjo ; na Pruske m dobivajo v gospodski zbornici le prosto vožnjo, v poslanski zbornici pa po 15 mark 20 pfenigov na dan ter vožnjo; v Š v i c i pa le 5 mark in $0 pfenigov; v Srbiji samo S mark na dan. Oni srbski poslanci, ki imnjodrzavnesluf.be, dobe samo 4 marke; sploh' pa dobe dijete poslanci vedno le osebno. V Belgiji dobivajo poslanci 330 mark na iviosec ; na Oger-skciit dobivaj«« poslanci - uiagtiatska zbornica ne dobi .a ničesar — 3900 mark na leto in J 300 mark za .stanovanje; na 0 r š k e m 1492 mark za jeduo zasedanje; v Svediji (za člene II. zbornice) 1350 mark za jedno zasedanje : na N i z o z e m-s k e m (za člene II. zbornice) 33tiO mark na leto, členi I, zbornice pa dobivajo 16 mark 80 pfenigov na dan. V N o r v e š k i dobivajo poslanci po 50 pfenigov na dan; v Zje-il in jenih d r t a v a h pa dobivajo poslanci obeh zbornic na leto po 20.850 mark, vožnjo in že 250 mark za časopisje, papir in druge potrebščine. Kakor znano, dobe v Avstriji državni poslanci po tO gld. tiu dan in vožnjo. Par besed, - Poroča se nam: .Naj Vam, g. urednik, zapišem par vrst, katere porabit«! po svoje !* .KrtUioiische K i tebe'. Do*el je 1. snopič te knjige, ki jo izdaja Leonova družba na Dunaju. Vseh bo.le 30 po 00 nvc. Knjiga bode zaniinljna, kakoi se kaže. V njej nahajamo n. pr. .Matejkovo sličico*: »IteSitev Dunaja po Sobjeskim", rokopis sv. Ivana Nepomuškega" itd. Na str. It. beremo, tla se rabi staro-slov. jezik še v naslednjih krajih : v eni župniji škofije I.tigos na Ogrskem; dalje v Ma-cedoniji in Tnuiji (l.*liM> dtiS); v velikih delih Galicije, Oorenjega Ogrskega in llrva-&kega. ~ Zakaj pa ni omenjena tu tudi Dalmacija, kjer je vendar vsaj deloma starostov, jezik v rabi? (Pod besedo »HrvaŠko" menda ni umeti {tuli Dalmacije, ko se imenujejo zgorej posamične kronovine). AH pa gg. pri omenjeni družbi tega ne vedo ?!! Še nekaj : Na novošeguih slikah je vse nekam fantastično, nenaravno zakrivljeno, zasuknjeno, spakedrano, da se Se šaljivi listi norčujejo iz tega (in ne po krivici i) Kakšna pa je novostrujarsfca poezija, kaže u. pr. ta vzgled : Ej, ej. ej. etn, ein, ciu . . . Mm! (Zupančič, str. SI.) »Vsak čas svojo rožo prinese*, bi dejal na* kmet. In z.t l«ko robo naj se plača 1 gld.! Z P.ogom! „Naw* stnvhi*. ¦•• Pristopih) je lepo Število u-tanovnikov z znatnimi doneski. Med letniki čltamo: Ji.sip Gcdnič, kurat v d'r-garju. 1 K. — Josip (ioiob, kurat \; Pod-gori, t K. — Josip Ko.lelja, župnik v Šnnirt- krinko na obrazu, kateri jo je vstavil in jej rekel: «Prišel sem prašat od gro-finje Del Balzo znamenje, katero je pustil Marko Ermelindi». Ona je takoj spoznala glas, in malo da se ni zvrnila raz konja, vendar je imela še toliko moči, da je vzela i/, nedrij pismo in verižico, kar je nosila vedno seboj, in ju podala vitezu. «Ali je bil Marko, ne?» • • ¦-«Da. — Prečita! je pismo, pregledal verižico, in škripajo z zobmi kakor divja zver, je zaklical: »Pismo je ponarejeno, verižica mi je bila vzeta; prevarali so naju. Z Bogom, Ermelinda, morda se ne bova videla več. Ali če me ta besna jeza pusti še kaj časa živeti, boste še kaj slišali o meni*. Kakor bi trenil, je na to obrnil konja, spodbodel ga, in zginil za grmovjem*. «Ubogi mladenič 1» je vskliknila hči ginjena. *S časom se je zvedelo«, je nadaljevala Marijana, napačno, če podamo bralcem ne koliko njegovega životopisa, da se bolje upo/.najo ž njim. Marko, drugi sin Velikega Mateja, je ostal z otroško udnnostjo na strani svojega očeta v srečnih in nesrečnih dneh ter bil vedno njegov ijubljeneo. Velikodušne narave, bistrega razuma in visoke rasti je že kot mladenič preko-ševal vse tovariše v viteški!« vajah. Njegove splošno priznano prednosti mu pa niso naklonile sovraštva svojih vrstnikov, ker si je znal pridobiti s svojim skromnim in uljudnim vedenjem srce vsakega človeka. Sijaj njegove rodo-vine, milina obraza in krasota života so podajale njegovi skromnosti tem večjo vrednost. Gorj6 pa tistemu, kateri bi se bii drznil nasprotovati njegovim nameram in kljubovati njegovi strastni naravi, siloviti in neugnani, bodisi v sovraštvu ali v ljubezni. Jedini oče, dokler je živel, ga je mogel Še krotiti s svojo oblastno besedo, kadar je bil razjarjen. (Dalje pride). nem v Brdib, i K. — Josip Ušaj, vikar v . Plaveh, 1 K. — Ivan KorSič, kaplan v Gorici, 1 K. — Ivan Dermastija, kaplan v Solkanu, l K. — Janez Hromeč, župnik v Novi Oselici, 4 K. Darila med drugimi: Skupilo ,Kat. bukvarne* od knjižice: ,Za slov. vseučilišče v Ljubljani" 2 K. 40 v. Razgled po svetu. Nasledil ikoni grofe Hokeuvftrfo v predsednislvu najvisega računišča bo imenovan najbrže I'olja k Bilinski, bivši minister, Jugoshmmska akademija vSniIehovu — Pragi, katera je« bil**-naznanjena tudi v našem listu, je sijajno vspela, kakor govori brzojavno poročilo. fVSki listi zatrjujejo, da boče vlada jezikovno vprašanje uredili s cesarsko na-redbo na jioillngi § 14. ler pravijo, da taka narodba odgovarja željam in mislim krone in I nem*kili klerikalcev! j K položaju. — (''eski listi trde, da se ! je približd Irenotek, ko vlada izvrši svoj t? si a s": rte. Tega dosodaj ni storila ne toliko gliVir na opozicijo, ampak {»lede na delnico, kjer je težile cele situvacije. ("leski klui) je imel sejo 4. t. m.: prijel je tudi dr. Kaizl, ki .e govoril o poliiiskem položaju ler o vladniii načrtih. Tekom im>s«-ea se sitide na Dunaju iz-vrJevalni odbor desnice. Konfereuea bo veliki* važnt)>ti, ker lam se poi/.ve, kaj misli vlada, kalera se v zadnjem času - - bolj in bolj odlujule Slovanom ter tepe zlasti Jugoslo-v.uie. Tu-li po.todsek nemških opozicijonalcev bo zboroval ta me«:ec na Dunaju. Tako bomo -lisali zcjpi-l olie plati zvomi. ali kaj bor ("le ¦^e vlada ne odloči za korenite premembe v (a-ilug Slovanom, ne Jio nič. temveč tavali titiniu 'e ,|;t|jt> naprej ter živeli ob samih .položajih", dokler ti sami ne Ustvarijo položaja, ki preobrazi Avstrijo tako, kakor Slo-wi«ii hočejo ! Miuisteisk.i posvetovanja v Budiin-pcsM. -~ Dunaj-.ki uradni list je :!. t. m. i.aztiaiiil, da odpotuje miuisb-rski predsednik -ml' Tinin prihodnji leden za nekaj časa v l osredJijeum društvu v Halje odda! 10.r. Krek na Vcstfahkeni. — Kakor č.ilaino obširneje v poročilu samega g. dr. Kreka v ^Slovencu", se je bil napotil na Vestfalsko, da tam propovedujc slovenskim delavcem, katerih je prav obilo po Pruskem. Slovenski goriški delavec nam piše ob kral-kem tako: „Gospod profesor dr. Krek je prišel na Prusovsko obiskal nas avstrijske Slovence. Tudi v Sodingemii je bil; spove-daii smo se vsi in prejeli sv. zakramente. Dne "2\\. pr. m. je bila slovenska propoved iti zborovanje našega društva. Zelo je nas veselilo, tla smo slišali zopet enkrat besedo božjo v svojem mulernem jeziku. Zalo izrekam tukaj javno zahvalo g. profesorju dr. Kreku iz Ljubljane*. Predlog v kranjskem deželnem zboru, da bi se poučevala tudi hrvaščina v Ljubljani, dobiva med Hrvati splošno odobravanje; hrvatski listi pozdravljaj" predlog sirnp.iliški, čeS, da po tem polu se b-siicic združijo Slovenci in Hrvati. Klub opozicije v saboru hrvatskem je sklenil, poslati pozdrav in čestitko predsednišlvu deželnega, zbora kranjskega. Hrvatski književnik Šmdor Ksaver Gjalski je odposlal dež. poslancu Povšelu nastopno brzojavko: .Navdušen pozdravljam Vaš daiekosežni predlog o hrvatskem jeziku". Nadalje -ata poslali brvojavki uredništvi „Obzora" in »Vicnca*. Odvetnik dr. Lovro Vnlric je br/.ojavil deželnemu gjav.uv.i krati skeinu: .Sklep deželnega zbora kranjskega za uvedenjo hrvašf;!ne obligatnim predmetom na realkah vzbuja in vzdiga samozavest naroda ter znaei korak naprej na potu zjeiliiiicnja Hrvatov in Slovencev. Hvala Vam, hvala Vašim tovarišem!* Proti volitvam v občinski svet ljubljanski je vložila slovenska mestna opozicija ugovor, či-S, da so se godile nepostavncsli; zato izreka prošnjo, naj občinski svet razveljavi volitve za vse 3 razrede! Istrski deželni /J»or. - Dne 2. t. m. je bila četrta seja deželnega zbora istrskega. Sejo je otvoril deželni glavar Cam-pilelli ob polujednajstih predp. Navzočih je bilo 18 poslancev večine. Galerije so bile skoraj prazne: tudi žurnaiistov ni bilo toliko kaker navadno. Tajnik Venlrella je čital zapisnik zadnje seje, ki se je potrdil nespremenjeno. Deželni glavar, je razlagal, zakaj ni poskrbel takoj v prvi.seji za dva italijanska stenografa, kajti o drugih, kakor je rekel, ne more biti govora v deželnemu zboru istrskem. (Klici: bravol) Vzrok je ta, da šo bile v prvih dveh sejah i na dnevnem redu same formalne reči, za katere da je zadostoval jeden stenograf. Dalje priobčuje vso že znano zgodovino, kako so hrvatski in slovenski poslanci vračali laški naslovljena vabila v sejo. Klici: »civilni \" Grozil je s § 4. opravilnika... | Po poročilu šolskega odseka gledd šolskih taks se je priobčila interpelacija poslanca Scampicchija in drugov (podpisani so vsi poslanci večine), kako da more vlada opravičiti dejstvo, da je državni pravdnik zaplenil «Indipendente" in »Popolo istr.* zaradi znanega i pisma Zanardeilija županu Dom- | pieriju?! , i Interpelacija se čudi, kako da se ple- nijo take nedolžne reči. Saj g. Zanardelli da ni pisal druzega, nego da je Italija ponosna na te svoje sinove, s katerimi je zvezana po vezeh krvi itd.... Predlog šolskega odseka, da se osnujeta dva štipendija za istrske mladeniče, ki se hočejo v Malem Lošinju in v Trstu izobraževati za .trgovinske kapitane, se je spremenil po želji poslanca Vidulicha v toliko, da se svota zviša od 100 na 150 gld. za vsakega štipendista. Sicer se je vršilo vse lepo, mirno in prikladno dnevnemu redu. Da, kadar so gospoda med seboj!.. 4. 1. m. je bila 5. seja deželnega zbora istrskega. Po prečkanju in odobrenju zapisnika je podal deželni odbornik Gambiui iz-vadek iz spisov, tičočih se osnutja italijanskega gimnazija v Pazinu. Že letu 1872. se je storil dotični sklep in so se že razpisala mesta učiteljev, loda takrat se ni oglasilo dovolj konkurentov. Dne 29. decembra 1898. pa je deželni odbor *predlagal zopet deželnemu zboru, naj se osnuje v Pazinu realni gimnazij z italijanskim učnim jezikom. Deželni zbor je vsprejel ta predlog in do lični sklep je ravnokar potrjen, kar naznanja sedaj deželnemu zboru. Konečno je predlagal Gambini, naj se stvar izroči finančnemu odseku v proučenje «adi potrebnih sredstev za gimnazij. Deželni glavar je naznanil še, da je došlo peticij za lak gimnazij od raznih občin Istre, katerih pa da ne Irena citati in naj se kar izroče rečenemu odseku \ Prečital se je predlog posl, Venlrella in tovarišev za poboljšanje gmotnega stanja poštarjev in okspeditorjev na iieeraričnih poštah. Odpravi naj se tudi pristojbina za dostavljanje pisem. Posl. in dež. odbornik Gambini je > znani!, da je dobil od ministra za železnice brzojavno obvestilo o podoljenju koncesije za zgradbo železnico Trst-Poreč. Posl. Scampicchio in tovariši so vložili interpelacijo do vlade, da-li jej je znano, da katehet Jurinčič v Lovranu poučuje veronauk v hrvatskem jeziku ? Interpeluntje zahtevajo od vlade, naj poskrbi, da se bodo spoštovale pravice Italijanov tudi v šolah. Posl. Itizzi je predlaga! v imenu poli-lično*ekonomičnega odseka, naj se za puljsko občino uvede davek na stanarino. Posl. Rizzi je predlagal nadalj« v imenu polilično-ekonomičuega odseka, naj se islotako v Pulju naloži užilninski davek na vino in sorodne pridelke. Seja se je zaključila ob i'4 uri; prihodnja seja je bila danes. Štajerski deželni zbor. — Dr. Ro-z i n a je bil predlagal, naj se za popolnoma slovenski ljutomerski okraj ustanovi vinarska šola, seveda s slovenskim učnim jezikom. Odsek dež. zbora, ki se je bavil s tem predlogom, je pa prišel do sklepa, da naj se le ustanovi taka šola, toda učni jezik mora biti — nemščina. Iz pobtopanja nemške večine v dež. zboru proti Slovencem se vidi, da ista jim spodkopuje tla, kjer le more; kmalu jim utegne onemogočiti delovanje v deželnem zboru, da jim ne ostane drugega kot abstinenca. Madjarl na Reki. — Madjari {delajo z Peko po svoje. Doslej je vihrala na paro-brodih društva .ogersko-hrvatskega" avslro-ogerska zastava; odslej bo vi rala samo — ogerska. V društvenem nazivu stoji tudi beseda „Croata", kalera pa v kratkem odpade, da ostane samo še — »Ungara*. In potem bo Ogerska rešena!__________________ Heimefoerg-Seide * von 45 kr. bis fl. 14.05 p. Met. -- nur Selil, wenn .iirekt ab meinen Fabrifcen bezogen - schvvarz, vveiss tftid farbig, — in den modernsten Gcvvcben, Farbcn und De.^ins, An Vrivate gtorio- und steuarfr«! In* Haus. Muh ler utngehend. G. H«m*tor«*fl Selden-Pabrlken (k. u. k. Hnfl)-____________________Zlirl.ii.____________________ 106 k 308 §M. mesečno Sf^.gR ?aBe; vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev m srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod ltidwig Oiter-relcher, VIII Denteche gasse 8 Budepeat. 10-» Dvajset panjev dobrih čebel proda po ustmeni ali pismeni pogodbi Peter Laharnar ___________na Št. Vldskt gori, posta slap. V^arol praščiH, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča še slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Kuštrin Anton trgovec, z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo zalogo jestvfrt m kolon«alij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste *Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. ___Obljubnje točno in hitro postrežbo. „Pra mizarska Mba" v SOLKANU liri Gorici {' je otvorila 1. maja t. 1. v novih prostorih gosp. Otona Lenasslja mefeffliofo^^^ čer strugarskih izdelkov. Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako delo, spadajoče v mizarsko in stru-garsko obrt. V svoji veliki zalogi v Solkanu? kjer se bode prodajalo na drobno In debelo, Ima v veliki izberi najmoder-neje Izdelanega pohištva za spalne In sprejemne sobe ler za salone. — Nadalje Ima v zalogi vsakovrstne strugarske Izdelke. Pismena naročila je pošiljati direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno. Tovarna se nahaja nad Lenassijeviin mlinom, zaloga pa v hiši šiv. 8 v prostorih »Ur šulink". ' Maznanilo. Podpisanec usojam si naznanjati slav. občinstvu, da sem preselil svojo krojaško delavnico in zalogo blaga iz ulice Sv. Klare šiv. 6. v Via Ponto Isonzo (nasproti vojaške bolnišnice). — Kar je blaga še v zalogi, razprodajal je bodem prav po nizkih cenah in tudi pod ceno. Krojaško delavnico pa obdržim nadalje, v kalerej bodem vedno točno in po jako ugodnih, cenah izdeloval obleke za vsaki stan. -- Nadejajo se, da mi slavno občinstvo ostane še nadalje naklonjeno, priporočam so z najodličnejšhu spoštovanjem uilani FRANC NOVIC, krojaški mojster v Gorici Via Pouto Isonzo (nasproti vojafiko bolnišnice). OGLAS. T