UČITELJSKI LIST
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasu, hrvatski na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu,
ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 19.
V Trstu, dne 1. oktobra 1921.
Leto II.
Nemoč nima nikdar prihodnjosti.
lirami.
Zvezina delegacija mi je izročila ured« ništvo »Učiteljskega listal« in reči moram, da me je ta sklep razveselil. Vem pa. dobro, da niso vsi soglašali s to odločitvijo in vem, da Zveza nima na j boljših časov. V takih časih je treba optimizma v srce, živega, velikega prepričanja, da pride rešenje lc iz poštene« ga dela.
Kaj je naloga našega glasila«? Čuvati našo šolo, dvigati jo, skrbeti za rod, ki raste v njej. Kjer neha uradna skrb za to ljudsko ustanovo, tam začenja.naše delo, teoretično in praktično. Učiteljstvo najboljše pozna ljudsko šolo, zato je povsem naravno, da govori O' njej in o vsem, kar je ž njo v zvezi. Govorit s čistimi nameni, zato je potrebno, da govori'. Smešno je naziranje, da bi bil »Učiteljski list« organ, kamor izliva učitelj« • stvo svojo zlovoljo, da bi oviralo delovanje šolske autoritete. Ne! Povedati hočemo le resnico, ker je potrebna in ker ima moč, da naposled vendarle koristi, čeprav so Župan« čičevemu goslaču, ki jo je svirail, gosli na glavi razbili. Dolžnost našega glasila je, da išče resnico in jo pogumno kliče v javnost. To bo delalo, pa na,j mu ugodni ali neugodni vetrovi črtajo pot!
Razen koristi šole imamo učitelji, ki živi« mo v prvi vrsti od trdega dela v šoli, še do« volj skupnih interesov, za katere lahko stoji« mo vsi v eni črti, ko so ogroženi. Kdor se tukaj umika, je izdajica, ki greši predsem sam nad seboj. Življenje ni otok blaženih, življenje je nemir, je presnavljanje, je vrti« nec in težko je šibkemu v njem, ko se zgri« njajo vetrovi. Ali tisti trenutek, ko> posamič« nik omaguje, tisti, trenutek se skupna volja uveljavlja. Mimo križajočih se idej, preko meteža dnevnih borb vodi do koristi šole in stanu le ena, ravnal pot. Vsak naš korak bodi tak, da vzdrži kritiko s stališča nrav« stvenosti, ki je neporušna kot granit. Karkoli storimo, naj bo združljivo s častjo slednjega izmed nas. To leži že v bistvu našega vzgoj« nega poklica, vendar je šele naše glasilo, ki nas veže, ki odseva skupno voljo in ki nam kaže preko majhne borbe osebnih koristi v močne postojanke za skupne cilje. Zato je »Učiteljski list« bojno glasilo.
Končno pal je tudi središče, ki urejuj vse naše delo izven šole, vse naše kulturno in gospodarsko delo. Ne morda s fanatizmom malih ljudi, temveč z jasnostjo poštenih bor« cev, ki ne iščejo sebe, ki jim je usojeno, da delajo za skupnost. Ni ga stanu v narodu, ki bi s tolikim ognjem in s tolikimi žrtvam! delal za druge, kakor ravno učiteljski. V velikih središčih in v jmzabljcnih selih, skritih med tesnimi gorskimi stenami razsipamo svoje moči, naš trud, naša žrtev je ogromna vsota kulturnega in gospodarskega dela, med našim ljudstvom. Ali smo prejeli kdaj plačilo za vse to? Nikdar! Drugi so poželi, kar je uči« telj sejal čestokrat v krvavem potu svojega obraza*. Tudi zdaj ne vprašamo plačila. Ali za to, kar smo in kar bomo nesebično* razsuli svojih energij v vse vetrove, za to žrtev terjaj učiteljstvo svojo besedo v javnosti, ki ne bo škodljiva, kadar jo bo govorilo za ljfudstvo.
Prosim vse dosedanje sotrudnike, da osta« ne j o zvesti glasilu in prispevajo s poljubnimi članki za njegov razvoj, da bo res naše, učiteljsko glasilo, zrcalo našli učiteljskih stre« mljenj. Dasi je predvsem stanovski list, bi vendar ne vršil svoje naloge, ko bi ne šel
vštric s časom, ko bi ostal gluh in slep za vse nove misli, ki se prav v naših dneh dvi« gajo iz velike, titanske borbe duhov. Prepri« čajmo se, da si naše glasilo ne sme samo za« pirati obzorja, če hočemo, da bo učiteljstvo res to, kar hoče biti: naj,večja organizacija kulturnih delavcev v našem ozemlju.
J. Pahor.
V VIPAVI
Glej ta dolinski svet, te zlate vinske griče!
Te nič, te nič ne miče njih južni sad in cvet?
Zal, ni bila lepota, ki nais bi: klicala v ta solnčni dolinski svet, nad katerim se izgub« ljajo 'zadnji robovi svetlega južnega neba, bili so drugi vzroki, ki so nas prisilili, da smo morali zborovati v zatišju vipavske doline, nekoliko težko dostopne, zakaj prvotni na« men je bil, da zboruj delegacija v Postojni. Že to dejstvo1 samo* na sebi nam je klicalo v zavest, da ne živimo v časih, kakor bi jih želeli, temveč da je še vedno vse naše delo*, četudi vsmerjeno proti lepim ciljem ljudske naobrazbe in s tem gospodarskega in kultur« nega dviga našega kmeta, ki se trdo bori za obstanek, našega delavca, ki brezposeln s strahom gleda, kjle naj vzame košček kruha za svojega glaidnega otroka, da je še vedno vse naše ob ček oris t no prizadevanje izpostaiv« ljeno nezdravim potresnim, sunkom razrah« ljanih tal. Odkrito moramo povedati, da ni prav, če naša organizacija, ki* ima vzlic vsem svojim notranjim miselnim in taktičnim na« sprotstvom vendarle toliko trdne življenjske sile, da združuje vse slovansko učiteljstvo Italije v eno telo, če taka Organizacija,, ki se sama vzdržuje v ravnotežju, ne more brez ovir do* zadnjega trenutka na svoje delo za ljudstvo. Sicer je kratka dveletna zgodovi« na Zveze pravzaprav najprej le borba za goli obstanek, mučna in težka, da prenaglo iz« mozgavai organizatome sile naših najkrep« kejših mož, toda to še ni dokaz, da mora biti samo trda borba za obstanek. Nasip,rot« no! Obstoj Zveze vkljub vsem neprijaznim zvezdam, vkljub največkrat neupravičenim oviram je le dokaz več, da je v kulturnem življenju teh zemelj potrebna in da bi*morale oblasti, tako« višje kot nižje, ako resnično velja zanje oni klasični rek, dai je blaginja ljudstva navišji zakon, tako organizacijo kot važno činjenico* civilizatornega procesa z državniško modrostjo upoštevati, vsaj upo« števati, a nikdar zatirati. Oblasti bi morale vedeti, da načelo samouprave ni najslabše; naijvečja državna tvorba moderne zgodovi« ne, angleški kolos priča za to! Prav tako je resnica — med vojno in po vojni smo doži« veli sijajnih dokazov — da je samodržtvo najnesrečnejša vladavina!, ker zahteva od ljudstva žrtev, ker mu samovoljno nalaga bre« mena preko njegovih moči in ker s tem, kar je ljudstvo dalo v splošno korist, gospodari po svoji volji, ne v interesih javnosti, tem« več n a|j večkrat nepošteno, koruptno, ker brez vsakršne kontrole. Z uradništvom je res mogoče vladati ljudi, toda kako, to je drugo vprašanje! Tudi učiteljstvo se je že klicalo k rešitvi nujnih šolskih problemov v naši po« krajini, vendar na način, o katerem ni nikdar mogoče trditi, da bi bil svobodoljuben. Pri okrajnih učiteljskih konferencah se je učitelj« stvu kratkomalo reklo: o tem lahko govoriš, s potrebno zmernostjo* seve, o drugem nimaš besede! Ali se na ta način lahko* rešijo pereče
stvari? Menda nikdar ne! In dosledno temu so oblasti potiskale ob stran vsako* svobodno organizacijo stanu, ne meneč se za to, dal so jo s svojim kratenjem svobodne besede uči« teljstva pravzaprav najbolj ufcrjale, delale potrebno. Čas, ki jje najnepodkupnejši sodnik, bo povedali, da je bilo to* malodušno in oz« kosrčno delo slabo. Zakaj? Enostavno radi dejstva, da je že od stvarstva položen v člo« vekovo bistvo nagon samoohrane in da ni stanovskai organizacija dejansko nič druzega kakor posledica tega naravnega zakona. Ker pa je posamičnik majhen in neznaten v boju za svoje koristi, atom v veliki življenjski bor« bi, brez* moči in sredstev, mora iskati opore pri tistem, kii se kakor on sam bori za naj« nujnejše, da ne podleže in propade. Učitelj« ska organizacija je torej iz potreb rastoč organizem, ki mu je namen varovati pravne in gmotne koristi stanu, toda ne pod geslom sebičnh, nenravnih interesov, temveč vedno v dobrobit javnosti, torejl v službi idealizma. Taka organizacija je nujno upravičena in po« lirična* modrost bi govorila), da se ji ne stavijo na vsak korak najtežje ovire, ampak se ji celo stremljenje olajšuje, ker je najboljši ko« rektiv upravnega in zakonodajnega absolu« tizmai. Če je v organizaciji združeno vse uči« teljstvo brez razlike barv, je stališče oblasti toliko lažje. Vsekakor je organizacija tvorba, ki se zaveda odgovornosti in jo v polni meri prevzema s tem, da dela javno in ima na svo« jem čelu ljudi, ki so že po zakonu sprejele odgovornost za vse dejanje in nehanje or« ganizacije.
Učiteljstvo ne more nič proti temu, da je vsa človeška družba zgrajena pod silo zako« na individualizacije in socializacije, ne more nič za to, da naš stan bodisi zavestno ali nezavestno* sledit neuničljivemu družbenemu zakonu ter si isnuje obrambne organizacije ne more nič zato, če je tako druženje komu prijetno* ali nadležno. Da je pa združevanje naravno, in torej nujno in nepreprečljivo to pa lahko povemo*, ker je vsako drugo na« ziranje zgrešeno in zgolj optična prevara v vsem javnem življenju. Dostavljamo le,da je naloga državne avtoritete, delo in važnost takih organizacij pravilno ceniti in uvaževati torej politično* modro uporabljati in ovirati le tedaj, ko sc odločno pokaže zloraba društ« vene in zborovalne svobode. Da ne bo kršenje te svobode nikdar prekasno*, zato pa jamčijo dovolj vsa nešteta sredstva, ki jh imajo o« blasti na razpolago.
Drugače je delegacij sko zborovanje v Vi« pavi jasno pokazalo teženje učiteljstva in šole proti normalnim razmeram, proti takim razmeram, ki kličejo neko* stanovitnost, neko stabilnost in red v nestalnost časa in njego« vih preobratov. Pokazalo jje, da se šolstvo in vse, kar je ž njim v zvezi, ne da potiskati na« zaj v one oblike, iz katerih se je razvilo, ka« kor ni mogoč ratzvoj sadu nazaj v cvet. Ne v idejnem, ne v upravnem pogledu ne moremo v preživele razvojne oblike! Nedvomno, mo« goče in potrebne so razne spremembe, toda bistvo* bo vendarle ostalo* nedotaknjeno ker je resnica, da je ravno najnižje šolsri še najbolj moderni del šolstva sploh in n v tv naijmanj kočljivi problem, že radi tega, i^er je ljudsko, stoječe torejl na dolžnosti šolske obveznosti in ker odgovarja več ali manj po« trebam elementarne ljudske naobrazbe. Vze« mimo, da se v naših ljudskih šolah goji na« mesto nemškega militarizma kulturna zgodo«, vina italijanske zemlje, posebno še z ozirom na trpljenje in ustvarjanje nje največjih du«
hov, kdo bi ne priznal, da je to v korist mla« dine, ki šolo posefča!? Toda če se bo gojil oni plehki patriotizem, ki vidi v človeku sred« njeveškegai podložnika, čegar prva pravica je ubogati vseskraia in vsevprek, bo tako priza« devanje samo mrtva črka, kakor je bilo za« dnjai desetletja. Naloga oblasti tedaj ni naj« manjša in zahteva ostrega ušesa, ki čuje utripe novega časa in novih potreb. Vsaka doba v zgodovini ima svoj pečat, svoj od« znak, z drugo besedo': duh časa se menjuje in proti njemu je uradniški stroj brez moči. Tudi v atavističnem kurzu bo v šoli učitelj ona živa sila, ki se duhu časa nikdar ne more popolnoma odtegniti in pod njegovim vpli« vom bostal vzgoja in pouk, medtem ko je vsak drugi vpliv le še posreden. Kakor je stala šola pred dvemi, tremi desetletji vsa pod individualističnim naukom, tako se za« našajo zdaj v njo nove misli, ker ni mogoče zafcraniti, da ne bi ideje rastlc z rodovi. Je pač tako, da lega prah na predpise, da poru« menevajo in trohne in propadajo kakor star pergamen in dal gre življenje svojo' zmago« slavno pot vedno dalje, vedno višje!
Z mrtvim uradniškim strojem se torej živ organizem, kakršen je šolstvo, ne more uravnavati. Šolstvo je radi ljudstva in ljud« stvo nosi njegova bremena. Zato je povsem pravilno, da tudi ljudstvo govori in soodloča o njem po svojih zastopnikih. Ali kakor je birokratizem šoli poguben, tako ji ni vedno v korist vrvenje političnih strank, ki so več ali manj nosilci in izraz ljudske volje. Absolutno prevladovanje enega ali druzega je vedno stvari v škodo, zato je treba od časa do časa najti ravnotežja ter ga položiti v zakon. Vsa zakonodaja pa ni v reSnici nič druzega kakor izraz vladajočih razmer, gospodarskih in kul« turnih potreb, iz česar sledi: 1. da se šolska samouprava, kakor je obstojala v naši deželi že pol stoletja, zopet vzpostavi, ker se sicer vrši nasilstvo nad razvojem in 2.) naj se za« konu vrne njegova, družabna svetost, dokler ga ne nadomesti boljši, času primernejši, ker je sicer žrtev samovolje in brezzakonja pred« vsem učitelj. Teženja za redom, ki ga daj.a dobra zakonodaja, kakor se je pokazalo na delegacijskem zborovanju, je torej povsem umljivo, če hočemo zavarovati šolo pred škodljivimi sunki, če hočemo- ohraniti eno najvažnejših ustanov širokih slojev, njegov prapor demokratizacij e in sredstvo za- borbo s temo.
Učiteljstvo' lahko' govork V teh'zadnjih le« tih je marsikaj videlo in se marsičesa naučilo. Le molčalo je preveč, zato zdaj tem lažje pove svoje misli, salj so mu vsi nezreli ekspe« rimenti v šoli, vse neštete napake poklicanih in nepoklicanih jasno pokazale, kakšne sla« bosti in vrline ima vsa ljudskošolska zgradba, vsa! zakonodaja, ki se tiče šole. Prej ali slej bo treba vse ljudsko šolstvo, doslej prepu« ščeno upravni in zakonodajni samovolji, str« niti v enotnem šolskem svetu za vso* pokra« jino tako, da bodo okrajni šolski sveti in samoupravna mesta v njem neposredno za« stopani in da se bo vse osrednje delo vršilo- v dveh ali treh skupinah, torej za slovenske, hrvatske in italijanske šole ločeno. Kakor se je zanesel v naše šole največji kaos ravno s tem, da so se vsi posli v kompetenci okr. šols. svetov predali1 deželnemu šolsk. svetu
LISTEK
DANTE
14. septembra je slavila Italija 600 letnico nika politične enotnosti in združenja, ter bo« smrti naivečjega svojega pesnika, predhod« jevnika za svobodo in pravico : Danteja. Ve« liki Florentinec je prvi vrgel s prestola vla« dujočo latinščino ter pokazal sorojakom in vSemu svetu ogromno bogastvo in lepoto ita« lijanskega jezikovnega zaklada. Zaraditega ga proslavlja Italija kot nacionalno svetinjo. V Danteju najdemo že začetek ReiVaissance, — dobe, ki pomeni v kulturni zgodovini naro« dov svetel žarek prosvetljen j a. Za Alpami se je začelo žariti in v Italiji je zrevolucijo« niral sv. Frančišek Asiški duševno življenje. In iz Florence (rojstno Dantejevo mesto) so se izlivali žarki prosvete po vsej Italiji. V tej dobi (1. 1265) je zagledal mojster vseh
(ali bolje: III. uradu generaln. civ. ■ komisar« jata) in nekoliko tudi pokrajinskim poverje« ništvom, tako se bo' odslej zmeda začela spet od kraja z določanjem delokroga okrajnih šolskih svetov, ki se počasi iin silno previdno spet zbujajo k ži-vljčnju. Morda bodo uprav« ne volitve razrešile ta nesrečni vozel, skrajni čas bi že bil!
Kakor hitro bo pa šolska samouprava v normalnem tiru, upamo, bo rešeno tudi danes nevzdržno pravno stanje Ijudskošolskega učitelja. Ne bo mogoče drugače, tudi učitelj bo spet moral imeti trdna tla zakona pod seboj, bo moral biti na jasnem, kje je meja med tem, kar sme in kar mu ni dovoljeno. Le na ta način se bo napravil jčz krivicam, s kate« rimi se mora naša organizacija ukvarjati bolj kakor kadarkoli poprej, saj bo' kmalu za vsako šolo posebe tudi poseben kodeks grehov in zločinov, ki jih tolik o-krt zagrešimo1, ne da bi niti poznali vso njih usodno težo in se s strahom zavemo, ko je že padla železna koc« ka krivde. Ko bi oblasti bolje poznale socialno dinamiko, bi bilo to bolje za šolo kot važno socialno ustanovo in bi tudi viai dolorosa Ijudskošolskega učiteljstva ne bila tako muč« na in trnjeva! Ponavljamo: ne bo v škodo državi in zdravemu razmerju dveh ljudstev, ki ju je zgodovina na tem ozemlju postavila drugo ob drugo, če bodo oblasti z modernim, svobodoljubnim kriterijem skušale razrešiti problem tako pomembne in potrebne insti« tucijc kot je ljudska šola! Nedvomno je, da bo učiteljstvo z vsemi močmi podpiralo tako civilizatorno prizadevanje oblasti, dai se konč« no vendarle uniči strup, ki so ga včasi morda namenoma prilivali v naše razmere in ki ga ravno kratkovidnost in ozkosrčnost nikdar ne bosta izžgala iz gnojnih ran. Naj se ne pozablja, da je učiteljstvo čini tel j, ki lahko mnogo pripomore k ozdravljenju javnega življenja! —
Še o nečem bi lahko raizmotrivali po dele« gacijskcm zborovanju v Vipavi, o notranjem razmerju učiteljstva, ki je organizirano v Zvezi, toda k temu vprašanju se povrnemo o primerni priliki.
Podrobno poročilo
o Zvezinem delegacijskem zborovanju.
Delegatje učiteljskih društev so prispeli v Vipavo povečini že v soboto 10. septembra. Spoznali pa so naglo, da organiziranje ni ravno najlepša slovenska čednost. Javili so se že pismeno za prenočišča, vendar ni stvar šla v redu, delegatom niso bile zagotovljene postelje, dasi — vsaij kazalo je tako — bi. jih bilo za. silo dovolj. Tudi predvečer zborova« nja bi se lahko- vse lepše razvil, ko bi imeli v vipavskem okrožju boljšo organizačno roko in nekoliko izkušenj za tak slučaj. S priredit« vijo koncerta brez velikih pretenzij in blizu brez vsakršnih stroškov bi dobili dovolj sredstey za. kritje izdatkov pri pripravah zbo« rovanja, obenem pa bi napravili udeležencem kongres prijetnejši, velika: rodbina učitelj« stva bi si bila bližja, spomin bi bil vse lepši, vse toplejši! Nečemo nikomur ničesar očitati, ker vemo dobro, da je tako pripravljanje ve« dno nehvaležno in da pade navadno, na rame«
mojstrov luč sveta. Vsi sistemi in predstave srednjega veka so se združili v tem gigant« nem duhu. se izluščili in izčistili ter združeni s klasiko in pesnikovo komaj pomljivo fan« tazijo pokazali nove poti in smeri. In tako stoji Dante pred nami kot spomenik, ki po« meni konec ene dobe in začetek nove.
Dantejevi naj znamenitejši deli sta:	«Vita
nuova« (novo življenje) in »Divina comrne« dia». Obe sta tako spojeni s pesnikovim živ« ljenjem, da moramo najprej spoznati usodo tega velikana in čas v katerem je živel, ako ju hočemo povsem razumeti. «Vita nuova» je mladostno delo, ki opisuje poetovo ljube« zen do Bcatrice z globoko- nežnostjo v vezani in nevezani besedi. Toliko je čistosti v tej skrajno idealni ljubezni, da je naš napredni čas zamore komaj pojmiti. Zaraditega je to razmerje (ki ne hrepeni po fizičhi posesti ljubljene) nekaterim le alegorija in simbol. A Beatrice ni poosebljena abstrakcija, ampak
na redkih posamičnikov, omeniti pa je vendar treba, ker ni vseeno, kalko preživimo dvoje izrednih, redkih dnevov v letu, ko pregledu« jemo1 svoje vrste. Nismo bogati na močeh v stanu, a tudi ubožni še ne, dokler nas je osemsto pod enim krovom. —
V nedeljo- 11. sept. 'kmalu- po 9. uri se je začelo zbirati učiteljstvo v krasni, glasoviti dvorani... zagrnjenega solncai: do 120 oseb, od teh komaj polovica, morda niti ne kot delegatje. Predsednik Germek o-tvori zborova« nje, poudarjaj e, da smo še tu, ker je taka naša dolžnost in ker ne maramo biti po sili »rnuče« niki«. Kdor hoče biti nemogoč, je lahko v eni uri in še prej, toda mi ne smerno biti ne« mogoči, ravno nasprotno! Obsoja napade, ki padajo na Zvezo z Goriškega, ker niso upravičeni. Razmere niso povsod enake in na Goriškem se morda sme več ko drugod, radi tegai mora imeti tudi kritika različno merilo. Spomni se rajnkega ravnat. Schreinerja in pokojnih učiteljev Bertoka, Paškulina in uči« teljice Ivančičeve. (Navzoči vstanejo.) Nato pozdravi navzočega župana Vipave g. Pe« trovčiča in zastopnika v okr. šols. svetu g. Žnidaršiča. Javi pozdrave tov. Bafa, Punčuha, Krškega učit. društva, ki so sedaj v Jugosla« viji in prečita brzojavni pozdrav poslanca Podgornika. Po klicanju delegatov, ki. jih je precejšnje število izostalo in ki naj, se ne volijo drugič v delegacijo, da besedo g. Petrov« čiču. Župan vipavske občine želi zboroval« cem uspeha, ki, bo stanu in mladini v korist. Vzklika učiteljstvu, ki vrši kulturno delo, nakar pozdravi delegacijo in še posebno tužne Istrane, ki jim je najtežje, tov. Lam« pret kot novi predsednik Postojnskega uči« teljskega društva.
Preiti, bi imeli k. tajniškemu poročilu Zve« ze, pa zaprosi besede delegat Bolle:	Člani
Zveze nismo vsi istega političnega prepriča« nja, kar bi1 se moralo v organzaciji upoštevati. Videli smo pa, da je tov. predsednik posetil zborovanja učiteljskih društev s pozivom, naj pošljejo na zborovanje delegate, ki bodo glasovali za enotno, nerazdeljeno, krepko Zvezo. Predlagam, naj sc še tu glasuje v tem smislu, da bomo na jasnem,' šc predno poda tajnik svoje poročilo.
Podpredsednik Križman se takoj oglasi proti predlogu.
Predsednik:	Ni	res,	da	bi	bil	agitiral	za
eno ali drugo stran. Pozival sem le, da se vo« lijo delegati po proporcu. Tudi ko je šlo za pristop k Delavski zbornici, sem zadevo pod« piral, ker je bili a Del. zbornica nai papirju poštena. Pozneje sem doživel razočaranje. Dajam Bolletov predlog na glasovanje.
Vsi delegati glasujejo za Zvezo.
Predsednik: Kdor je proti, dvigni roko!
Nihče proti.
Podpredsednik Križman čita program pre« davanj, ki jih priredi »Klub krščanskih soeia« listov« akademičnega društva »Adrijte« v Gorici in priporoča učiteljstvu, da se udeb /i v čim večjem številu. Po predavanju je vedno tudi debata. —■
Takoj zatem čita Zvezin tajnik Rode poro« čilo za minulo leto. (Poročilo je bilo v celoti priobčeno v Učit. listu 16. septembra.)
Predsednik otvarja takoj po poro ilu de« baito in da besedo tov. Hreščaku, ki izvaja bistveno sledeče misli:
realno žensko bitje, ki se v radosti veseli, ki v tugi plaka in ki živi življenje svojih sovrst« nic. Dante je prvič videl Beatrice komaj 9 let star; pa se je zjokal ginjenosti. Pozabil je ni do konca svojih dni. Brezmadežno- čista je ostala ta ljubezen tudi ko sc je Bea« tricc omožila, z drugim. In ko je umrla ni po« nehalo to čustvo, — zaplakalo je in zastoka« lo — in Dante je šel iskat tolažbe k filozo« fiji. «Upam, povedati o njej, kar še ni nobe« den povedal o nobeni«.
In je povedal v poznejši alegorični liri« ki. — Medtemi ko se pozna «Novemu življlen« ju» še vpliv provcncijalnih trubadurjev, sto« ji Dantejevo nesmrtno delo «Divina com« media», pred! nami kot čudežni spomenik, katerega veličina sega v antiko, objemlje naš čas in gre preko nas. Fantazija, ki je ustva« rila to delo, jle morala biti nadčloveške veli« čine. A toHko je morala umetnikova duša prestati, da 'jle prehodila' pot od božajoče, meh«
Uporabljam priložnost, da priklopim tajni* kovcmu poročilu o delovanju Zveze v mino* lem letu takoj svojo oceno tega delovanja. Vsled napačnega tolmačenja pojma o dife* rcncijaciji, ki sem jo prvič priporočal na seji upravnega odbora Zveze dne 24. marca t. L, stoji danes večina' delegatov v polni vojni opremi nasproti meni, ki baje hočem Zvezo razbiti. In vendar nam niso bile diferencirane skupine že ob rojstvu Zveze nikaka ovira delovanja naše organizacije. Ko je šlo o tisti priliki zla sprejem podružnice »Slomškove Zveze« v Idriji v članstvo1 Zveze, se je sme* jelo skoraj enoglasno nalčelo, da je vstop v Zvezo dovoljen tudi onim učiteljskim orga* nizacijam, ki temelje na kakem političnem ali filozofskem naziranju. Tudi za bodočo prak* so se je postavila že takrat norma, da bodo pripuščene v Zvezo vse .one skupine, ki bi se vsled razlik v naziranjih eventualno formirale '\7, današnjih učiteljskih društev, ki slone le na načelu teritorjalnega in zgolj strokovnega združevanj a.
Kljub vsemu temu je beseda o diferencija* ciji zadela na odločen odpor pri vseh tovari* ših v upravnem odboru. Instinktivno so se zgrabili za strokovnost Zveze, da bi preprečili na ta način v naši organizaciji grupacijo po razlikah političnega in svetovnega naziranja ter zahtevali od nas komunistov da se pod* vržemo imperativu »strokovnosti«.
Ker smatram diferenciacijo za predpogoj vsakega duševnega in strokovnega dela v Zvezi, zato smatram danes za svojo najvaž* nejšo nalogo, da osvetlim to< hvalisano stro* kovnost naše Zveze od vseh strani.
Kakšno je današnje stanje naše organiza* cije? Stanje mrtvila in pokopanih upov! Do* kaz za to trditev so mi brezštevilne resolucije obeh delegacijskih zborovanj, ki smo jih dosedaj obdržavalj. Naj omenim le važnejše resolucije in sklepe: imamo tu predvsem vse zahteve po uredbi in nadzorstvu naših šol, proteste proti zapiranju šol zlasti v Istri, sklepi glede šolske autonomije, uredbe in se* dežai učiteljišča in drugih srednjih šol, o po* uku italijanščine, o internaciji učiteljev, o preganjanju učiteljstva, o službeni dobi uči* teljev in o ureditvi pokojninskih prejemkov.
Sklenilo se je, stopiti v ožjč stike z organi* zacijami italijanskih kolegov, posvečati vso pozornost našemu gmotnemu vprašanju, toli* ko z ozirom na osnovne naše plače, kolikor glede draginjskih doklad, za kar se je zalhte* valai redna komisija, ki bi imela postopoma regulirati naše doklade, sledile so naše zaihte* ve po primerni rcmuneraciji ekstra naložene* ga dela i. t. d.
V kulturnem pogledu je sklenila delegacija, da se da nai razpolago učiteljstvu cela vrsta predavanj za roditeljske sestanke ter zahte* vala od odseka za izvenšolsko* delo, da nad* žira tozadevno' učiteljevo delo in mu daje smernice.
Delegacija je pooblastila vodstvo, da raz* mišlja vprašanje o založništvu šolskih in dr. knjig v lastni režiji.
To in še mnogo drugega se je obravnavalo, predlagalo in sklenilo. In uspeh? Kolikor skle* kov, skoraj toliko udarcev v vodo.
Tovariš predsednik je romal v potu svoje* ga obraza danzadnevom po strmih stopnicah k šolskim oblastnijam s celimi podpazduha*
ke Vita nuove do bronaste Divine commcdie!
Dante ni stal ob strani ter gledal v življen* je z viška navzdol, ampak pognal se je vanj z vso južno strastjo. Intenzivno se je udele* ževal vseh bojev svojega južnega mesta. Tedaj sta bili boj dve struji: Beli in Črni. Beli so se hoteli emancipirati iz moči papežev. Črni pa so se oklepali in branili papeštvo. Dante je bil boj proti papeštvu. A Črni so zmagali in Dante je bil izgnan iz mesta, oropan vseh časti in vržen na cesto. Biti izgnan je pome* nilo v tisti dobi isto kot biti zaznamovan. v grški ali gobav v predkrščanski dobi. D vaj* set let je potoval Dante po Italiji brez miru in brez cilja in večkrat je moral prosjačiti, da se je preživljal. (Bocacck> trdi da v Bologni.)
V tej dobi nesreče je nastala «Divina com* media». Eterični, nežni pesnik ljubezni se je povzpel do sodnika, ki določuje zlu zasluženo
mi protestov, predlogov in zahtev — toda zaman je bila vsa njegova agilnost in požrtvo* valnost. Šolska oblast je kmalu izvohala, kak* šna dsciplinirana organiizacija stoji za njim, in če ga je od začetka vsaj milostno izkompli« mentirala z obljubami iz sobe, se ji danes ne zdi niti to več potrebno. Zveza osmih sto učiteljev s tako disciplino ne imponira niko* mur več in to1 briskiranje je naš predsednik sam najbolje čutil.
Toliko v splošnem. Potrebno pa je, da po* kažem slavno strokovnost naše Zveze na posameznih slučajih.
Lansko delegacijsko zborovanje je stalo pod poraznim vtisom preganjanja učiteljstva. Delegacija je mahoma! spoznala, da je po* stavljena tu pred svojo najtežjo, a tudi naj* važnejšo nalogo. Z energičnim ukrepom je morala dokazati raison d’ etre naše organi* zacije. Z odločnim protestom je zavzela eno* glasno stališče proti krivičnemu preganjanju učiteljstva, ter naložila upravnemu odboru, da se posluži v boju zoper to krivico tudi najskrajnejših sredstev. Pod pritiskom te na videz kompaktne volje, in ker vsa druga sredstva niso pomagala; je upravni odbor sklenil osemdnevno protestno stavko. Toda črez nekaj časa je dobil predsednik eno spo* ročilo za drugim, same Jobovc novice.
Odbor postojnskega učiteljskega društva je pod predsedstvom istega moža, ki je so* glašal v upravnem odboru s sprejetim skle* pom, sporočil predsedniku Zveze sledečo kis* sično odločitev:	— Postojnsko učiteljsko
društvo se izjavlja proti skle n u upravnega odbora; pripravljeno pa je stavkati namesto osmih le d v a dneva, in tudi to le pod pogo* jem, da se p r v i dan stavka za višje plače in še le drugi dan zaradi preganjanja učitelj* stva. — Cenjena delegacija! Ta nemoralni Judežev sklep iz lanskega leta, ni prav nič oviral postojnskega učiteljskega društva, da je poslalo letos svoje delegate na zborovanje s striktnim naročilom, da morajo glasovati za krepko Zvezo. Tudi iz Istre smo dobili sporočilo, da bi tamkajšnje učiteljstvo najbr* že ne preneslo prve preizkušnje naše moči. Upravnemu odboru so padle roke brez moči ob bok in od tistega dneva nas preganja za* vest naše slabosti kot grozeč monstrum, hro* mi vse naše mišice, vso našo voljo ter nas je vrgel v objem oportunizma.
Zveza se nahaja momentalno na opolzli vi* seči ravnini in drvi navzdol. Vsi drugi izrazi naše »strokovnosti« so le logična posledica naše nediscipliniranosti.
Naj omenim izmed mnogih samo še neka* tere slučaje:	Lansko leto je pozvala šolska
oblast učiteljska društva, da imenujejo svoje delegate za deželno učiteljsko konferenco. Tej konferenci je bilo treba pripisovati iz* redno važnost, kajti imela je preučiti ves kompleks našega šolskegai vprašanja, posta* viti nov temelj naši šoli ter učiteljevemu pravnemu in gmotnemu položaju. Delegacija je sklenila, da imajo naši delegatje za to važno konferenco stopiti v stik z vodstvom Zveze, predno se podajo k razpravam. Kaj se je zgodilo? Sklicani so bili k nekaki pred* konferenci in se iste udeležili, ne da bi pred* sednika Zveze niti obvestili o tem. Glavna konferenca se je vršila nekoliko mesecev po* ,znejc, in sicer v istem času, ko je učiteljstvo
kazen in čednosti plačilo. Karkoli more človeško srce objeti: zlo' n dobro, sovraštvo in ljubezen vse je v tej viziji v vseh nijansah razvrščeno. Plastika te italijanske biblije je tako- silna, da omami tud: onega, ki ne išče skritih alegorij in simbolov.
Dante imenuje to delo komedijo, ker začne z grdim in groznim, ki je pekel in konča z lepim, ki so nebesa. Pesnitev je vizija, ki opisuje posmrtno stanje človeške duše.
V predvoru pekla srečamo vse one pov* prečne ljudi, ki niso v življenju ne škodili, ne koristili, to so taki ljudje, ki jih D os to* jevski imenuje brezkoristne uši. Pravi greš* niki SO' v peklu. Sredi pekla caruje princip vse zlobe: Lucifer.
Manjši grešniki se pokore v «Vicah». V pekel in V vice spremlja pesnika Virgilij, ki je veljal v starem veku za največjega čarovni* ka in nastopa' tu kot simbol univerzalne itio*
Istre preživljalo najgroznejše svoje dneve. V tem groznem momentu so stopili naši delegatje prvič pred zbrane naše šolske oblastnike in pred italijanske kolege in nji* hov pogum in njihova solidarnost s trpečimi istrskimi tovariši sta bila tako prekipevajoča, da niso1 dobili niti besedice protesta*, ali vsaj apela na pravicoljubnost poklicanih činite* Ijev, ki naj bi vzeli pod svojo zaščito prega* njano istrsko rajo. Pač pa SO' hiteli zagotav* Ijati svojo udanost novi domovini, kar mora* mo smatrati mi socialisti z ozirom na vedno zdihovanje naših nacionalističnih tovarišev po- svobodnem solncu druge domovine le kot neiskrenost, ki mora skrajno nemoralno vplivati zlasti na vse naše mlajše učiteljstvo. Z ozirom na svobodno* solnce te ali orne do* movine si pridržujemo socialistično * orienti* rani učitelji, ki smo tudi člani Zveze, svoje posebno naizjranje. Za svoje separatne potre* be naj si' naši nacionalistični tovariši ustano* ve makar v okrilju Zveze svojo lastno skupi* no, ter naj ne izrabljajo »strokovnosti« Zveze v svoje politične s vrhe.
Kot posebno' važno deficitno postavko v našem strokovnem delu moram omeniti po* polno desorganiziranost našega najvažnejše* ga dela v lanskem in letošnjem letu, t. j. delo ob novih učnih načrtih posebc in ob vsem kompleksu šolskega in učiteljskega vprašanja na splošno. Pri tem delu je Zveza pokazala, da ni dorasla svoji nalogi — Mene — tekel — ufarsin! Na svojo pest, brez enotnih navodil so poročevalci na okrajnih konferencah izvr* šili ogromno delo: postavljeni so bili pred ul* timat, izdelati svoja strokovnjaška poročila v teku 14 dni, in to iz snovi, ki bi zahtevala predvsem mesece poglobitve in študija. Na ta način forsirana poročila naj služijo za te* melj naši bodoči šoli. Velikanska, odgovor* nosti polna naloga* slovanskega učiteljstva v Italiji se je izvršila po impulzu posameznikov, neorganizirano, neenotno, ne preštudirano, mimo Zveze, ki bi ravno ob tem strokovnem delu par excellence morala dokazati svoje eksistenčno pravo. Članom šolsko * politične* ga. odseka je treba v očigled njihove gorečno* sti za strokovnost Zveze zaklicati »Hic Rho* dus, hic salta«, ne pa da pridejo po enoletnem temeljitem spanju ste svoje Kralj * Matjaže* ve ture na delegacijsko zborovanje z devizo »Vsi za* krepko Zvezo!«.
Tudi kar se tiče gmotnega vprašanja nista niti Zveza niti njeno glasilo izvršila v polni meri svoje dolžnosti. Prva vsled nezadostnega stika z italijanskimi učiteljskimi organizaci* jami, drugo vsled nezadostne informacije o tozadevnih akcijah italijanskega učiteljstva.
Cenjena delegacija! Bilo bi še marsikaj, kar bi se dalo izvleči iz magacina izpodbujeval* nih posameznosti iz polpreteklega časa naše Zveze. Razprostrimo pa preko vsega plašč pozabljenja! Naj samo še reasumiram na kratko dejstva, ki kažejo ravno vsled svoje konciznosti strokovnost naše Zveze v naj* jačji' luči: nediscipliniranost, letargija, nede* lavnost, malomeščansko neiskreno politikar* stvo, sabotaža vodstvenih ukrepov, fabrika resolucij in protestov, grožnje brez dejanj, iskanje osebnih stikov mimo Zveze, straho* petnost. Evo vam Zveze v sami srajci!
Nadaljevanje prih.
nami je, ki bo* premagala anarhistično stanje sveta in zapodila volkuljo (pregreho) v pekel.
V nebesa spremlja Danteja Bcatrice, sim* bol miru in čistosti. Povsod srečujemo lju* di, ki so živeli v Dantejevi dobi, posebno v rlorenci. Dante se pogovarja z dušami teh ljudi. In ti pogovori vzbujejo gnus, grozo in globoko žalost. Razmotrivajo se globoka te* bloška in politična vprašanja in pred nami stoji vsa nravna vrednost tedanje Italije, ki je znala ljubiti, a1 še bolj temeljito sovražiti.
V Commediji vidimo simbol človeške duše. Iz nagnjenja k slabemu, se moramo izčistiti in zapustiti pot, ki vodi v greh. In to je mogoče s pomočjo uma, ki nam je od Boga dan.
Dante je duševna veličina univerzalnega pomena. Njegov pliv se je kazal v literatu* rah vseh narodov.
J. Ribičič.
VICE ORLJAK:
Nešto o pevaniu u puikoj ikoli
Nastavak.
Mnenja1 sam, da -pučka škola nema zadače stvarati «obligatne» altiste. Jesaim nasuprot za to, da sva deca pevaju sad sopran, sad alt, u nakani, dai sva deca prisvoje melodij u popevke. Ovo dašto samo u slučaju, ako alt usposredno prati sopran s dionicu.
Najviši stepen pevanja u pučkoj školi je taj, da učenici pevaju dvoglasno protupos makom, gde dakle alt ne prati u tercama. — Ovde ne ide vežba onako lako i po sluhu. Tu če morati učitelj, odobrati učenike dobra sluha niskog golenog registra, te ih posebice izvežbati u pratnji, naime altu, na način, leao da je alt neka prava melodija samo za sebe, drugčije, čine mi se, neče doei učitelj do aispeha.
sopran, a godi alt i1 obratno, čime zadobivaju deca pravi pojam o pesmi. Još jasni ji bio bi, kad bi im ju učitelj svirao na harmonik ju.
Naša pučka škola ne če moči poduzimati predvežbe za dvoglasno pevanje. Več prijc spomenuh da valja učitelju spočetka birati ta« kovc napeve, ko ji' se kreču u dotičnom duru, pošto ove kao naravne, lako1 se pevaju. Nu odobrat če naumice i takove melodije za več uvezbanijti decu, koje se odaljuju pomoču povisilica i ponizilica od njezinog dur — pre« meta; — ovakove su najteže popevke.
Hoču da svršim. Glavna zad,ača obuke u pevanju jeste ta, da naše dete uzljubi pevan--je, da rado peva i na kuči i na polju. Glavno je, da naša deca pevaju i pevaju svagde i svagda bez srama i straha. Tomu treba da ih ponuka i vavikne školai u školi, na igralištu i na školskim izletima. Ako ti, učitelju, nedos« taje vremena baviti' se pevačkim predvež« bama, ili dec! preveč dosadjuju, a ti samo pe; vanjem pesama od lakših na teže praktično naučiš ih — teoriju i predvežbe Pevaj za to svakidan, pa bilo makar za pet časova. Mono« tonija u školi i umornost i zaspanost deci odstranjuj pevanjem, veselim pevanjem ve* sela srca.
Na: 4. stupnju slede sve dosad spomenute elementarne vežbe u opsegu od šest glasova. Pevanje intervala, i sekste. Popevke: Dobro jutro mamice — Igra kolo — 1 ri ptičice goru.
Na 5. stepenu vežba se u sedmomu tonu. Vežbe ko i pr e. Pevanje pesama u okviru od 7 glasova. Učitelj nek na ovim visim stvupnjevima usavršuje učenike u ritmici i dihamici (taktovanje), te umeti popevku re> producirati sad jate sad' tiše. Popevke. Sas dila sam bosiljak----
(Nastavit če se.)
IZ ORGANIZACIJE
Volitve Zvezinega vodstva so zadele ob kamen, prišli smo, tako kaže, v krizo. Ali če nas znamenja ne varajo, ta kriza ni globoka, notranja kriza, ki bi razmajala do tal vso stavbo naše organizacije, ki bi razkosala vsa učiteljska društva, temveč je kriza na površju, zunanja kriza, ki jo bomo premagali, bodisi s pomočjo Zvezinih pravil, bodisi brez njih. V interesu stvari je, da se tekoči posli vodijo nepretrgano dalje, da vrše društva nasproti Zvezi svojo dolžnost in da se vzdrže naši trije listi brez občutne škode, zakaj vsaka škoda v organizaciji bo škoda učiteljstva in šole. Okrajna društva so težišče Zveze, zato je potrebno, da ostanejo njih odbori trdno in delavno na svojih mestih, da preprečijo rzakrajanje in določijo bodisi direktno, bodisi na zborovanjih upravne odbornike, katerih pride po eden na vsako društvo. T upravni odborniki naj potem ukrepajo dalje na skupni seji, da pridemo čim prej v normalno strugo. To bi bilo glavno. Vodstvo, mislimo, imamo, nedostaja nam le upravnega odbora in odsekov, predvsem odbora. Če vodstva ni, gre iniciativa Vam, podpredsednik Križmaji! Bila bi naša velika krivda, če bi brez notranje nujnosti prepustili razpadanju, kar se je zgradilo v trudih in borbi. Pri delegacijskem zborovanju se je vse učiteljstvo izjavilo za Zvezo in tisti trenutek, ko bi je ne bilo več, bi se v toliko ostrejši luči pokazala nje potrebnost. Vse žive sile naprej, na delo za vse, kar nam je skupnih koristi!
Pevski zbor »Zveze« Slovenci ne verujemo v to, kar je izšlo iz naših vrst, verujemo v to, kar nam da tujina. Tisočletno robstvo ni moglo dati drugačnih sadov. Ko nam kak tujec hvali svojo kulturo, ki je tudi sam o njej samo slišal, tedaj poslušamo z občutkom sramu v svojih srcih. Malokomu je padlo na um opozoriti tujerodca na kulturni napredek Slovencev v zadnjem stoletju. In tako smo krepili sami prepričanje drugorodcev, da smo narod napol-divjakov, ki jih je treba šele vpeljati v kulturo. Noben narod Se doslej ni tako malo brigal za to, da bi ga svet začel spoznavati, kot mi. Zabubali smo se vase in smo bili srečni, če smo se mogli med-seboj nemoteno vjedati.
Drugi narodi so bili v tem povsem drugačni. Poglejmo Čehe! Odposlali so v svet svoje vijoliniste, quartete na lok in svoje zbore, ki so češko narodno in umetno pesem proslavljali. In vendar ne stoji slovenska narodna in ne umetna glasba daleč za češko.
Kar je bilo mogoče Čehom in Moravčanom, zakaj bi to ne bilo mogoče nam Slovencem?
Italija ne goji vokalne glasbe v taki meni kot mi! Zakaj bi tedaj ne pokazali, kaj zmoremo in kaj imamo!
Lajovic, Ravnik, Škrjanec, Kogoj in drugi stopijo lahko brez sramu pred svet. Dober zbor, ki bi pel njihove pesmi, bi jim priboril ime tudi izven domovine.
In ravno v zadnjem času se toliko govori o zbli-žanju, o stikih! Ti stiki so gospodarskega pomena, ki trajajo le toliko časa, dokler enemu ali drugemu polni žepe. Vsi vemo kolika je notranja vrednost takih zbližanj. Stiki in zbliženja, ki temelje samo na suhoparni računajoči trgovini, nima visoke cene. Ako hočemo, da nas res spoznajo, mo;amo poseči glob je.
Žedolgo časa nosim željo v srcu in mishm, da bi se sedaj dala realizirati.
Ustanovi naj se pevski zbor »Zveze«, pomnožen z gosti izven učiteljskih vrst. Seveda pridejo v poštev same dobre pevke in pevci. Ta zbor se naj vadi deloma v Gorici deloma v lrstu. Skupno pa. enkrat na mesec v kakem kraju, ki je vsem najbolj priročen. Z repertoarjem kakih petnajst najznačilnejših pesmi slovenskih komponistov stopi zbor pred poletjem pred italijansko tržaško in goriško publiko ter kritiko — o počitnicah pa naj napravi zbor turnejo po Italiji.
Ta program je maksimalno začrtan morda samo v času — realizirati pa se da! Uspeh bi bil dvojen: Prvič bi na najbolj neposreden način opozorili Italijo na to kar je izključno našega in drugič bi imeli v Zvezi morda edini odsek v katerem bi se ne diferencirali.	.
Upam, da se bo govorilo o tem na prihodnjem^ izrednem zborovanju »Zveze«.	J-	Ribičič,
Učiteljsko društvo za Trst in okolico bo zborovalo v nedeljo dne 9. t. m. ob 11 v ljudski šoli na Katinari s sledečim dnevnim redom:	1. Pozdrav
predsednika. 2. Volitev odbornika v upravni odbor »Zveze«. 3. Razno. — Naprošajo se tovariši(ice), da se zborovanja polnoštevilno udeleže.
Predsednik.
Poziv na redovitu glavnu skupštinu »Jugosl. učitelj. društva« za kotar Pazin, Pul, Poreč i Kopar, što če se obdržavati u nedelju dne 16. oktobra 1921 .u 10 sati u Lupoglavu i to uz sledeči dnevni red: 1. Otvorenje skupštine; 2. Priopčenja; 3. Naknadno odobrenje delegata za »Zvezino« deleg. Zborovanje u Vipavi; 4. Konstituiranje društvenog odbora na temelju novih pravila te dvojice revizora; 5. Biranje kotarskih odbora; 6. Biranje društvenog zastupnika u »Zvezin« upravni odbor; 7. Slučaj-
nosti.	.	Odbor/.
Opaska. § 24. pravila:	Predloži	se moraju prija-
viti odboru (sada u Buzet) tri dana prije skupštine, a o neprijavljenim predlozima može se raspravljati, ako to zaključi glav, skupština.
Kolegi i kolegice! dužnost vas sveta zove, da do-djemo svi na skupštinu.
ŠOLSKE VESTI.
Šolsko leto 1921 22 začenja pod neugodnimi au-spicijami. Preuredba šole je že sama po sebi dovolj težavna, razen tega se še sunkoma razvija. Pravkar smo videli, kako so se izvršila imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov, nenadno, menda celo brzojavno. In vendar so ti nadzorniki le kratko dobo na svojih mestih, ko so se prej imenovali vedno najmanj za šest let ter so politični okraji še vedno iste obsežnosti kot so bili poprej. Med nadzorniki ima učiteljstvo tudi prijatelje, to vemo, vzlic temu smo popolnoma hladni, ko jih presejajo. Povejte nam, ali je kje kateri član učiteljskega društva? Nabrže nikjer. Poznamo pa take, ki so bili nasprotniki vsakršne učiteljske organizacije. Želeli bi manj predsodkov in več razumevanja za učteljske težnje, da ne bomo videli nasprotnikov celo tam, kjer bi po vsej pravici lahko iskali boljših prijateljev.
V inozemstvu imamo baje okrog 2400 dijakov. Kaj govori to dejstvo? Da vlada nikakor ni preprečila nadaljnega izobraževanja slovanskim dijakom, ker ni odprla dovolj srednjih šol, temveč da je zaprla. pot do studenca vede le našim ubožnim, a
nadarjenim ljudem, ki nimajo sredstev, da bi se učit daleč od doma. To je le en sad kratkovidnosti. O moralni strani takega početja pa niti ne govorimo, ker j eto veliko, žalostno poglavje zase.
Zaprte šole. Naše šolstvo ene more do one stopnje, Iti jo je doseglo pred vojno, ker nedostaja učiteljev; več šol bo tudi nastopivše šolsko leto zaprtih. Ali res ne more nihče iz Jugoslavije nazaj, kamor je pristojen? Ali res bi se ne znal zagotoviti službenega mesta, primernega svojim službenim letom? S pomočjo učiteljev v okr. šols. svetih ali s pomočjo odborov okr. učit. društev bi se doseglo marsikaj, toda potrebna bi bila dobra volja! Iz časnikov razberemo, da je onostran meje mnogo očitanj »tujcem«, ki odjedajo »domačinom« kruh, in menimo, da so taki očitki grenki. A naše šole ostajajo vendarle zaprte...
Premeščenja okr. šolskih nadzornikov. — »Era Nuova« z dne 2. sept. 1921. piše:	Zveza okrajnih
šolskih nadzornikov nam sporoča: Ministerstvo za uk je odredilo, najbrže na predlog osrednjega nadzornika kom. Graziani-ja, sledeča premeščenja okr. šolskih nadzornikov Jul. Benečije, z novimi okrajnimi delokrogi, zadnje le kot poizkus:
Gosp. Marij Pasqualis ostane na glav. civ.' komisar jatu kot dodeljeni nadzornik (ispettore aggiunto); ob svoji strani bo imel prof. Jožefa vit. Devesco-vi-ja.
Na mesto tega pride za laške šole v Trstu, predmestju in okolici ravnatelj Aldo Lussich, ki je na zelo dobrem glasu. Lussich bo imel kot tovariša pri premeščen na realko v Idriji.
Mesto nadzornika za tržaške slov. šole Antona Craizerja zasede kolega Jožef Vaselli. Craizer ima :nadzorovalni nalog za slov. šole koperskega in sežanskega okraja, kjer sta bila nameščena prej imenovali Vaselli odnosno prof. Sikst Demonte, ki je premeščen narealko v Idriji.
Za laške šole v koperskem okraju ostane zaslužni Jožef Parentin.
Henriku Medichu sta odkazana idrijski in po-stonjski politični okraj.
Nadzornik Marko Cociancich gre iz Postojne v Gorico na mesto prof. Camisi-ja.
Franc Spazzapan bo imel slov. šole tolminskega in nemške trbiškega okraja.
Nadzorovalni nalog šole gradiščanskega okraja in za ital. šole v Gorici ima vit. Jožef Menon.
Ni znan razlog, vsled katerega mora zapustiti nadzorniško mesto za tržiški okraj nadz. Anton Dessenibus.
Civ. komisar Ales mu je dal ob sporočilu te mi-nisterialne odredbe zelo laskavo izjavo.
So ga vrgli ven na zelo lep način... kot nagrado za to, kar je naredil Dessenibus v nenavadno težavni dobi.	_
Nadomestiti bi ga moral učitelj Emil Gratton iz vadnice v Gradiški. Grattonu se mudi, da sprejme posle Dessenibus-a, ki bi moral prevzeti Grattonovo mesto na omenjeni vadnici.
Gotovo bi bilo zelo kolegijalno, ne pustiti se izrabiti v svrho moralnega oškodovanja tovariša, zato bo zmeraj zelo previdno, da se raje počaka. Tudi odlični učitelj Comar bi se moral prepričati, če gre Ivan Dobrovich iz Poreča »hote ali nehote«.
Na vsak način bi bila lahko vlada, predno se je zaletela in izdala odredbe, skoraj po tihotapsko, vprašala prizadete in se posvetovala z merodajnimi (faktorji); nasprotno je dokazala, da ni vzela preveč v poštev spomenic, reklamacij in ugovorov Zveze okr. šolskih nadz. Jul. Benečije.
Minister za uk naj posnema svojega tov. za vojno, č. Gasparotto; naj se prepriča z lastnimi očmi, na mestu, o stanju naših šol.
Laške in hrvaške šole volovskega in lošinjskega okraja so poverjene nadz. Nikoli vit. Pegan-u; hrv. šole pazinskega, puljskega okraja, in ono malo število, kar jih je v poreškem okolišu, so odkazane g. Tribusson-u.
Profesorji Brida, Siderini in Zgrablich gredo, t. j. ali so se odpovedali, ali so bili vsled dosluženja vpokojeni.
Ital. šole puljskega okraja bodo imele kot nadzornika izvrstno moč: ravnatelja Dallamoro in one pazinskega okraja kolego iz starega kraljestva.
Namesto, da se je skrčilo število nadzornikov, zakaj se ne bi raje izčistili uradi, vsi uradi, tiste nadloge, tistega živce uničujočega in delo ustavljajočega zajedavstva, ki je sestavljeno iz nepotrebnih uradnikov in gospodičen?
Iz seje ožjega okr. šol. sveta tolminskega. Na lastno prošnjo se premestijo: Ivančič Ivo v Sužid, Furman Emilija na Kamno, Bogotaj Stako v Planino, Jug Ignacij v Poljubinj, Urbančič Anton v J olmin, Olga Miklavič v Idrsko, Stres Stanka v Breginj in Ivančič Marija na Trnovo.	oi >•	\ ®
Nanovo se začasno nastavijo:	Skubin Anton v
Robediščah, Miklavič Oskar v Sedla, Pitamic Edvard v Drežnice, Tavš Gabrijel v Zakrižu, Mučič Anton v Orehku, Tylle Marija v Gorjah, Prinčič Stanislav Jagršče-Krnice in Birsa Edvard v Stržiščah.	•	R-
Listnica uredništva.
Tov. Junij! Vaše mnenje je Zvezi nujno potrebno. Prosimo, da se čim prej in čim več oglašate, Pozdravljeni!