Amerikan ski
Slovenec
Aaericu 1» Spirit; Foreign In Langnage Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Bates on request	Katoliški list za: slovenske delavce v Ameriki in	glasilo D. S. D. «	Organ of the Besr Klementof Ameiieiucii.ed Slove Diane . It covets News ami Contains. Matters of. Special Importance to Them Not Found elsewhere
ŠTEVILKA 90.	JOLIET, ILLINOIS, 4, OKTOBRA 1918.		LETNIK XXVII
Francozi zavzeli mesto St. Qnentin.
Nemci se umikajo iz Belgije, kaor tudi na več drugih odsekih zapadne fronte.
BRITANCI ZAVZELI DAMASK.
Avstrijci zapuščajo Albanijo, kjer bili v nevarnosti zajetja.
ZAPADNA FRONTA.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as required by the act of October61917.
Američani v ljutem boju.
Z ameriško armado na st.-quentin-skem odseku, 30. sept., 4:30 pop. (Po Associated Press.) — Američani na tej fronti so bili zapleteni v ljuto bojevanje ves dan. Bilo je mnogo bojevanja od moža do moža in mnogoštevilni Nemci so bili usmrčeni po granatah in bombah, spuščenih v njih globoke izkope Hindenburgovega sistema.
Američani sos poznali za potrebno, .iztrebiti del Hindenburgove linije, skozi so prodirali. Tako hitro so napredovali v svojem podjetju včeraj, da so bili mnogi Nemci puščeni v izkopih in nekateri izmed njih so se izkazali kot resna nevarnost.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct." 3, 1918, as requiredby the act oflOctober 6,1917.
Britanci prodirajo.
London, 30. sept. —■ Britanske čete v odseku St. Quentin-Cambrai so danes dalje prodirale vkljub močnemu odporu, kakor je naznanil feldmaršal Haig 'z britanskega glavnega stana noc«j. Med drugimi vasmi so zavzele Thori-&ny, Le Fronquoy in Gonnelieu ter uJele mnogo Nemcev.
izza dne 26 septembra, je naznanil gen. Pershing nocoj.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as required'by the actofOctober6,1917
Britanski vojni plen.
London, 1. okt. — Skrajno ljuto bojevanje se je vršilo ves dan ob odseku CambraijSt. Quentin, kakor poroča nocoj feldmaršal Haig.
Vkljub naraslemu nemškemu odporu so Britanci pridobili važnega oze;nlja ob večjem delu linije.
Med mesecem septembrom so Britanci dobili v svoje roke na zap.iJni fronti 66,300 ujetnikov in 700 topov. Med mesecom avgustom in septembrom so Britanci zajeli 123,618 ujet nikov in 1,400 topov.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, a>s required by the act of October6,1917.
Francozi vkorakali v St. Quentin.
Francoski glavni stan na Francoskem, 1. okt., 3 pop. ( Po Associated Press.) — Francoske čete so vkorakale v St. Quentin danes popoldne.
Silni razpoki so bili opaziti v St. Quentinu začenši ob 6. uri davi. Gen. Debeneyeve čete, nastopajoče z Britanci sevrno od mesta, so prodrle onkraj ceste St. Quentin-Cambrai.
Med krajema Urvillers in Cerizy za devajo Francozi ob mnogo mečnejši odpor iz gnezdišč s strojnimi puškami, toda povsod so napredovali v tem o-krožju južno od St. Quentina.
True translation filed with the postmaster at Joiiet, 111., on Oct. 3, 1918, as required by the act of October 61917
Američani se bojujejo po levje.
Z ameriško armado na st.-quentin-ski fronti, 1. okt. (Po Associated Press.) — Nekaj sto Američanov v gotovi postojanki daleč v ospredju med mestoma Cambrai in St. Quentin, ki so jo dosegli pozno v nedeljo, se je hrabro držalo proti močnejšim sovražnikovim številom, po najzad-"jih poročilih, ki so bila prejeta včeraj. Avstralci so junaško poskušali pomagati jim in, kolikor je znano, se še trudijo, -a uspeh šc ni znan. Ljuto bojevanje se nadaljuje tukaj.
True translation filed with 'he postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918,. as required by the act of October6,1917.
Zbili nad 100 sovražnih letal.
Washington, D. C., 1. okt. — Več "ego 100 sovražnih zrakoplovov in 21 balonov so zbili ameriški zrakoplovci
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. J, 1918, tte requiredby the act of October 6,1917.
Zopet v francoskih rokah.
Francoski glavni stan na Francoskem, 2. okt. (Reuter's.) — Ves St. Quentin je sedaj v francoskih rokah.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as required by the act of October 6 1917
Britanci zlomili nemško linijo.
London, 2. okt. — Med mestoma Cambrai in St. Quentin je ]^ila nemška obrambna linija zlomljena. Negotovo je, kakšnel inije ima sovražnik v ozadju.
Britansko napredovanje ogroža linijo nemškega umikanja v dolini reke Oise in tudi od St.-Gobainskega hribovja.
Sovražnikov umik v veliki meri je videti verjeten. V slučaju dokaj dobrega vremena je pričakovati nekaj velikih izprememb na zapadni fronti pred zimo.
Velike vrzeli v liniji.
Velike vrzeli so bile natrgane v nemški liniji med St. Quentinom in Le Cateleton. Feldmaršal Haig je naznanil danes predretje nemške lini-
UNCLE SAM: "NOW, ALL TOGETHER!"
je
na fronti Fonsommes-Beaurevou.
|q|
Beaurevoir je poltre^o miljo vzhodno od Le Cateleta in Fonsommes j,e kakih pet milj severovzhodno oU Si. Quentina.	•
Sequehart, polpeto miljo jugov. ■ hodno od Bellicourta, so pridobili -Britanci davi, a so bili prisiljeni k umik i pozneje. Obdržujejo pa še vasico Preselles, baš na sevrni strani. ..
Več pridobitev v Cambraiu.
Nemci so izgubili nadaljnjega ozemlja Britancem v predkrajih Cambrai;. in severozapadno od tega mesta.
Južno od Cambrai so britanske in škotske čete, z Nevozelandci vred, zasedle Crevecour in Rumilly.
Avstralci so dokončali delo iztreb' ljenja nemških branikov južno od Le Cateleta in Gouya ter osvobodili Jon-court.
Bolgarsko premirje
straši Avstrijo.
Dvojna monarhija v najresnejšem po-| ložaju vsled zunanjih in notranjih dogodkov.
PANIKA NA DUNAJSKI BORZI.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as required by the act of October 61917
Vidi veliko zmago gotovo.
Britanski glavni stan na Francoskem, 2. okt. (Po Associated Press.) — Dolga, ljuta bitka še divja ali obrnila se je tako odločno v prid Britancem, da je komaj celo sedaj prezgodaj, pozdraviti jo kot veliko zmago.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on Oct. 3, 1918, as required.jbytheactof October6,1917.
Nemci se umikajo iz Belgije.
Pariz, 2. okt.—Nemci odstranjujejo svojo težko artiljerijo z belgijske bre-žine, po tukajšnjih današnjih poročilih.
Belgijska armada, sodelujoča z britansko armado gen. Plumerja in francoska armado gen. Degoutta, je danes obnovila svoje močne napade z uspehom.
Zajemanje krajev Turcoing, Roubaix in Lille naglo napreduje.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as requiredlby the act oflOctober 6,1917.
Britanci jih zasledujejo.
London, 2. okt. — Nemci se umikajo na široki fronti severno in južno od kanala La Bassee in Britanci jim slede za petami, , poroča feldmaršal Haig nocoj iz glavnega stana.
Turčija izteguje "mirovne tipalnice". Druge zanimive novice.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as reuqired by the act of October6,1917.
Bolgarija nevarna Avstriji.
Basel, Švica, 2. okt. — Bolgarsko premirje je brez dvoma, provzročilo resen položaj za Avstro-Ogrsko, je rekel avstrijski prvi minister včeraj v poslanski zbornici, ali primerne vojaške naredbe bodo takoj ukrenjene v soglasju z Nemčijo.
Prvi minister, baron Hussarek, je imel dolg govor o položaju. Češki poslanci so mu neprestano segali v besedo.
Baron von Hussarek je rekel, da je gotov, da prihaja ura, ko se bo ravnalo po predlogu barona Buriana, avstro-ogrskega ministra zunanjih stvari. Eno najvažnejših vprašnj je poljsko, je rekel.
"Poljska država je ustanovljena na temelju proglasa obeh cesarjev z dne 1. nov. 1916," je rekel von Hussarek.
Cehi in Ukrajinci so krepko ugovarjali, ali von Hussarek je nadaljeval:
"Poljska se zdaj pogaja na podlagi enakosti s centralnima velesilama in je na tem, da postane neodvisen či-nitelj v evropski politiki, toda Poljska sama mora odločiti obliko vladar-stva, ki jo želi."
brzojavka :z Francije pravi danes, da avstrijski časopisi naznanjajo prihod na Dunaj grofov Tisze, Apponyja in Andrassyja, glavnih ogrskih mirovnih zagovornikov, ki so šli tja vsled bržo-javk od cesarja Karla.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as requiredby the.actof October6,1917.
Čehi nočejo v kabinet.
Amsterdam, 2. okt. — Češkoslovaški voditelji so ostro zavrnili ponudbo za njihov vstop v avstrijski koalicijski kabinet, po dunajski brzojavki na tis-njeni v "Frankfurter Zeitung"-.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as required) by theiactof October6,1917.
Zajeti Američani rešeni
Britanski glavni stan na Francoskem, 2. okt. (Po Reuterjevi agenciji.)
Oddelek Američanov, ki se je z uspehom branil izza nedelje v neki postojanki daleč v ospredju med mestoma Cambrai' in St. Quentin proti mnogo močnejšemu sovražniku, je bil rešen.
V naših napadih okrog Vendhuila včeraj smo prodrli in rešili ta oddelek, broječ nekaj sto mož, ki je zavzel svojo pozicijo v nedeljo zvečer in bil obkoljen po Nemcih v ponedeljek žara na.
Vkljub dejstvu, da jim je stal nasproti mnogo močnejši sovražnik ter so imeli streliva in živeža toliko, kolikor so ga nosili pri sebi, so se Američani ijajno upirali in zemlja je bila posejana z nemškimi mrtveci.
LAŠKA FRONTA.
Stric Sam: "Sedaj vsi skupaj!"
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as required'by the/act of October 6,1917.
Topniški dvoboji.
Rim, 1. okt. — Topniški dvoboji, ki so postali silni zdajpazdaj, so bili v-čeraj ob vsej fronti v okrožju Pasubia, na Asiaški Visoki planoti in v okolici Montella vseverni Italiji, pravi danes izdano službeno naznanilo laškega vojnega urada. Južno od Morija so bili sovražni oddelki, ki so poskušali približati se laškim linijam, razkropljeni.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as reriiiirc<VbytheactoityOctober 6,1917.
Avstrijske patrole prepodene.
Rim, 2. okt. —• Topniške dvoboje v pogorskem pasu in odbitje avstrijskih patrol na istem odseku poroča službeno naznanilo laškega vojnega urada. Naznanilo se glasi:
"Topniški dvoboji so bili blizu Ca-noalaghov in Posine, na Asiaški visoki planoti in okrag Montella. Sovražne patrole, ki so poskušale približati se našim predstražam blizu Morija in na Col-Del-Rossu, so bile prepodene."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as required by the act of October6,1917.
Dunaj kliče Ogre.
Washington, D. C., 2. okt. — Uradna
BALKANSKA FRONTA.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as required by the act of October6,1917.
Srbsko poročilo.
London, 2. okt. — Službeno poročilo srbskega vojnega urada pravi:
Okrog poldne, v trenotku prenehanja sovražljivosti, smo obdrževali linijo od Obzorne na pogorju do Male-ša v Tarni Kamen, severno od Ca-reva ter bolgarsko mejo med Ždi-vrhom in Stracinami. Zvečer smo v-korakali v Kumanovo.
Bolgarske čete se vračajo na bolgarsko ozemlje.
PALESTINSKO-SIRSKA FRONTA.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, ate requiredby the act of October 6,1917.
Britanci zavzeli Damasj^
London, 2. okt. — Damask, glavno mesto Sirije, so zasedle gen.-Allen-byjeve čete v torek dopoldne, po danes izdanem službenem naznanilu britanskega vojnega urada.
Več nego 7,000 Turkov je bilo ujetih, ko so britanske čete zasedle mesto. Naznanilo vojnega urada pravi: "Vojaki avstralske jezdne divizije so prihajali v Damask v ponedeljek zvečer. Ob 6. uri v jutro 1. okt. je bilo mesto zasedeno po britanskih četah in delu arabske armade kralja Husseina. Nad 7,000 Turkov je bilo ujetih."
Udarec za Turke.
Damask je turško opirališče v Siriji in njegov padec prejkone pomeni konec vsega turškega odpora proti gen. "illenbyju v Palestini in Siriji. Starinsko mesto je vezišče železnic, dr-žečih v luko Beirut in Aleppo, 180 milj severovzhodno.
Aleppo je najvažnejše turško opirališče v tej pokrajini Male Azije, ker je vezišče železnic iz Palestine v Mezopotamijo.
Sveto mesto mahomedansko.
Damask ima kakih 150,000 prebivalcev. Je eno svetili mest mahomedan-skili in Arabci je smatrajo za enega četverih paradižev na zemlji,
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as requiredjby theiactof October 6,1917.
Azijska kolera na Dunaju.
Madrid, 2. okt. (Po Associated Press.) — Več slučajev azijske kolere so zasledili na Dunaju in smrtni slučaji o se pripetili vsled te bolezni tam-' kaj, po uradni brzojavki, prejeti tukaj & avstrijskega glavnega mesta.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as required,jby thč act of October 6,1917.
Upori na Slovenskem in Hrvaškem?
London, 2. okt. — Bolgarske čete zapuščajo Srbijo in se vračajo na bolgarsko ozemlje, po srbskem uradnem naznanilu od torka zvečer.
Vest je dospela v srbsko armado, da so upori izbruhnili v Srbiji in drugih krajinah, kjer so Srb', Hrvati in Slovenci. To naznanilo prinaša srbska poluradna nota, datirana - torek, ki pravi, da se; morajo poročila prejeti z veliko previdnostjo.
Bati se je, pravi nota, da avstro-ogrska vlada nalašč pripravlja s policijskimi oblastvi hujskanje mirnih prebivalcev, da potem na temelju takih dejanj zasega njih lastnino in jih zapira v taboriščih. Rečen je, da so taborišča ,v strašnem stanju zaradi nalezljivih bolezni in nesnage.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as, requiredby the,act of October 6,1917.
Strah na Dunaju.
Amsterdam, 2. okt. — Sobotni dunajski časopisi, ki so dospeli semkaj, opisujejo velikansko senzacijo, katero je provzročil v avstrijskem glavnem mestu bolgarski polom. Govorice so ■se razširjale naglo kakor blisk, da je Turčija sledila koraku, da se je kralj Ferdinand odpovedal prestolu, da je bila njegova palača razstreljena in da je revolucija izbruhnila na Bolgarskem.
Te govorice so bile takoj Zanikane, ali vtis je ostal, da :e odločitev Bolgarije prizadela resen audarec dvojni monarhiji.
Panika je bila na borzi, kjer so izgube poskočile do 190 toček v nekaterih slučajih, kakor poroča danes "Neues Journal" Preplašenost na borzi v Budimpešti je bila taka, da so morali poslovanje ustaviti.
bliževanje baje poluradno, ne bo vzeto na znanje, pravi časopis, dokler ne bo prejeta uradna brzojavka.
Carigrajski časopisi izražajo upanje, da bo Nemčija držala že'-«nico Ber-lin-Dunaj-Carigrad odprto. Od tega vprašnja, pravijo, bo odvisno vedenje Turčije.
True translation filed with the postmaster at JfflietTlll., on Oct. 3, 1918, *as .required! by the act of October 6,1917.
Hripa v taboriščih,
Washington, D. C., 30. sept. — Več nego 20,000 novih slučajev španske influence je bilo med neznanjenih iz vo jaških taborišč medoseminštiridesetimi urami do danes opoldne. Slučajev pljučnice je bilo 733 in smrtnih slučajev 277. Skupno število slučajev pljučnice je sedaj 5,766 in smrtnih slučajev 1,577.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as requiredfby the act of/October 6,1917.
Avstrija želi mir.
Amsterdam, 1. okt. — Po budimpe-itanskih časopisih želi avstro-ogrska vlada mir v dogovoru z Nemčijo v-kljub dejstvu, da je bilo vse ukrenjenov za obrambo vsled izstopa Bolgarije iz vojne.
True translatipn filed with the postmaster at Joliet, 111., on Oct. 3, 1918, as requiredby theactof October6,1917.
Turčija iztega "mirovna tipala".
London, pred Montreala, 1. okt. — Bolgarija je med razpravo o premirju v Solunu naznanila, da ni nasprotna napadu Turčije, po zanesljivi brzojavki, prejeti v Londonu, kaor danes poroča Reuterjev "Limited". Bolgarija pa je pojasnila, da bi mogla vojaško nastopiti V tej zvezi samo v sodelovanju z zavezniki.
Za petami tega razvoja pravi "Evening Mail", da je Turčija iztegnila mirovne "tipalnice". Dočim je to pri-
SLOVENCI, HRVATI IN SRBI!
Upisovanje četrtega posojila Svobode pada v dobo, ko naši močni zavezniki gredo iz zmage do zmage na zapadni fronti, rušeč nemški militari-zem, na drugi strani pa tudi naši bratje na Balkanu s pomočjo plemenitega francoskega naroda in ostalih zvestih zaveznikov slave ponovne zmage. Z ozirom na colokupni bojni položaj, v katem igrajo znatno ulogo vspehi naših bratov na srbski fronti, se je pričela ideja osvobojenja in zjedinjenja prevajati v delo. V tem velikem zgodovinskem činu sodelujejo tudi bratje* katere ste vi poslali svojim bratom na pomoč.
Vam, ki ste ostali tu, se kaže sedaj prilika, da se tudi sami posredno udeležite uresničevanja narodnega osvobojenja in zjedinjenja. Vaše sodelovanje pri osnovanju nove svobodne domovine naše troimenega naroda bo toliko, kolikor bodete pokazali ljubezni in udanosti napram tej deželi, v kateri ste našli svojo drugo, a svobodno domovino. Plemeniti in vzvišeni cilji, zaradi katerih je stopila ta država v svetovno vojno, vam niso nepoznani. Njen ti boEingMjan in največji zaščitnik vsake o -tootle, predsednik Wilson jih je jasno razložil. Iz vsega, kar je ta dežela dosedaj storila in vedno več doprinaša, se morete tudi sami prepričati, da je stopila v svetovno borbo zato, da uniči enkrat za vselej vsako brutalno silo, da zaščiti slabotne in nemočne, da osvobodi naše stoletja zasužnjene brate, za katerih svobodo je Srbija sama sebe žrtovala.
Z vašo udeležitvijo pri podpisovanju četrtega posojila svobode dajete najboljši dokaz, kolika je vaša ljubezen in udanost do nove domovine in močne zaščitnice našega narodnega življenja. Vsakdo od vas je dolžan storiti vse kar more. ..Kolikor bode vsakdo po svojih zmožnostih naložil v bonde četrtega posojila svobode, toliko bo dal dokaza svoje ljubezni do te dežele, toliko bo njegovo sodelovanje v osvobodilni vojni.
Denar, naložen v posojilo svobode, ne služi samo osvobodilnim ciljem tudi uložnikomjlzaKžffl ? (|'!?ffl?fflgz podjamljenih narodov, temveč daje tudi uložnikom korist in vso garancijo. Neizčrpno bogastvo te dežele je popolno jamstvo za točno izplačanje bondov. V tem oziru ni nihče drugi v stanu, nuditi tako sigurno jamstvo. Poleg osvobodilnih ciljev ^e treba imeti pred očmi tudi vse sigurne koristi od naloženega denarja v četrto posojilo svobode.
J. SIMIČ,
upravitel poslov srbskega poslanstva v Washingtonu.
Jolietske novice.
—	Večerna šola. Superintendent R.
O. Stoops.naznanja tem potom: "Ve-
černa šola (night school) se prične v ponedeljek, dne 7. oktobra, ob 7:30
v Central School, na voglu Scott in Webster streetov. Povejte svojim prijateljem. Razredi bodo sestavljeni ia moške, ki so dobili papirje za državljanstvo. Vsi, ki želijo priti, naj pridejo prvi večer." — Rojaki, v večerno šolo, ki je brezplačna!
—	Joliet prvo mesto v državi Illinois, ki je šlo "prek vrha" (over the trop) v četrtem posojilu svobode. Jo-lietska mestna kvota je §2,203,270. V prvih dveh \lneh kampanje je Joliet podpisal $2,214,900. Ja, Joliet je—Joliet, delavsko mesto!
—	Miss Theresa Nemanich, R\ynor & Granite, se je vrnila včeraj iz Lyon-sa, Ia., kjer je prebila nekaj tednov na počitnicah v gostoljubni hiši Blaž-Chulikove družine.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 2. okt. — Glavna seja podružnice Knezoškof Jeglič št. S S. N. Z. se bo vršila prihodnjo nedeljo dne 6. t. m., zvečer v dvorani K. S. K. Jednote. Začetek ob polosmih. Na tej seji bo volitev novega odbora. Ta seja bo torej največje važnosti za nadaljnji
razvoj in napredek naše jolietske podružnice in zato je pričakovati kar največje udeležbe od strani zavednih članov. Kdor nima -posebno tehtnega izgovora, naj gotovo pride in s tem pokaže, da je resen mož, ki se za resno stvar resno briga. Tudi cenjene članice so vljudno vabljene. Vsi veste, da je Slovenska Narodna Zveza ustanovljena v korist slovenskega naroda v Ameriki in v dobrobit Združenih .držav ter deluje z moralnimi in materijalni-mi sredstvi za osvobojenje in zedinje-nje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo na osnovi najširših demokratskih načel; ter ščiti svoje člane pred ameriško javnostjo in vlado. In baš sedaj nastopajo v svetovnem položaju najusodnejši časi, ki odločijo tudi usodo Slovencev in vseh Jugoslovanov. Zato mora biti S. N. Z. na straži, ka lcor tudi vsaka njena podružnica. £asi so resni, zato se vsi resno po-primimo dela. V nedeljo torej vsi na sejo!	<
—	Smrtna kosa. Včeraj (torek) je v bolnišnici sv. Jožefa, previdena sv. zakramenti, umrla ga. Mary Ar-4>anas, soproga g. Lackota Arbanas, stanujočega na 300 Woodruff road. Bila je stara šele 27 let in zapušča pet nedorastlih otrok. Pokojnica je bila najstarejša hči g. Franka Kožarja. Pogreb se bo vršil v petek iz hrvatske cerkve na hrvatsko pokopališče. N. p. v. m.!
—	Zbolel je za pljučnico Joe Papež, iz Smith streeta, učenec naše župnijske šole, star 11 ali 12 let. Zdravi se v bolnišnici sv. Jožefa, ki je zopet prenapolnjena bolnikov, kakor poroča Rev. J. Plaznik. Kakor je videti, se vtihotaplja menda že tudi v Joliet ta-kozvana španska influenca, ki ji rada sledi pljučnica, ako se bolnik ne čuva, ko zboli za influenco.
—	Na obisku. G. Peter Mladineo iz Wash . _ D. C., upravitelj ta-mošnjeg- 'hladnega "Jugoslav Bureau, Committee on Public Information", se je mudil včeraj v Jolietu, kjer je obiskal več svojih prijateljev. Oglasil se je tudi v tiskarni Am. SI. Zadnjih štirinajst dni je prebil v Chicagu, kjer je prisostvoval 2 zborovanju S. R. Z. in 13. konvenciji Nar. Hrv. Zajednice. G. Mladineo je jako prijazen, a resen mož, ki deluje po vseh svojih močeh za jugoslovansko stvar.
—	Mrs. Frances Sitar, soproga g. Josipa Sitarja, I. podpredsednika K. S. K. J., se je vrnila dne 25. sept. iz Puebla, Colo., kjer se je mudila s svojima najmlajšima otrokoma dva tedna na obisku pri svoji materi, gospe Frances Predovich, katera je prišla s svojo hčerjo v Joliet, da otane tukaj dalje časa.
—	Mr. Walter Predovich iz Puebla, Colo., znani slovenski trgovec, se mudi tekom tega tedna tukaj na obisku pri svojem svaku, g. Jos. Sitarju, 607 N. Hickory street. Pred štirinajstimi dnevi je bil odpotoval iz Puebla v New Orleans, La., kjer je izvršil neko naročilo zavezne vlade (government), nakar je prišel v Joliet. Obiskati namerava tudi v Cleveland, O. Danes je v spremstvu g. Sitarja posetil našo tiskarno in nam izročil vse polno pozdravov iz Puebla za naše Jolietčane. Pravil nam je, da Pueblo raste in pro-cvita, in zlasti še Uimošnja slovenska naselbina. Pueblski Slovenci navdušeno podpirajo našo vlado z nakupovanjem Liberty bondov. z darili za Rdeči Križ itd. Odlikujejo se pa pueblski Slovenci zlasti tudi po svoji gorečnosti za jugoslovansko gibanje. Pueblska podružnica Slovenske Narodne Zveze že šteje v svojih vrstah skoro vse ta-mošnje rojake, ki še čutijo slovenski, <lasiravno so sicer 100 odstotkov Američani. In posebno zavedne so tudi pueblske Slovenke, tako da je slovenska naselbina Pueblo glede narodne zavesti med vsemi našimi naselbinami prva, pravi g. Predovich.
—	Mr. John Jelenich, ki je svoje dni rad aktivno sodeloval pri vseh naših dramatičnih predstavah kot igralec in pevec, je delal zadnje tri mesece v Bentomi, III. Jutri pa odide v Ke-nosho, Wis., kjer bo zaposlen pri A-merican Bridge Co. j
—	8-uren delavnik za jeklarje. Z dnem 1. oktobra t. 1. je bil uveden 8-urni delavnik v vseli tovarnah U»ite(J States Steel-korporacije. Več nego 225,000 je prizadetih neposredno in posredno. Izprememba pomeni zmanjšanje za kakih 20 odstotkov v povprečnih delavnih urah jeklarniških za-jjoslencev. A pomeni tudi povišbo v
plačah do 30 odstotkov, ker se bo dajala posebna plača za "overtime", ako se še vzdrži 10-urni delavnik.
— Jolietski Slovenci prav pridno podpisujejo četrto vojno posojilo, ker so lojalni in patrijotični ter hočejo po svojih močeh pripomoči k zmagodobit-ju v vojni.
O tej priliki omenjamo, da so po uradnem seznamu, katerega je izdal zakladniški urad Združenih Držav, ameriški Slovenci podpisali tretjega vojnega posojila za $1,569,900. Ta v-sota predstavlja slovenski denar, katerega so dali posamezniki in razne organizacije vladi na posodo in razpolago. Gotovo pa je, da je ta vsota še veliko prenizka. V uradnem seznamu je tudi postavka $4,200,000, katero so podpisali Jugoslovani. K tej vsoti so Slovenci gotovo vveliki meri prispevali, mogoče celo največ. Dalje je pripisano tudi veliko slovenskega denarja tujim narodnostim v kredit. M-nogi slovenski delavci, ki so plačali svoje bonde v tovarnah, kjer so zaposleni, niso zahtevali, da bi tovajna označila, da je bil bond kupljen od Slovenca. Na ta način je bila izgubljena za naš kredit velika vsota Vsekakor pa je tudi ta vsota, ki je uradno zabeležena, dovolj častna za nas, kajti niti vsi večji narodi se ne morejo ponašati z enako. Upati je, da se ameriški Slovenci pri sedanjem četrtem vojnem posojilu odzovejo še sijajneje, zgledujoč se nad K. S. K. Jednoto, ki je v ponedeljek podpisala $100,000 za četrto posojilo Svobode.
— Jolietski bratje Hrvati so nabrali vsoto $89 za Rdeči Križ v nedeljo popoldne, ko so imeli v hrvatski šolski dvorani shod v pospešitev četrtega posojila Svobode. Eden izmed govornikov je rekel med drugim: "Mi se ne bojujemo za denar, niti ne za več zemlje, ampak za demokracijo. Ameriški fantje žrtvujejo vse, kar imajo, za demokracijo in svobodo sveta, in kaj pa naj mi storimo, da damo našim fantom najboljšo podporo? Če kupujemo Liberty bonde in vojno-varče-valne znamke, če podpiramo Y. M. C. A. in K. of C., pripomoremo najbolj k uspehu naših armad in k brzemu zdravemu povratu naših fantov." G. Frank Juričič, znani trgovec, jc nasve-toval nabiranje za Rdeči Križ, rekoč: Najbolje storimo, če kupujemo obveznice in vojno-varčevalne znamke, ker tako pomagamo vladi dobiti vojno. Kot patrijotični člani Združenih Držav, zbrani v tej dvorani, pokažimo svojo lojalnost s tem, da nekoliko naberemo za Rdeči Križ."
O tej priliki omenjamo, da je Narodna Hrvatska Zajednica, ki je imela, konvencijo v Chicagu zadnje dni, sklenila, naložiti $200,000 v četrto posojilo Svobode. Dosedaj je imela N. H. Z. že $360,000 svojega premoženja naloženega v Liberty bondih in sedaj bo imela naloženih v vojnih posojilih skupaj $560,000. Delegatje N. H. Z. so nadalje sklenili, darovati iz zajed-niške blagajne $50,000 za Rdeči Križ. Od te vsote dobi Ameriški R. K. $20, 000, Češkoslovaški R. K. $5,000, Poljski R. K. $5,000, Ruski R. K. $5,000 in Jugoslovanski R. K. $15,000.
St. Joseph, Valley, Wash., 26. sept Velečislano uredništvo Am. Slovenca! Prosim za mal kotiček prostora v vašem priljuljenem listu.
Dne 22. sept, so v townu Valley blagoslovili novo nemško, cerkev. Ob poldevčtih je ila cerkev blagoslovljena. Oh 9. uri je bila prva sv. maša darovana v novi cerkvi, katero je daroval domači g. župnik R cv. Schultz in pri kateri so pristopili prvoobhajanci k mizi Gospodovi. Ob pol 11. uri je bila velika sv. maša, katero je daroval prevzvišeni vladika Rigtli Rev. Sclii-ner, škof iz Spokane, ob asistenci Rev. Fredericka iz Chewelali in domačega g. župnika Schultza. In po sv. maši jc vladika podelil otrokom zakrament sv. birme. In potem je bilo sveto opravilo zaključeno z blagoslovom in zahvalno pesmijo "Tedeum".
Pozdrav!	M. T.
MED POTJO NA JUGOSLOVAN.
SKO FRONTO.
kor hitro pridemo tja, Vam zopet kaj izporočim in pošljem svoj naslov in tudi sliko, ako mi bode to mogoče.
Tukaj se nahajajo tudi dobrovoljcf iz Rusije, kateri so med potjo v So lun (Soloniki). Da bi jih slišali, kaj oni povejo od avstrijske vlade, pa bi marsikateri slovenski Avstrijak sodil drugače; ne bi rekel, da je tako lepa Avtrija, kakor si jo oni slikajo. Rav no danes sem imel priliko govoriti z nekim Goričanom, kateri je bil zajet ali se je predal Francozom in sedaj je tukaj, dokler se pozdravi in potem gre na solunski front kot prostovoljec.
Vidiste, Joe, da bi bili naši fantje v Americi tako zavedni, kakor so naši Slovenci v stari domovini, potem bi se mi Slovenci kaj postavili, kajti Sloven ce sploh vse spoštuje, tako bi bili tudi naši Slovenci iz Amerike spoštovani. Hočem Vam reči, Joe, da bi se skupilo en dober polk kranjskih Janezov iz Amerike, to bi bil ponos nam Slovencem! Kajti, da i tiste pesti prišle na Avstrijce ali Nemce, bi se dosti poznalo, mislim; kajti takšni fantje morejo Več napraviti kot štirje drugi polki ali še več. Torej rad bi videl, da bi naši fantje kaj storili za našo Jugoslavijo. Zatorej, fantje, naprej, da se tudi mi pokažemo, da smo vredni in zmožni nekaj napraviti! Torej prosim vse zavedne Slovence, da stopijo na prej in se pokažejo pred drugim naro-dom, da so tudi oni storili nekaj za demokracijo. Torej, fantje, naprej!
Cenjeni prijatelj, ako Vam je količ kaj mogoče, agitirajte za to stvar! Imel sem priliko govoriti s Srbom, ka teri je bil v nemškem ujetništvu in je pobegnil iz njega letos. On mi je povedal, da je čital v nemških listih o naših zavednih Slovencih in Slovenkah, katerih podpisi so bili izročeni voditelju jugoslovanske kampanje, drju. Korošcu v beli Ljubljani. Torej ako se tam kaj takšnega dela, zakaj ne bi tudi oni slovenski fantje v Ameriki, kateri imajo še zakrknjena srca, vstali in šli v boj za to idejo? In tudi Vi glejte, da izpodbujate narod k tem i-dejam, kajti je tudi od Vas odvisno, da delujete za to. Nič se ni treba bati osebnih napadov od strani naših nasprotnikov, kajti prišel bode čas, da bomo obračunali ž njimi, — ne da jim bodemo kaj škodovali, ali to bode na vse drugačen način. Torej naprej, zastava Slave!
Slučajno, da morajo naši fantje iti v ameriško armado, le naprej, fantje! Kajti oni se proslavljajo v bojih. Ako idete v njih armado, ste toliko napravili za našo stvar, kakor da bi bili v jugoslovanski armadi.
Torej, dragi Slovenci, apeliram na vas, da se tudi vi zbudite, kateri še niste prebujeni, kajti zagotovim vam. da zmaga je naša, četudi se vi proti-vite. Da bi vi znali, kaj delajo zavezniki iz Nemcev, ne bi odlašali niti trenotka. Torej naprej, dragi rojaki širom Amerike! Ne poslušajte zape-ljivcev, kateri vas zapeljujejo in odbijajo od te ideje, kajti prišli bodo tudi oni na površje tako ali tako. Kadar bodemo zmagonosno korakali zopet v našo domovino, kaj boste vi rekli? s kakšnimi obrazi bi vi šli pred slovenski narod, ker niste delali nič zanj in pri tem ste ga še tlačili bolj in bolj da je v še večjih mukah trpel? T< bode nekaj grdega, izdajalskega od vas. Vsi narpdi se bijejo za svobodo in demokracijo, a vi, dragi Slovenci, pa držite z narodom, od katerega nikdar niste imeli koristi in jc ne bostt Dragi rojaki, glejte, da delujete v korist osvoboditve našega slovenskega in slovanskega naroda!
S tem končujem in želim, da bi vata moj list vzbudil in pripravil do prepričanja, da je to resnična stvar. Torej vam pošiljam tisoče srčnih pozdravov. Dragi Slovenci in Slovenke širom Amerike, držite se gesla: Vse za dofcj in narod!
In Vam, cenjeni prijatelj in predsednik jolietske podružnice S. X. V... želim obilo uspeha pri agitaciji za našo zvezo. Prejmite tisoče pozdravov iz daljne Francije vsi člani in članice S. N. Z„ kakor tudi vsi rojaki in rojakinje v Jolietu. Posebno pa Vam, g. Zalar, in Vaši družini, g. F. G., mojemu bratu in njegovi družini, kakor tudi Sitarjevim, Golobičcvim, J. Horvatu ter tudi vsem fantom in dekletom iz Jnlieta: Živeli! In dp svidenja, dragi mi rojaki in rojakinje!
Max F. Rolih, jugoslovanski prostovoljec iz Jolicta.
G. Jos. Zalar, predsednik podružnice Knezoškof Jeglič št. 5 S. N. Z., je prejel sledeče pismo, s prošnjo za objavo v naših narodnih listih:
Toulon, Francija, 10. sept. 1918. — Dragi prijatelj! Preden Vam nadalje pišem, Vas najprej srčno pozdravim in Vam želim vse dobro, kar si sami želiste. Hvaležni moraste biti, da ste v Ameriki, kajti to ti je dežela, da ji nima enake na svetu. Jaz Vam toliko povem: Kakor hitro bodemo obračunali z našimi neprijatelji, takoj sc povrnemo v Ameriko; kajti jaz se ne morem privaditi evropskim šegam, zategadelj mi je Amerika zmeraj naprej.
Naznanjam Vam, da smo srečno dospeli dotod, to je, do Toulona. Kdaj gremo naprej do Afrike, ne vem; ka-
IMENIK PODRUŽNIC S. N. Z. IN IMENIK URADNIKOV.
(Konec.)
Št. 14, McKinlew, Minn.
Predsednik: John Cnal. (?) Podpredsednik: Andrew Ilatich, (?); Tajnik: Mr. R. Aleksich, Box 52; Blagajnik: Jakob Butala.
Nadzorniki: 1. Marko Bajuk, 2. John Tomac in 3. Marko Pavletič. —
Seje vsako drugo inzadnjo nedeljo v mesecu v Village Hall.
Št. 14, Aurora, Minn.
Predsednik: Steve Knezcvič, Bx 365: Podpredsednik: Karol Baričevič, Hox 435; Tajnik: Jo h n C. Brozich, Box 472; Blagajnik: Anton Skubic, Box
186.
Nadzorniki: 1. John Peryon, 2. Anton Smolič, in 3. Viktor Rebrovič. —
Št. 16, Eveleth, Minn.
Predsednik: Rafko Zupanec, 520 Douglas Ave.jPodpredsednik: Zarja Raševič, 225 Grant Ave.; Tajnik in Iagajnik: Rade Poznanovič, Box 741.
Nadzorniki: 1. Ana Zupanec, 2. John Schwab.
Dr. Ivan Hriar, št. 17, Black Diamond, Wash.
Predsednik: G. J. Porenta, P. O. Bx 176; Tajnik: Peter Chelovich, P. O. Box 96; Blagajnik: L. B. Elez, P. O. Box 85.
Nadzorniki: 1. Valentin Tusar, 2. Peter Arsovich in 3. Mirko Talch,-
Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu pri g. G. J. Porenta.
Št. 18, Ely, Minn.
Tajnik: Rev. Frank Mihelčič.
Št. 19, Buhl, Minn.
Predsednik: Matt Kayfes, Box 143; Podpredsednik: Matt Krimpotič, Box 292; Tajnik: S. R. Lench, Kinney, Minn; Blagajnik: Ignac Tomach, Kin ney, Minn.
Nadzorniki: 1. Lina Kayfes, 2. Ana Perhaj in 3. Dan Pražič.
Št. 20, Biwabik, Minn.
Predsednik: Frank Mahnič, Box 332; Podpredsednik: Sam Žigič, Box 326; Tajnik in blagajnik: Ivan Kure, Box 68.
Nadzorniki: 1. Jakob Kariš, 2. Pete Marovič in 3. Anton Purkat.
Soča, št. 21. Carondale, Pa.
Predsednik: Josip Debevc, Box 293; Podpredsednik: Karol Kroatin, 51 Scott St; Tajnik in blagajnik: Karol Mramor, J40 So. Church St.
Nadzorniki: 1. Anton Zaller, 2. Frank Belgen in 3. Ana Kroatin.
Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
Sava, št. 22, Pueblo, Colo.
Predsednik: John Germ, 320 Palm St; Podpredsednik: Matt Jerman 321 Palm St; Blagajnik: Joseph RussJ 1101 East 8th St.
Nadzorniki: 1. Frank Boje, 2. J. D. Butkovich, in 3. Dane Tišina. —
Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu.
Ilirija, št. 23, New York, N. Y.
Predsednik: Ignacij Hude, 82 Cortland St., New York; Podpredsednik: Peter Vogrič; Tajnik: Rev. P. Kazimir Zakrajšek, 62 St. Marks 1., New York N. Y.; Blagajnik: Anton Burgar 44 Hallick Ave., Ridgewood, L. I. Nadzorniki: Jos. Rems, Alojzij Škulj, Leo Štrukelj, Alojzij Češarek, Matija Čagram in Ludvik Mnc.
Št. 24, Denver, Colo.
Predsednik: John Predovich, 4837 Washington St.; Tajnik: Mike Horvat, 4437 Pen na Ave.; Blagajnik: J. J.-Pe-kec, Jr., 4459 Washington St.
Nadzorniki: 1. J. M. Drazich, 2. Joe Prijaten in 3. Frank Škrabec.
Slovan na dan, št. 25, Willard, Wis.
Predsednik: Matt Bombač; Podpredsednik: Anton Debevc; Tajnik: John Routar, Box 117; Blagajnik: Josip Pekolj.
Nadzorniki: 1. Mike Artač, 2. Frank
rancelj in 3. John Bajuk.
Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
Slovenska Svooda, št. 26, San Francisco, Cal.
1're Ifednik: Anton Šukle, 615 Sail Trimo Ave.; Podpredsednik: John Go-'oich, 707'i Bruno Ave.; Tajnik: John '<iiss. 725 Rhode Island St.; Blagajnik: Tohn Starihn. 2000-19th St.
Nadzorniki: 1. Frank Težak, 2. Marin Sukle in 3. Apolonija Ranch.
Scic sev rše vsaki tretji petek v mesecu.	i
Ilirija, št. 27. Rock Springs, Wyo.
Predsednik: Frank Kershisnik, 124 St.: Podpredsednik: Peter Maslov. Box 43; Tajnik: Frank Plemcl. 407-'ith St : Penit:1 inik: Rev. Anton Schi/-frer; Blagajnik: Apolonija Mrak, 126-K St. *
Nadzorniki: 1. Marko Juričič, 2. Ju-raj Radoševič in 3. Frank Veliar.
Št. 28, Leadville, Colo.
Predsednik: Johi Kočevar, 607 West Second St.; Podpredsednik: Steve Frankovič,. 132 West Chestnut St. Tajnik: Rudolf Sayer. 146 West Chest nut St.; Blagajnik: Frank Zaitz, st., 514 Wast Chestnut St.
Nadzornik: 1. N. Pezdirc. 2. Rev. John Judnič in 3. Mihael Reliak.
Janez Ev. Krek, št. 29, Forest City, Pa.
Predsednik: J. A. Dečmnn, Box 168; Podpredsednica: Fanny Susirjin Box 558; Tajnik: Frank Susman. Box 558; Blagajnik: Martin Muhič, Box 537.
Nadzorniki: 1. J.F. Osolin. 2. Lov rane Kotar in 3. Math. Komin.
OPOMBA:— Vse morebitne pre membe pri uradnikih se blagoli na* znaniti na glavni urad v Cleveland, Ohio.
Važna poslanica g. H. Hooverja,
Idrttženih Držav živilskega upravitelja.
UNITED STATES FOOD ADMINISTRATION.
United States Food Administration Washington, D. C.
Washington, D. C., May 26, 1918.
Zaupanje živilske uprave Združenih Držav, da se bo ljudstvo v deželi odzvalo navdušeno in s celim srcem po prošnjam za zmanjšanje použivanja predložitvi dejstev vsakim potrebnim hrane, je bilo popolnoma upravičeno. Dokazali smo svojo zmožnost, ne le misliti vkup, marveč tudi skupaj delovati. Odziv ljudstva je vzrok za sedanjo prošnjo.
Naše delo še ni popolno. Vkljub izpodbudnim uspehom naših prizadev, vkljub dejstvu, da naši izvozi živil neprestano naraščajo in se bližajo najmanjšim zahtevam v inozemstvu, je potreba obnovljene gorečnosti in prizadevnosti nujna. Dočim bi morali vsem zahtevam živilske uprave neprestano zadostovati, so gotove stvari, ki jih želim poudariti ob tem času.
V	slučaju mesa in mesenine so potrebe za izvoz v inozemstvo prav velike. Dočim je bilo aliirsko použiva-nje zmanjšano povprečno funta za osebo na teden, uživamo mi danes povprečno 314 funta za osebo na teden. Ta razdelitev je krivična. Spora-zumljenje o teh dejstvih upraviči našo prošnjo, da se použivanje vseh vrst mesa, vštevši kuretino, kolikor mogoče zmanjša na 2 funta na teden za osebo nad štiri leta starosti.
V	sluučaju sladkorja (cukra) smo v zadregi vsled potrebe, rabiti ladje za prevažanje naših vojakov in hrane za aliirance, in zato moramo rabiti sladkor z veliko varčnostjo. Poudariti moramo važnost shranjevanja in varčevanja v veliki meri med našim ljudstvom to poletje, in naš razpoložni
sladkor se mora hraniti v to ivrho.
Ali položaj glede pšenice je najres-nejši v živilskem zalaganju aliirskegs sveta. Če hočemo zadostiti najmanjšim pšeničnim zahtevam naših armad in aliirskih ter trpečih milijonov * aliirskih deželah, se mora naše použivanje pšenice v Združenih Državah d* prihodnje žetve zmanjšati na približno eno tretjino navadnega použitka. Ne-doumno je, da ne bi bili kos tej krizi. Za vsakega izmed nas, ki lahko osebno prispeva k olajšbi človeškega trpljenja, je to predpravica, ne žrtev. V« sloji našega prebivalstva ne morejo nositi tega bremena enako. Tisti, V* opravljajo telesno delo, potrebujejo večjega krušnega deleža, nego tisti, k' sedijo med delom. Vsled neprestanega vsakdanjega opravila žensk in gospodinj ter pomanjkanja domačih pekovskih polajškov zahtevajo mnog* gospodinjstva v velikih mestnih središčih že pripravljen živilski delež, ka' je pekarski stalni Victory-hleb. Nadalje moramo neprestano paziti na p0" sebne zahteve otrok in onemogli* ljudi.
Da zadostimo položaju v inoze»" stvu in preprečimo resno trpljenj« doma, je neobhodno potrebno, da vsi tisti, ki jim dovoljujejo okoliščin«« zdržujejo pšenice in pšeničnih izdelko* vsake vrste do prihodnje žetre. Znafl° je in vse hvale vredno, da »o mno*e organizacije in nekatere občin* sklenile, slediti ta načrt
Upati je, da boste naznanili to organizaciji in svoji občini, priporocO' joč tistim, ki jim okoliščine dovoljuj'" jo, da se nam pridružijo in zavzame!" to stališče.
HERBERT HOOVE*
ymammmmmmmmmmaammmmmmmmmmmmmmmammammmmmmmmmmamamamamam.
mmm******?!
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na otresti v največjo in najmočnejšo banko
v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi t Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Batik
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
immmmmMmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmrtmmmmtBmmmmmmmmwmmmmmmmtmmrmm
i /\	-STRANI OBSEGA-
4 J U Veliki Sloveosko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgo-vori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane držav!)«0 poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljene^ Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N.
MODERNO IN ZANESLJIVO
zobozdravljenJE
se daje našim pacien*0. vsak čas. Nikjer ne nadete tako ČISTEČI® URADA in tudi BOLJŠE POSTR^ ter ne več
ZADOVOLJSTVA kakor pri *»»'
Izplačilo se vam bo t ede DELA In CENE, ie
nam izročite uredite 1 zravljenje svojih zob.
PREISKAVA ZASTOJ
ZO B OZDRAVN l^
D'ArcyBldg.2nadstropJ
Odprto TMtki d.n xt«£«t in ob n«cUlj«h do poldne.	.
Vogel Chicago in VanBuren ceate.	Joiict> ^
BURROWS
(Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.)
Okoli zagrebških "Novin", ki imajo zveze z vsemi rodoljubnimi katolički-mi ccrkvenimi dostojanstveniki v domovini, se zbirajo mlado katoliški duhovni in ves njihov pokret. Stoječ na principu osvobojenja in samoodlo-čevanj a našega troimenega naroda so se še enodušno izjavili za jugoslovansko deklaracijo in za koncentracijo v-šeh narodnih sil. Niso samo pri tem, temveč so v vzezi z grško-vzhodnimi svečeniki dogovorili več sestankov, katerih cilj je zbližanje rimske cerkve in vzhodne cerkve.
To gibanje je našlo v krškem škofu dr. Mahniču močnega in odločnega zagovornika in zaščitnika. V naslednjem priobčujemo njegova članka, velike politične važnosti, katera je pridb-čil v Novinah dne 24. in 25. maja t. 1. Prvi članek dne 24. maja se glasi:
IDEALI IN IMPERIALIZEM.
Povzdignite oči. (Iz. 40, 26.) egphia—U
Še nikoli se niso stavile na narodno inteligenco večje zahteve kakor danes. Živimo v dobi epohalnih dogodkov, v dobi, v kateri se dvigajo kalice nove bodočnosti. Kako bo. izgledala ta bodočnost? Eno je brez vsakega dvo-®a, da se bo lice zemlje temeljito lzPremnilo: In videl sem novo zemljo, kajti prva zemlja izgine... Oni, ki sedi na prestolu in sodi narodom, go-vori: Glej, delam vse novo... (Odkr 21.)
Da, velika je ta doba, kakoršne svet §e ni doživel. Velika doba zahteva velike ljudi, ljudi, ki obvladajajo nesreče časovnih katasrof in zapreke fizičnih sil, navajajoč jih k višjim ci-'iem. To nadmoč nad elementarnimi silami črpajo veliki možje iz idej. *deje odpirajo duhu vidik k visokim trajnim ciljem, z idejami se krepi volja za herojske žrtve, katere zahteva do-bra stvar.
Sila ideje se v zgodovini premalo u-vazuje. "Življenje je boj", slišimo pogosto, medlem ko stojimo, govoreč o borbi ževljenja, prio dprti strani življenja, ne da bi se prodrli do nevidnih Sl*> ki se gibljejo v življenjskem organizmu, sile ki so prvi in edini movens Političnih in socijalnih prevratov. Ta Covens so ideje. Protivne ideje do medsebojnega spopada na prozorišču svetovne zgodovine. V svojem manifestu od 16. julija obljubuje Don Kar-španskemu rodu, da se bo trudil. Postaviti javno izobrazbo na temelj pravih načel, ker uči izkušnja, da so »neli veliki prevrati v Evropi svoj pri-Cetek na katedrih in knjigah, nato pa šele prešli v parlamente in izbruh-"ili na barikadah. Udarec, ki se zada ^niečem, je v resničnejšem smislu čin, k' se vodi z duhom, a ne z rokami.. .
Samo oni bo pravilno razumel zgodovinske dogodke, kedor jih razmotri-Va z idejnega stališča, ohranil trezno razborito sodbo v metežu nenadnih Prevratov in vprašanj, ki mu vstajajo °tiyvseh strani, ter bo s svestinim sa-^ozaupanjem snoval načrte in delal Pfavila delovanja za bodočnost. Prevratni dogodki, ki pretresajo da-svet, nad dvigajo duh v idejne vi-saye. Čim balj nam ti dogodki odpi-ra)o pogled v globočine razburkanega Svetovnega morja, čim bolj se pod nji-°vim vplivom izraža ljudsko srce v ti?eh krepostih in napakah, tem bolj se .»m dviguje duh v kraljestvo večnih . e)' '\ier vodi božja modrost krepkb " "eomahljivo. a objednem blago in ""o usode narodov po določenih fa«lenov. Tttingit a fine ad finem ortiter et disponit omni sauviter. ,baP- 8. I.)
^a.ttog je storil, da stanuje ves 2 0Vc»ki rod od enega človeka po vsej in postavil odločen čas in meje hhovega bivanja. (Dej. ap. 17.)
Goti, Tatari, Kartažani in deloma tudi stari Rimljani.)
Male, prizirane narode jemlje Bog pod svojo zaščito. Besede svetega pisma, po katerih strmoglavi Bog silne s prestola in odpušča bogatine prazne, medtem ko povzdiguje ponižne in napolnjuje gledne z dobrotami (Luka I. 52), te besede se uresničujejo ne samo nad posamezniki, temveč tudi nad celimi narodi.
Zakaj ne vzamejo z mirno, vedro zavestjo v pretres pravice in postavne aspiracije narodov? Zakaj se dobrohotno ne izmenjajo nazori o tem, na kak način bi se moglo zadostiti, v kolikor je mogoče, tem pravičnim aspi-racijam? Pomislite, da narodi ne mr-jejo: ponižani in tlačeni narodi sicer nosijo jarem robstva, ali oni tudi iščejo, kako bi ga otresli čim prej svojega vratu, zapuščajo od roda do roda žalostno nasledstvo mržnje in maščevanja. Za sedaj moremo ugotoviti, da je tla-čenje in zatiranje malih narodov prekoračilo najvišjo mero.
♦ # * *
Drugi članek v Novinah od 25. maja nosi naslov:
POLITIKA HRVATSKIH KATOLIČANOV.
v eminentnem smislu tudi versko-kul- 'ibomo branili z vso odločnostjo in e-
turne ideale
Hrvatski katoliški seniorat ni mogel v teh kritičnih časih drugače postopati, niti ne more kedo prigovarjati, ker je vse shvatsko duhovništvo sprejelo majsko deklaracijo.
Toliko sine ira et studio. Te besede je narekovalo v pero globoko prepričanje in ljubezen do vsega, kar je slovanskega.
Eog je toraj razdelil zemljo med
Jamove sinove ter jim določil čas in
t eJe, to je, določil jim je naloge, ka-
imajo izpolnovati. Kakor posa-
e*nik, tako ima tudi vsak narod svoj
°klic; kaj bi sicer pomenile besede:
fs' narodi mi bodo sledili... vsi na-
0(1" me bodo poveličali... (Ps. 71)
Princip določenega, poklica naroda
,e temljni zakon, kjer se gre za ure-
Uev mednarodnih odnošajev. V smi
u tega principa vživa vsak narod po
Su , P°deljeno pravico neoviranega vobodnega razvoja gvojih $n jn
sat la®tnosti. Ta pravica je v-"emu narodu neodviemljiva, nepo-WVa' pravica> katero morajo tudi Pril "ar0dl sP°štovati in čuvati ne-
"aroH -n°' 1>a "aj bi biI sicer dn,8i ^eo SC Uk° maihcn slaboten. Porekljivost te pravice ima svoj « v naredbi Gospodovi, nikakor ^godC v »"»ožini in fizični jakosti. irtvi°Vlna celo utrjuje, da je božja števil- °St poverila ravno fizično in ,,aiolrU10,S,labejSim narodom idcalneje
^skcf • B,ed za t0 imamo v izra" 111 Krškem narodu. Fizično
w'.'V'Jni narotH> ki so z 'nečem ^oiiari •• C yslvarjali svetovne •vš. "'Je- so izginili brez sledu, pu-
Nitvl'1- "lboj lc Sp0min na sv°j«-' o-
"i barbarske čine (Huni, Obri,
Za svoj politični program sprejemam majsko deklaracijo. Pri tem ne ne vodijo samo politični razlogi, temveč tudi drugi višji: ti razlogi so naravni in nadnaravni.
Balkan in Vzhod sta slovanska, in zaradi tega se more voditi tu samo slovanska politika. Vsaka druga politika je imperijalizem, ki žigosa sam sebe za nailje in težko krši naravni zakon, po katerem je vsak narod na svoji zemlji gospodar. S tako politiko se zasajajo kalice mednarodnosti borb in bojev brez konca in kraja.
Ali mislijo morda pangermanski kričači v resnici, da se bo dalo par sto milijonov slovanskih narodov tako lahko podjarmiti? In ali, ako bi se to tudi zašasno posrečilo, bodo-li ti narodi mirno in udano prenašali usi-ljeni jim jarem? Ali se niso imperialist! popolnoma ničesar naučili od sedanje svetovne vojne?
Naš slovanski račun bo dovedel samo tedaj do pozitivnega rezultata, ako se v očigled dejstva te ekspanzivne politike prenehamo cepiti in se vsi združimo brez razlike, kajti naj smo različni v svojih nazorih, vendar nam je domovina skupna. Naši nasprotniki dobro vedo, kako pospešuje njih delovanje izvajanje znanega gesla: Divede te empera. Z neslogo in cepljenjem jim prihajamo nasproti, podpirajoč jih v njihovih aspiracijah. Na ta način izvršujemo posel grobarjev lastne domovine in narodne bodočnosti.
K majski deklaraciji pa nas vodijo tudi nadnaravni razlogi. Z nemško kulturo in politiko se nerazdružljivo veze tudi njihova vera. Ali moremo pričakovati, da bo nemški protestan-tizem na slovanskem vzhodu opustil svojo versko-1'politično taktiko? Ni-karmo se varati! Tudi v preteklih časih so delali nemški potestanti poskuse, ne da bi se moglo pravoslavje približati protestantizmu. Slo jim je za tem, -Ua bi za vedno preprečili zjedi-njenje katoliških pravoslavnih src. Za ta namen je pripravljen doprinesti vsako žrtev. To prizadevanje od strani nemških protestantov je zadelo do-sedaj vedno na največjo zapreko v ruskem carju-papažu. Sedaj pa je tudi v Rusiji proglašena svoboda veroizpovedi. Ako se nam toraj, kakor smo rekli, s to svobodo veroizpovedi odpirajo vrata novih bratskih zvez s pravoslavnim vzhodom, ne smemo mi-sliU, da se ne bo s tem tudi nemški protestantizem s tem okoristil. Že sedaj se nadvse načine trudi, kako bi zadobil reseiT vpliv v slovanskem pravoslavnem svetu. Naj je še tak razmak med protestantizmu in pravoslav-jem, vendar se bodo našli ljudje, ki !bodo iz opozicije proti katolicizmu Podpirali tako zvezo.
Bratje katoličani, Vam govorim. Ali ne bomo vse poskusili, kar je v naši moči, da odvrnemo od slovanskega pravoslavja, od naših bratov to po-gibelj, ki bi Slovane med seboj še bolj oddaljila? Ali bodeiho prekriža-nih rok trpeli, da nam naš sovražnik poseje našo slovansko njivo s svo-i'm koljenjem? To vprašnje je naj-dalekosežnejše važnosti za Slovanst-v°. za njihov kulturni in verski razvoj.
Razniotrivajoo majsko deklaracijo s tega stališča zadobiva veliko idealnejši verski in kulturni pomen. Uprav vitalni interesi katolicizma zahtevajo. <1a se z vse mi silami upremo ekspan-zivni nemški politiki na Vzhodu in Balkanu.
Zadari tega se mora, po našem mnenju važni nastop katoliškega hrvatskega seniorata za majsko deklaracijo
Ta odločni nastop krškega škofa je napravil velik vtis v naši domovini, kakor tudi v inozemstvu. V naslednjem podajamo, kako enodušno ga je sprejelo in odobrilo javno mnenje, kakor tudi članek, katerega je povodom Mahničevih člankov priobčil odlični francoski list L'Oeuvre.
II. '
Članka doktorja Mahniča sta vzbudila velik vihar v Budimpešti in na Dunaju. Nemški lisli so napadli naše škofe, tako da so bili ti prisiljeni nastopiti za svojo obrambo. Nemcem so se pridružili franko.vci in Stadler-jevi pristaši, ki so tudi sedaj poskušali, izkoristiti verske čute katoliških Hrvata v korist Dunaja in Budimpešte.
Predno navedemo zagovor dr. Mahniča, naj na kratko analiziramo njegova dva članka, ki sta bila objavljena v zagrebških Novinah...
Ker so Frankovci in Štadlerjevci napadli v zadnjem času majsko deklaracijo in arodno edinstvo s čisto verskega stališča, hoteč poili in z velikim krikom dokazati, da se jugoslovanska misel protiva v svojem bitvu katoliški misli in da bo Jugoslovanstvo uničilo katoliciztm, je vsakdo uvidel prozorni namen njihovih napadov. Na eni strani so imeli diskreditirane pred katoliško javnostjo one katoliške časopise in one katoliške duhovne, in laike, ki so se postavili v politiki na temelj narodnega edinstva, nad rugis trani pa so imeli odvrniti hrvatski del naroda od deklaracijske politike. Vse to je bilo v korist-Dunaju in Pešte. Ta agitacija je segala tako daleč, da so pristaši dr. Šušteršiča javno proglasili ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča, zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in krškega škofa dr. Mahniča za Jugoslovanske Lustre, da so jih radi krivo-verstva tožili v Rim, seveda potom dunajske vlade.
Narodno časopisje je kaj pogosto reagiralo 11a take napade, dokler ni krški škof dr. Mahnič izrekel kot vodja hrvatskega katoliškega gibanja ne-reptorično in avtoritativno sodbo. Napisal je prcej obširno versko-politično
nergijo, ako jih bodo nesprotniki na padali. To naše pozitivno in defenzivno stališče mora vsakdo, komur je v resnici do prave svobode, tudi respek-tirati. Narodna sloga ne zahteva, da bi nastala tabula rasa v notranjem narodnem življenju, ne zahteva homogenost ali prikrivanja diferenc, ki obstojajo v narodu, ali boje med inteligenco) v kulturnem, socijalnem in političnem oziru. Sedanja narodna sloga pomeni sodelovanje narodnih sil v svr-ho skupnega odpora proti vsaki tuji ofenzivi na naš skupni narodni cilj: svobodo in zjedinjenje Jugoslovanov
Glede na politiko smo se postavili od prvega početka na načelo narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter smo složno in navdušeno sprejeli majsko deklaracijo. V svojem listu smo priporočali po vzgledu Čehov koncentracijo narodnih vrst.
Narodna koncentracija pa se medtem ni nekaterim dopadla, a ta nekdo je srbsko-hrvatska koalicija, ali bolje rečeno, njena opurtunistična gorda, ki je po svojem detektivu z germanskim profilom udrla v dvorano narodnega zborovanja in ^lala razpustiti zborovanje, katerega so se udeležili odlični slovenski, hrvatski in srbski narodni poslanci, namesto da bi se Sila pridružila narodni koncentraciji kjer je imela odločeno eno od glavnih, mest
Izdala je geslo, da se mora vreči v složne narodne vrst* kamen oviranja, nezaupanje in nesloge. A kje češ najti boljšo pot, kakor to, da se spustiš v kulturni boj. Med hrvatske liberalce in katolike je bilo treba zasejati mržnjo in razdor. Čeprav smo že tedaj pregledali celo situacijo in videli, odkod veter piha, vendar nismo nastopili agresivno, temveč smo v mirnem tonu precizirali svoje stališče. Z nami se je strinjalo vse jugoslovansko rodoljubno časopisje, ki je nastopilo proti frankovskim in koa-licijonaškim intigram.
Kot kulturni predstavniki celega katoliškega naroda pa bomo stali vedno na braniku proti vsakemu, ki bi hotel s terorizmom odvrniti narod od borbe za osvobojenje.
Kot smo že prej omeniji so zagrebške Novine glasilo hrvatskega katoliškega seniorata, ki odločno zahteva narodno osvobojenje in zjedinjenje.
Nemški list "Das Neue Oester-reich", ki propagira na slovanskem jugu avstrijsko državno idejo, je napisal v svoji tretji številki članek proti našemu naro?em
šjm narodnim škofom ter doslovno trdi: Voditelji katoliške stranke, ki hodijo sedaj po zapovedi svobodnih zi-
študijo, v kateri rešuje najmodernejše „____J c________. „,„„.„„„
probleme v našem narodnem življenju, darjev, so zelo sumljiv pojav in za
Dr. aMhnič je povdaril naslednjo te- , Avstrijo najbolj nevarni.
meljno misel: Deklaracijski politiki se Na ta sovražni napad je odgovoril
ne da prigovarjati niti z naravnega, ni- sam dr. Mahnič v zagrebških Novi-
ti z nadnaravnega stališča. Vsled tega nah od 30. VII., kjer pravi:
ni v njej ne samo nikake nevarnosti	11
, . ,. .	.	"	Gorenje besede so naperjene proti
za katolicizem, temveč mu daje ona
novo moč. novo realno idejo, a ta je, versko zjedinjenje razdeljenih bratov, da se na slovanskem vzhodu in jugu vodi samo slovanska politika, vsaka druga politika in vse druge aspiracije dajejo samim sebi pečat nasilja in navadnega osvajanja, s čemur se težko krši naravni zakon, da mora biti vsakdo na svoji zemlji gospodar. Z im-perjjalistično politiko se vsajajo na Balkanu in na Vzhodu kali novih borb in mednarodnih bojev brez konca in kraja.
Dr..Mahnič dalje povdarja, kako se s pangermanizmom popolnoma indenti-ficira protestantizem, ki skuša razširiti med Slovani na vzhodu in jugu svoj vpliv. Temu širjenju nemškega verskega imperijalizma se imajo na slovanskem jiigu v prvi vrsti upreti Hrvati, ki morajo priti s pravoslavnimi Srbi v najtesnejši kontakt. Verska mržnja se mora za vedno odstraniti pod svetlimi žarki ljubezni in resnice versko edinstvo pa ojačiti narodno e-dinstvo.
Tako dr. Mahnič. Te misli so tako zrele, tako velike, da jim ne more nihče niti najmanje prigovarjati. S čistega političnega stališča jim je naprisrč-nejše pozdraviti. Tudi najhujši brezverec ne bo mogel tajiti velikega v-pliva vere na celo naše narodno življenje. 80 velja- zlasti za nas Jugoslovane. Tuja politika je. razdelila krvne brate, in kaj je potem bolj naravno, kakor da se eden drugega približamo, da pridemo do verskega zjedinjenja in tako okrepimo na jugu naše narodne vrste, jih postavimo v eno samo falango, katere ne bo mogel nihče razbiti, pa naj se poslužijo ka-košnegakoli izgovora.« Tu ne gre za kak kerikalni imperijalizem, niti za kako nasilno propagando, katero bi hoteli katoličani usiliti pravoslavnim, temveč za zbližanje duhov po Kristo-vi molitvi, da bodemo vsi eni.
Zagrebške Novine poročajo povodom dr. Mahničevih člankov sleedeče:
Z ozirom na kulturni program smo natačno precizirali voje stališče s temi besedami: Velika doba naše narodne borhe za svobodo in samo
pa ga zapirate. Mi zahtevamo svobodo časopisja in govora, vi pa nam jo jemljete. Vi zapirate katoliške duhovne, ' jih preganjate in internirate, katoliške škofe pa razglašate za brezverce.
Vi hočete slišati obupnih krikov... Čim bolj upijemo, tem hujše nam je. Kaj naj torej storimo?
(Nadaljevanje na 8 strani.)
NOV ZAKON ZA TUJERODCE GLEDE ODPOTOVANJA IZ ZDRUŽENIH DRŽAV.
Svarilo vsem tujerodcem o načinu postopanja.
najodločnejše odobriti, ker $e popol- stojnost Hrvatov, Slovencev in Srbov noma strinja z duhom naše katoliške ima eliminirati iz našega javnega žit-
organizacije. S politiko majske deklaracije ne ščitimo in branimo samo hr-
ljenja vsako nepotrebno, zagrzeno, neobjektivno polemiko na kulturnem
vatsko, srbsko ip slovensko narodno- polju. Mi katoličani bomo pozitivno politično misel za osvobojenje, temveč' povdarjali svoja kulturna načela in jih
voditeljem katoliških strank južnih Slovanov: Slovencev in Hrvatov. Ker se povdarja katoliški značaj stranke, ba zaradi tega pod temi voditelji razumel vsakdo v prvi vrsti ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča, zagrebškega nadškofa dr.Bauerjain mojo malenkost. Naj mi zato ta nemški list dovoli, ako v obrambo škofovske časti jugoslovanskih katoličanov reagiram na njegove insinuacije.
V Stanu sem dokazati, da ne hodijo voditelji katoliških strank na jugu in katoliški Jugoslovani po sviranju svobodnih zidarjev, temveč samo in izključno le oni, ki dvigajo tako besno gonjo proti pristašem jugoslovanske ideje, zlasti pa proti katoličanom, ki so to idejo sprejeli.
Predvsem opozarjamo "Deu Neue Oesterreich", da mi Jugoslovani na jugu že davno nahajamo na pohodu proti Jugoslaviji. Ideja Jugoslavije je. zasijala kot rešilna zvezda na našem nebu. Mi Hrvati imamo še od leta 1867. v naši sredi Jugoslovansko Akademijo. Politični program pokojnega Strossmayerja je bil Jugoslpvanstvo. Jugoslavija je imela v vsakem času odlične pristaše, medtem ko se je pričela njena vojska šele na glas majske deklaracije zbirati. To zbiranje se je pričelo pred letom dnij, a svoj krog je pritegnilo vse ljudske sloje, od najvišjih do najnižjih. Ni bilo torej treba čakati na poziv svobodnih zidarjev, da se m ivoditelji katoliških Jugoslovanov odločimo iti v Prago, da se tam navdahnemo jugoslovanske i-deje in da ji postavimo temelje.
aŽl, da se tudi še danes nahaja več zdrave logike in smisla za svetost naravnih zakonov pri Socijalistih in drugih neprijateljih krščanstva, kakor pa med mnogimi takozvanimi kristjani, ki se na pridižnicah zaklinjajo na Kristov evangelij, ki pa vpolitiki branijo pravico močnejšega, to je ti-ran-stvo.
Mi se potapljamo, mi poginjamo... Kedo nam bo zameril, ako upijemo, ker ne moremo odoleti prirodnemu nagonu za samoohranjenjem, kot obu-pnnci na pomoč, ako protestiramo, ako zahtevamo svoje pravice? Mi kri-čimi v obupanju, vi pa žigosate krik kot veleizdajstvo, kot marširanje po povelju svobodnih ^idarjev. Naš krik neke gospode samo razburja, da še besnejše padajo po nas. Mi zahtevamo, da nam odprete parlament, vi
Vsi tujci, ki žele odpotovati iz Z-druženih držav kamorkoli razen v Ca-nado in Bermudo zavselej ali samo začasno, morajo dobiti potno dovoljenje. Ta dovoljenja bodo dovoljena samo za tehtne razloge, ki bodo dokazali nujnost potovanja, in vtakem slučaju, če ne bo odpotovanje tega ali onega poedinca interesom Združenih držav škodljivo. Vsi tujci (razen državljanov in podanikov Nemčije, Av-stro-Ogrske, Bolgarije in Turčije) smejo odpotovati v Canado in Bermudo brez dovoljenja.
Od dveh do štirih tednov je treba časa, da se dobi dovoljenje, če je podeljeno. Prošnja mora biti v vseh slučajih vročena dovolilnemu zastopniku, bivajočemu najbliže prosilčevemu domu. Ti dovolilni zastopniki so ponavadi naselniški nadzorniki in pravdni-ki Združenih držav, do katerih se je obrniti osebno ali po pošti s prošnjami za informacije.
Če tujec nikakor ne more najti svojega najbližjega dovolilnega zastopnika, dobi lahko informacijo glede na ime tegž poedinca, če se piše zanjo uradu za tuja dovoljenja, oddelek potnega nadzorstva, državni department, Washington, D. C. — Foreign Permits Office, Division of Passport Control, Department of State, Washington. D. C.
Vsa odpotovanja iz te dežele na 15. septembra in potem bodo strogo u-pregledala njegova lastna vlada ali konzul deset dni prej, preden vloži prošnjo. Tudi mora pokazati dovolilnemu zastopniku dovoljenje odstraniti svoje krajevne naborne komisije, dali je registriran za nabor ali podvržen registracij.
Tujci so opozorjeni, da ne morejo pod nobenimi okolščinami dobiti dovoljenja za odpotovanje iz luke, ki ni njihovo bivališče. Dobiti si ga morajo od dovolilnega zastopnika, ki je naj bliže njihovemu domu, in tujci naj ne zapuste svojih domovanj ter ne odidejo v potovalno luko, dokler ne dobe dovoljenja za svoje odpotovanje. Pod nobenim pogojem pa naj ne pridejo v Washington po dovoljenje.
JOHN MARTIN, SODNIK
(Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodiK« alf vložite tožbo zoper koga, ali hočete i»-tirjati dolg1, oglasite se pri meni, bar ■ mano lahko govorite v materinem Jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popoldne od 1:30—5. Zvečer po dogovorm. Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET,
(nasproti Court House), Joliet, Ilfft,
ANTON STRAŽliNIK,
1219 Summit Street, Joliet, Illiaofc
Karpenter in Kontraktor.
Stayim in popravljam hiie la draga poslopja. Predno oddate kontiakt ali delo, vprašajte aa moje Vse delo jamčim.
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00,
i>obro sredstvo za vtreU
ne ame manjkati pri nobenem dobro urejtneoi domu. Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
Im&i* nad 50 let veliko priznanje med Slovenci aa celem svetu.
Jedino pravi s l arstreno znamko sidra*
35 in 65c v lekarnah in naramoit od F. AD. RICHTER & CO.	*
*«-80 Washington Street. New York, Abflj
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primeni dobite vsako reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam ▼se vrste amerikanske in starokraj-ake ure in zlatnino za ▼sako delo jamčim
SLOVENCI in HRVATI 50 celi Ameriki,
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto cene> je, kot bi plačali drugj.e
JOS. SPOLARICH
901 N Hickory St.
JOLIET, ILL
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS
BARVAMO
ZUNAJ IN ZNOTRAJ
Stenski papir po 10c roll' in več
Barva za hiše po $1.95 galon in ver Vse barve.	V.
Barva za Ford $1.25.
Najboljie iSetke.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Ce boš kupoval od nas, ti bomo lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebre, desk i« šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi a* bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS.
Garn&ey, Wood & Lennon
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
John Grahek
...G-ostilničar...
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše srilodke.
PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG.
TELEFON 7612.
N. W. TELEFON 1257.
Wise & Zupančič
200 Jackson St. JOLIET, ILL8.
Chicago tel. 3399.
gostilničarja
VINO, ŽGANJ K IN SMODKK.
SOBE V NAJEM I LUNCH ROOM.
Amerikanski Sloyenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini sloven»ki-katoliiki list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna DniJUa
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto----$2.50
Za Združene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto..$3.50 Za inozemstvo za pol leta......$2.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatve naj »e pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office ** Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
6.	Ned.	Bruno, spozn.
7.	"	Pon. Justina, devica
8.	"	Tor. Brigita, vdova.
9.	"	Sr. Dionizij, škof. m.
10.	"	Cet. Frančišek Borg.
11.	"	Pet. Nikazij, škof.
12.	"	Sob. Maksimilijan, šk.
DVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
H Gospodu e prišel jnek kraljic s prošnjo, naj ozdravi njegovega nevar-nobolnega sina. Jezus usliši prošnjo tega moža, ozdravi čudežno bolnega sina in kraljič je veroval in vsa njegova hiša. Vera tega moža me spominja nekega čudnega pojava v današnjih dneh. Mnogo je'namreč ljudi, ki so sami nevrniki, ki pa blagrujejo tiste, ki verujejo. Zakaj pa to? Zato ker so oni, ki so neverni, zgubili veliki zaklad vere, njih vest je nemima in njih življenje je zgubilo najtrdnejšo oporo v britkostih in nesrečah. To pa nam je dokaz, da vera ne skrbi le za prihodnjo srečo, marveč tudi za sedaj-nost. Marsikdo zdihuje in pravi: "Saj bi rad zopet veroval!" — Lepe so te besede, ki pričajo saj o dobri volji. Kaj naj pa stori oni, ni bi rad zopet veroval? Kdor hoče postati zopet veren, ta mora rabiti zopet sredstva, ki vodijo k vere. Ta sredstva so: Uči se, moli in delaj to, kar vera uči.
Uči se! Zlasti dandanes .'e pomilje-vanja vredno, da jih je oliko, ki so v verskih rečeh do celega nevedni. Cesa se svet dandanes ne uči? O vsaki ve-<li hočejo biti ljudje" nfekoliko podkovani. l/čimo se zgodovine, pečamo se z raznimi šegami in navadami ptujih ljudstev, i učimo se prirodoznanstva, kjiževnosti, pri tem pa le preradi pozabimo, da bi si pridobili tudi temeljitega pauko o veri, o verskih resnicah, o zgodovini sv. cerkve, o njenih zapovedih in prepovedih, še več! Kar ve? rao o cerkvi, o veri smo morda zajeli iz cerkvi sovražnih knjig in časopisov. To znanje, katero smo zajemali iz tako slabili virov, je samo ob sebi umevno površeno napačno in je bolj pripravno za zbujanje dvomov, kakor pa za utrditev resnice. Marsikdo si dobro zapomni odgovore zoper vero, noče pa pogledati knjig, ki pobijajo te odgovore. Ako si hočemo prodobiti kako vedo, ne bomo brali knjig, ki zametu-jejo to vedo, marveč vzeli bomo v roke knjige, ki se z vso resnobo pečajo z vedo, katere se hočemo priučiti. Krščanstvo se učenosti in učenja ne boji. Sv. cerkev kaj rada vidi, ako se vto-pirno v znanstvo o verskih reči. Filo-
zof sv. Justin, sv. Deonizij, sv. Ciprijan so bili neverniki in postali so verni vsled tega, ker so razmotrivali resnice krščanstva. Tudi dandanes se mnogokrat preobrne kak -rivoverec, ker je prišel vsled pridnega študiranja do resnice Filozof La Harpe piše: "Raziskoval sem in veroval sem; raziskujte tudi vi in verovali boste."
i pa zadosti samo učenje, marveč potrebna je tudi molitev. Sv. vera ni vloveška veda, marveč božja, je dar božji, katerega Bog ne da brez molitve. Molitev je takorekoč vsegamo-gočna, to pa zlasti v slučaju, kakdar prosimo za reči, ki so našemu zveliča-nju potrebne. Ali si moremo misliti vspešnejšega sredstva dos poznanja lastne slabostnosti in nevednoti kakor je to, da topimo pred Boga in ga prosimo njegove pomoči? Učenje odpravi ovire, pomisleke in pobije ogovore zoper vero; vero nam pa da Bog, za-dobi nam jo pa molitev. Judje so videli čudeže Gospodove n vendar niso hoteli verovati, da je Jezus pravi Bag; tako bi videli lahko tudi neverni ljudje čudeže in bi vendar ne hoteli verovati. Prev je to razlog, zakaj ostane mnogo učenih mož nevernih, namreč ker za dar vere ne molijo. — Filozof La Harpe je postal veren ,vsled molitve. On sam pripoveduje: "Bil sem v ječi, v majhni jetniški celici. Bral sem nekaj dni sem psalme, evangelij in še nekatere druge knjige. Uspeh je bil kaj nagel in velik. Vera me je premagala, toda tudi preplašila, ker mi je kazala prepad, namreč štirideset zgubljenih let. Videl sem vse zlo in nobenega sredstva zoper to zlo. Obrnil sem se do Boga, katerega sem ravnokar šele začel spoznavati. Vprašal sem: kaj naj storim? Imel sem na mizici knjižico: Hoja za Kristusim. Reklo se mi je, da bom našel pri branju te knjige mir in tolažbo. Čisto slučajno sem odprl knjižico in bral sem: "Tukaj sem, moj sin, ktebi pridem, ker si me klical." — Naprej nisem več bral, pregloboko oO mi segle v srce te besede. Padel sem na kolena in dolgo časa sem jokal." — Vsled molitve je postal veren ta učenjak. O ko bi vsi oni, ki pravijo: "kako rad bi bil zopet veren!" tudi molili, in prosili Boga za dar sv. vere, postali bi v kratkem zopet verni.
Slednjič morajo pa oni, ki l^radi postali zopet verni, tudi živeti tako kakor vera od njih zahteva. Poglejmo tega ali onega, ki ne veruje več, kako veren je bil v mladih letih! Kako srečen je bil na dan prvega sv. obhajila! Zakaj ne veruje več? Zato ker si je pokvaril svoje srce, kerjepostal vsled hudobnega življenja neveren. Ako hočeš zopet veren postati, živi zopet pošteno. Pregrešno življenje ti je vzelo vero, čednostno živlejnje ti jo bo zopet dobilo. Neki pisatelj piše: "Človek pri dvajsetih leti meni, da je vera napačna; ko je star trideset let začne misliti, da vera vtegne biti prava; pri petdesetih letih človek želi, da bi bila prava, pri šetdesetih letih ni nobenega dvoma več." — Ne tolikanj vera je ono, kar nam pristudi vero, marveč težave, ki so se življenjem in spolnjevanjem zapovedi združene.
Učenje, milotev in živlejnje po veri, te bo, ako si vero zgubil, zopet pripeljalo do vere. Isto ti pa bo, ako si tako srečen, da si ial veren tudi vero vrtrdilo. Rad torej prebiraj verske reči, rad moli in živi vedno po veri.
REV. J. P.
REVOLUCIJA PRED ŠTIRIMI TISOČI LET.
Pred kratkim je bil objavljen starinski papirus, (listi, s katerih se dela papir), ki je bil shranjen v Leiden-skem muzeju. S teksta tega papirusa se razvidi, da je bil stari Egipt, ta najstarejša državna organizacija, obvladan ravno tako s krizami, kakor naše države. Ta papirus je iz leta 2000 pred Kirstom; podaja nam poročilo o grozni revoluciji, se je vršila pred 4000 leti. Neki učenjak Ipuwer je stopil pred vladarja in mu omenil o brezmejni bedi ljudstva ki bi lahko i-mela za posledico razpad države. Dobesedni prevod papirusa se glasi: "U-radnivvi so bili pobiti in njih akti ukradeni; kaka žalost se me je sedaj polastila; akti pisateljev kora so uničeni, tenta se po njih po ulicah in reveži jih tragojo na kosce. Povedal bom kralju, kaj se o njem misli in sodi. On mora biti pasetir vseh in se mora zavzemati za vse ponižane. Kje je kralj? Spi. In mi ne vidimo niti njega niti njegove moči! Toda cela leta jc tako. Ah, ko bi razumel to nesrečo! Morala je nastati velika izpre-memba: Kar se je včeraj še videlo, je danes uničeno. Socialna revolucija napravi, da bogatini tarnajo in reveži vriskajo od veselja, da vsako mesto pravi: Dovoli, da izženemo močne od nas. Povsod mora biti enakopravnost, socijalni razločki naj izginejo, sin gospoda ne sme biti višji od sina sužnja. Ljudstvo se je uprlo in morilo in kradlo. Otroke svojih predstojnikov ubijajo ob zid, visoke so postavili za sužnje in morali so opravljati najtežja opravila, meščani delajo pri mlinskih kamnih in velikaši morajo
delati v kamnolomnih. Oni, ki so nosili krasno obleko, hodijo sedaj v cunjah. Visoke dame so sedaj beračice, ki prosijo za jedi. Vrata in stebri so podrti, obrtniki ne delajo, trgovina je šla po vodi. Lastnina je izpremenila svojega gospodarja. Stari, neznani e-gipčanski pesnik piše, dalje: Bogataš mora umirati od žeje, toda oni, ki je prej prosil za skorjo kruha, mora imeti zvečer močno pivo; kdor ni imel prej kruha, mora imeti sedaj pečenko. Kdor se je ogledoval prej v vodi, mora imeti sedaj krasno zrcalo. Zlato, srebro, malahit naj krasi sedaj vratove suženj." Zavist in mržnja tedanjih revolucionarjev sta bili naperjefti večinoma proti uradnikom in pisarjem, ki so z akti in listinami obvladali ljudstvo. Zato jih je ljudstvo pobilo in jim akte pobralo. Vsa uradna poslopja so bila oplenjena, zakonike so razmetali po ulicah in nihče ni plačeval davka. Povsod je vladala groza in 'strah in nasilje. Smeh je izginil z ljudskih obrazov, povsod se je videla samo kri in glad. Reka, iz katere se je prej črpala voda, je bila sedaj okrvavljena. Tako popisuje revolucijo v Egiptu stari papirus. Kako je bilo po revoluciji, o tem papirus ne omeni ničesar. Zanimivo pa je, da se je ohranil pismen dokument o revoluciji, ki se je odigrala pred 4000. leti.
SAMOVLADA V ŠOLI.
Pod tem naslovom je objavila Bertha H. Smith v listu "Atlantic Montly" poročilo o zelo zanimivem pegoškem poizkusu v ameriških šolah, ki je imel popoln uspeh in ki obstoji v tem, da se vlada v šoli glede na disciplino, red in lepo obnašnje odda učencem samim, ki se tako vzpodbujajo k odgovornosti in samovlade (selfgovernment) se je storil pred leti na poltehniški višji šoli v Los Angelus (v Kaliforniji), ki jo obiskuje čez 2000 gojencev obojega spola. Nekateri gojenci 69 se enega dne zabavali s tem, da so na vrtu zavoda, ki se je nahajal na hribu, metali velike kamne navzdol ter so pri tem nekemu posestniku popolnoma razbili sreho. Posestnik se je pritožil pri ravnatelju zavoda, ki poklicavši gojence jim je predlagal, da naj si izvo-lij'9 odbor, ki mora poskrbeti, da se posestniku škoda povrne in krivci kaznujejo. Predlog vsled svoje novosti je bil sprejet v navdušenjem; gojenci so si izmed sebe izvolili odbor, (dva zastopnika iz vsakega rezreda), ki je med gojenci nabral vsoto za povrnitev škode in je krivce kaznoval s tem, da jih je za nekaj časa izključil od skupnih iger. Ta prvi poizkus se je tako dobro posrečil, da je ravnatelj dovolil gojencem izvoliti si stalen odbor, ki je pazil na vzdrževanje , redu in prestopka gojencev kaznoval. Od izvolitve tega odbora ni bilo več treba ravnateljstvu nadzorovati igre gojencev, celo ako se je kateri učenec v šoli pregrešil, učitelj je to naznanil nadzoro-valnemu odboru in njegovih součen-cev, ki je potem dotičnega po zaslugi kaznoval. — Ker v ameriških šolah obstoji sistem mešanih razredov (dekleta in dečki vkup), zato se je "self-government" razširil tudi na učence ter sta se ustanovila dva odbora: eden za dekleta drugi za dečke. Vsakih šest mesecev se izvolita predsednik in pred •sednica, razun tega po dva zastopnika iz vsakega razreda, ki opravljata službo svetovalcev. — Le-ta samovlada v šoli zelo dobro vpliva na vzgojo značaja, ker počiva na demokratični podlagi. Ako učenca kaznuje predstojnik, je učenec navadno mnenje, da je bil aznovan vsled raznih predsodkov in da je bila kazen pristranska. Učenci pri "selfgovernmentu" sprejemajo kazen brez ugovora, ako bi bila še tako si roga; v nobenem slučaju se ne obrnejo na ravnateljstvo, ki je nekakšno prizivno sodišče. — Začutnik šol-ke samovlade, prof. JohnH. Francis v Kaliforniji, jepr epričan, da se bode ta vpeljal v vseh šolah Zjedinjenih držav. "Selfgovernment" je že uveden v Fi-ladelfiji in St. Louisif. "Selfgovernment" — pravi prof. Francis — uči gojence odgovornost, ki k(epi značaj in urejuje osebnost in resnobost dečkov, dostojnost in "avoir fairne" deklet na presenetljiv način. Izkušnja in znanje človeške narave, i se pri samovladi pridobivata, sta dragocena priprava za boje v življenju."
bolniku, kojemu so se vnela pljuča, merice, ki je je bil vajen in so ga tako hoteli nekako odvaditi vina — ob nepravem času. Seveda taki, ki niso bili vajeni vinu, tudi pljučnico prestojijo brez vina in še boljše nego pijanček z vinom. — Pri pljučni vžigeljci vsak lahko opazuje, da ima 'bolnik mnogo vročine in o vinu se pojmi, da greje
—	nerazumljivo je torej ljudem, da pri bolezni s toliko vročino naj pije bolnik še vino, ki greje in dela še večjo vročino. Tako so sklepali tudi zdravniki prejšnjih stoletij in prepovedali so vino pri pljučnici. To pravijo, ki se je vsakomur dozdevalo toliko jasno in verjetno, podedovalo se je od rodu do rodu in vkoreninilo se je tako v ljudstvu, da ga ni mogoče prepričati, da je to pravilo vendar le napačno. To hočem pojasniti. Če piješ alkohol, čutiš takoj, da ti prihaja toplota in lice ti postane rudeče. Zlasti v hudem zimskem mrazu ogreje požirek alkohola kaj prijetno mrzle ude. Kako to? Alkohol ima lastnost, da se kri na površju telesa nabere v ečji množici in žile postanejo bolj polne krvi — in lice ti zardi. Ne dolgo pozneje pa se staka kri iz prenapolnjenih žil na površju telesa nazaj proti srcu in sploh proti notranjim organom.
Na površju telesa se je kri shla-dila in ohlajena se staka v notranje telo in ga ohladi notranjo. V dokaz da je temu tako res, ti služitoplomer. Če daš olniku, ki ima pljučnico vži-geljco, toplomer pod pazduho, pokazal bo - za 2 do 4 stopinje višjo toploto nego je opažamo priz dravem človeku. Če pa mu daš gotovo množico alkohola in čez nekaj časa zopet meriš telesno toploto, videl boš, da se je telesna toplota znižala. — Še drug dokaz naj omenim za dejstvo, da alkohol znižuje toploto. Če se popolnoma zdrav človek hudo opijani, tako da obleži nezave-'sten, in ti mu meriš telesno toploto s toplomerom, videl boš, da ima za 2, v-časih celo za tri stopnje nižjo telesno toploto, nego trezen, zdrav človek. Alkohol jemlje torej človeku toploto in iz tega uzroka tako pogostoma zmrznejo pijanci, četudi ni tako mrzlo, da bi zdrav človek, ki naprostem zaspi
—	zmrznil.
Če torej tudi najdet pijanca v precej Imrzlem vremenu nazavestega in če se ga hočete usmiliti — kar jed olžnost
—	ne dajte ga zasmehovati, temveč sepravite ga v toplo sobo, ne pa v listnico, kakor je to navada, dajte mu črne kave in preskrbite zdravnika. Ne "more se dovolj obsojati gnusnih zdra-viljskih načinov, ki so med našim ljudstvom v navadi za zdravljenje popolnoma pijanih ljudi. Teh zdravil nočem omenjati, večini od nas so itak znana. Usmilite se pijančka in šele treznega skušajte preobrniti in odvrniti od vži-vanja opojnih pijač.
Da kratko ponovim,- kako greje alkohol, povem takole: če se potrebuje hitro človeka ogreti,, kakor lovec v najhujšem mrazu potrebuje gorkote,. če stoji dlje časa v mrzlem gozdu, naj [vzame požirek vina kot zdravilo — a nevarno je piti preveč. Sicer vino ne bo ogrelo, temveč vzelo toploto telesu. Telo oslabi, spanec človeka lahko posili — in človeško življenje je izgubljeno.
Naj povem sedaj še drug sučaj, kako si naše ljudstvo škoduje, če pre-povev ino o nepravem času. Če si je človek, ki je vajen alkoholu, zlomil nogo in je navezan 11a posteljo, zlasti 'če si jo je zlomil v pijanosti — obudi|f se mu kes, da ne pije vina. To pa je skrajno nevarno. Tak bolnik lahko dobi bolezen "dilirium tremens", o kateri bom govoril pozneje obširneje. To je blaznost vsled vživanja alkohola, ki •'se pa najraje takrat pojavi, če si je človek polomil kosti in se na mah zdrži opojnih pijač — sevda poudarjam še enkrat, če ne dobi pravočasno alkohola, tudi lahko umrje. Tak bolnik to-raj naj vživa, dokler leži, najmanj toliko alkohola, kot ga je bil vajen — a potem ko okreva, se naj šele odvadi o-pojnih pijač.
(Dalje prih.)
TAKOJ!
V teh dneh orjaške borbe sta zdravje inenergija neprecenljive vrednosti. Zato morate v slučaju, če ni vaša last v sredu in še vaša telesna sila pojema, vživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino nemudoma, da si tako o-hranite preavne organe v stanju normalnega delovanja. Trinerjevo zdravilo je jako okusno, njegove sestavine so samo grenka želišča in pa naravno rdeče vino. To je zdravilo, ki ga je trea jemati vase po navodilih, in potem deluje nemudoma in zagotovo v vseh želodčnih sitnostih, v zaprtju, slebem prebavanju, glavobolu, nervoznosti, splošni oslabelosti, itd. Po vseh lekarnah. $1.10. — Če ste eden tistih, ki vedno trpe na revmatizmu ali nevral-giji, kadar prihaja jesen v deželo, potem pomnite, da je Trinerjev Liniment tisto zdravilo, ki vam odpravi vse te bolečine. Tudi je izvrsten za otekline, izpahke itd. Po lekarnah 35 in 65 centov. Po pošti 45 in 75 centov. — Joseph Triner Company, 1333-1343 So. Ashland Ave., Chicago, 111.—Adv.
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Hrbtobol.
Ako imate bolečine v hrbtu, ali križu čutite, da vas vse boli. Bolečine postajajo neprenosne; ledice (obisti) vas bolijo in voda od vas gre gosta ter čutite pri tem bolečine. V takem ( 1 slučaju rabite kako dobro zdravilo, pa ga morda ne morete dobiti? Ne iščite drugih pripomočkov, ampak poskusite samo enkrat
i! Severa's
Kidney & Liver Remedy
(Severova Zdravila za obisti in jetra). To je izborno zdravilo za mehur, kadar imate bolečine pri spuščanju vode, tako tudi pri otrocih, ki močijo postelje. To zdravilo odpravlja zlatenico in vso zoprno sapo, zmanjšuje oteklino nog in lajša hrbtobol. Poskusite ga. Prodaja se v lekarnah. Cena 75c in $1.25.
W:. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
BBBBBBBlBlgBBBBllB&BBSliaBBBBBIiBElBBBBBBBBBBSlBjB
11
WAR
Savings Stamps
CENA TEKOM SEPTEMBRA:
Ena znamka stane $4.20, poln certifikat z 20. znamkami pa $84.00.
Leta 1923 bo vredna ena $5.00. Kupite jjin lahko vsepovsod.
Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi.
Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk.
Pišite po nje na:
Amerikatiski Slovenec
1006 North Chicago Street JOLIET - - ILLINOIS
ffl@B®@Sm@BSSBB0SHBSBB®fflliyB3@®®@®SS@H®Bfflffl@0
PIJANČEVANJE ŠKODUJE ZDRAVJU.
Dr. Ant. Schwab.
Govoriti mi je o vplivu opojnih pijač na zdravje. Kot zdravnik opažam že mnogo elt, da je ni stvari, o kateri bi imelo našel judstvo toliko napačnih nazorov kot o alkoholu. Tam kjer meni našel jndstvo: alkohol je škodljiv — je koristen, tam kjer meni, da je koristen — je škodljiv. Ce se pripeti komu nesreča, da se mu unamejo pljuča, pravi kmetsko pravilo; Bog ne daj dajati mu vina. In vendar so vsi zdravniki celega sveta ene in iste misli, da vino pri pljučni vžigeljici ne škoduje in da tisti, ki je b^l vajen opojnih pijač, — more piti vino, sicer te bolezni ne prestoji. Koliko ljudi je pomrlo že ravno radi zmote, da niso dali
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3 %—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradni1"*
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni »klad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY. pr«J..
CHAS. C. PEARCE,tuUV

B!
PRVI INQEDINI SLOVENSKI P0GREBNIŠKI ZAVOD
USTANOVLJEN L. 1805.
ANTON NEMANICH IN SIN
1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža tia 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois
Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, kije eden največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti za slučaje krstov, porok in P°* grehov. Na pozive se posluži vsak Čas ponoči in podnevi.
Kadar rabite kaj v nafti stroki se oglasite ali telefonajt®. Chicago telephone 76 ali N. W. 344. - SVOJ K SVOJMU!______

i3a uohesltatl
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
'uedinjenih državah
»VERNE AMERIKE.
Sedež: JOLIET, ILL.
Initorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v dr i. Pa., 5. apr. 1916;
■ Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
frtdsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
Podpredsednik....JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, III podpredsednik.... GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik.................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
*»Pisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Higajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
I ■
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK. 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois.
JOHN JERICH, 1026 Main St, La Salle, Illinois.
JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET. ILL.
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do SO. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-»ine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije. rj' S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker
"oče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. ^or izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa. " želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obr-na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.

Joliet, 111., 1. okt. — Društvo sv. ^ttznie je imelo svoj redno sejo zad-'o nedeljo v septembru in na tej jj je dovolilo izplačati podporo sle-1111 sobratom:
^r-vojaku Jos. Jurjevich, za 54 dni .................. $54.00
Josipu Barbich, za 46 dni.	46.00
Er- Antonu Jakša, za 35 dni	35.00
Johnu Želko, za 19 dni, ..	19.00
8r- Jos. O. Rom, za 12 dni ..	12.00
Skupaj za ta mesec. .$166.00 Praj izplačane podpore. .4032.00
Društvo je že izplačalo bolne podpore ...................$4198.00
Nadalje se je na seji razmotrivalo o nakupu Liberty bondov in društvo je soglasno sklenilo, da kupi Četrtega Posojila Prostosti za $500.00. Prejšnjega posojila je društvo kupilo za
$500.00 bondov, torej je zdaj skupaj kupilo že Liberty bondov za $1,000.00.
Društvo je tudi soglasno sklenilo, da daruje iz svoje podporne blagajne $50.00 za dobrodelne vojne namene in sicer se daruje za American Red Cross $25.00, za Y. M. C. A. $10.00, za K. of C. War Relief Fund $10.00 in za Salvation Army War Relief Fund $5.00
Priporoča se tudi vsem članom, da kupujejo Liberty Bonds za koliko kateri premore. Istotako naj vsak kaj daruje za Red Cross in druge ameri-kanske organizacije.
Kdor izmed članov želi kupiti Thrift Stamps, naj iste dobi od tajnika, ki jih ima vedno dovolj na prodaj.
Delegatje 3. zborovanja so poročali o lepem uspehu zborovanja in so se pohvalno izrazili o vsem, posebno po o prireditvi slavnostne večerje ob zaključku.
Društvo je sprejelo predlog, da se izreče tem potom najlepša zahvala ženskemu društvu sv. Cecilije št. 12, D. S. D. za sodelovanje pri banketu, in Pevskemu odseku dr. sv. Cecilije za prekrasno petje, posebno pa Mrs. A. Nemanich, ki se je tako potrudila, da je bil ta večer tudi poln zabave in krasnega petja.
Na seji je zopet pristopilo več članov.
Naše društvo lepo" napreduje vsestransko. Zdaj ima že za $1,000.00 Liberty Bondov, ima za $2,000.00 Joliet Street Improvements Bonds in noto za $500.00; torej ima $3,500.00 obrest-nonosno naloženega denarja. To bo dobra pomoč, da bo blagajna še bolj rastla. Kljub visoki podpori, še vedno ostane vsak mesec pribitek, ki se prepiše v blagjno. Zdaj je našed ruštvo, kakor močna trdnjava, ki je dobro preskrbljena za vse slučaje.
Rojaki in rojankinje! V svojo lastno korist boste storili veliko, če pristopite v to naše društvo zdaj. To društvo vam nudi več podpore za 50c na mesec. Ni dovolj, da ste pri enem ali morda dveh društvih Pristopite še v naše društvo, da boste imeli več podpore v slučaju nezgode. Prostop-nina je le en dolar za 1. razred, za stareje 25c več zavsak razred. Ne odlašajte, ker ne veste ne ure ne dneva Vsak dobrodošel.
Kdor hoče pristopiti, naj se takoj oglasi pri meni.
Bratski pozdrav
Jos. Klepec, tajnik dr.
III.
ZAPISNIK GLAVNEGA ZBOROVANJA D. S. D.
ki se je vršilo dne 3. in 4. sept 1918 v Jolietu, Illinois.
(Dalje.)
Za društvo št. 2, Mt. Olive, 111., poroča tajnik, da radi stroškov ne pošlje delegata, ker je društvo zadovoljno, da bo zbor okrenil vse potrebno, kakor če je isto zastopano.
Za društvo št. 3, La Salle, 111, poroča delegat Ant. Strukel, dad ruštvo želi, da si D. S. D. izvoli duhovnega vodjo, kakor je to povsod pri katoliških organizacijah navada. Da se izplačila opoškodnin in operacij nekoli ko zvišajo. Da se vrši bodoča Konvencija v La Salle, 111.
Za društvo št. 4j, Bradley, 111., poroča del. Math Gerdesich, da ni od strani društva posebnih zahtev in je isto zadovoljno kakor ukrene konvencija.
Za društvo št. 5, Ottawa, 111., naznanja delegat Mat. Bayuk, da društvo ni njemu dalo druge naloge, kakor, da deluje z ostalimi zborovalci za prospeh vse organizacije in nje društev ter članstva.
Za društvo št. 6, Waukegan, 111., priporoča delegat Frank Jappel, da se naj izvoli duhovni vodja, da se naj vpelje tri razrede za smrtnino, to je za $250.00 , za $500.00 in za $1,000.00, ako mogoče. Nadalje vpraša glede ženskih znakov, katerih se ni radi previsokih cen zdelo potrebno naročiti.
Za društvo št. 8, Rockdale, 111., poroča delegat J. Paškvan, da nima posebnega naročila. Da je društvo zadovoljno in da pozdravlja zborbvalce.
Za društvo št. 9. Chicago, 111., naznanja, delegat Louis Duller, da želi naj bi se razdelilo plačevanje tako, da bodo pri patriotičnem skladu plačevali oni, ki so za $500.00 zavarovani več kaor oni, ki so za $250.00 zavarovani.
Za društvo št. 10, So. Chicago, 111., ni bilo nobenega poročila za konven cijo.
Za društvo št. 11, Pittsburgh, Pa, poroča delgat Jos. L. Bahorich, da društvo želi še en oddelek zavarovalnine za $1,000.00; več poškodnine v .slučaju poškodbe ali operacije in da naj bi se
vršila prihodnja konvencija v Pitts-burghu.
Za društvo št. 12, Joliet, 111., je po-ročano, da niso poslale zastopnika, ker je društvo z vsem zadovoljno.
Delegat Vranichar pride na sejo.
Pogovori gled pravil.
Vname se živahna debata glede pre-membe za pravila v katero posežejo vsi zborovalci. Konečno je sprejet predlog del Ant. Nemanicha, da se imenuje odbor obstoječ iz deveterih zborovalcev, ki naj v svoji posebni seji storijo vse potrebno, da se pravila popravijo v kolikor to zahtevajo potrebe. Predlog podpira nadzornik Ogrin. Ker je bilo več debati je odobril predsednik, da se voli tajno z list. Predlog je posebn odbor za ureditev prememb za pravila je bil sprejet z 17. proti 11 glasom.
Del. Nemanich predlaga, da naj pred sednik imenuje izmed delegatov in Odbora ta posebni odbor za pravila. Podpira nadzornik Medic. Sprejeto.
Predsednik na to imenuje ta začasni odbor delegate Ant. Nemanich, Anton Strukel, Mat. Gerdesich, Mat. Bayuk, J. Paškvan, Mat. Ogrin, Nick J. Vranichar, Steve Kukar in Geo. We-selich.
Vname se živahna razprava glede ženske pravice pri društvih in D. S. D.
Delegat Duller predlaga, da naj i-majo ženska društva D. S. D. iste pravice kaor moška, in sicer, da smejo ženska društva biti na konvenciji zastopana po kateri delgatinji, ki je članica dotičnega ženskega društva. I-stočasno predlaga, da se voli javno. Predlog vsestransko podpiran.
Predsednik da na glasovanje. In volilo se je, kot sledi:
Geo. Stonich—da.
J. N. Pasdertz—da.
Geo. Weselich—da.
Jos. Klepec—da.
Ant. Nemanich, ml—da.
John Petric—da.
Jos. Težak—da.
M Agnich—da.
Jos. Medic—da.
St. Kukar—da.
John Stua—da.
Anton Nemanich, st.—da.
Jos. Klemenčič—da.
Jos. Gersich—da.
S. Šetina se oprosti od glasovanja.
Mat. Ogrin—da.
John Gershich—da.
N. J. Vranichar—da.
Jos. Horvat—da.
John Barbich—da.
Leop. Adamich—da.
Ant. Strukel—da.
Mat. Gerdesich—da.
Mat. Bayuk—da.
Frank Jappel—da.
J. Paškvan—da.
Louis Duller—da.
Jos. L. Bahorich—da. Sprejeto.
Del Nemanich predlaga, da se naj od 1. jan. 1918 računa $1.50 za pristop-novega člana in članice, in da se 50c j plača nagrade onemu članu ali članici, ki je novega uda privedel v društvo.
Del. Duller predlaga, da se naj računa $2.00 in polovico se naj vpiše v razervni sklad, a polovico ($1.00) pa naj dobi oni član ali članica, ki privede udov društvo, kot tozadevno nagrado za svoj trud. Isto naj velja za ustanovitelje novih društev.
Del. Nemanich umakne svoj predlog in podpira predlog del. Dullerja, ki je soglasno sprejet.
Predsednik Stonich zaključi II. sejo ob pol šesti uri zvečer z molitvijo.
Anton Nemanich, Jr. zapisnikar.
Geo. Stonich, predsednik.
3. seja 4. sept. 1918.
Predsednik Stonich otvori 4. sejo-III. zborovanja D. S. D. ob 9:30 uri zjutraj z molitvijo na čast presv. družini.
Tajnik Klepec čita imena odbora in delegatov in so vsi prisotni.
Zapisnikar Nemanich prečita zapisnik 2. seje, ki se na predlog del. Vra-nicharja, podpiran po del.- Horvatu sprejme in podpiše.
Predsednik prečita vabilo od društva sv. Družine št. ' :n društva sv. Cecilije št. 12, Joliet, ki vabita vse zborovalce na slavnostno večerjo ali, banket, katerega priredita omenjeni društvi v bivši Golobičevi dvorani nocoj v čast odboru in delgatom III. konvencije ob pol osmi uri zvečer. Vabili se soglasno vzameta na znanje na predlog podpredsednika Weselica in se sklene, da se vsi zborovalci udeleže omenjene slavnostne večerje.
(Konec prih.)
Mortally Wounded, He Cries *ForwardV
PARIS, Aug. 1.—Captain Francis O. Leahy, of Lawrence, Mass, formerly an orderly with General Pershing's •toff In the Philippines, has * been Ictlled in Fere Forest.
A splinter of shell was driven through his back, coming otit of hie cheat. He staggered, but held up his he»,d, and, turning to Lieutenant Hanson, next In command, said: • Lieutenant Hantion. the order 1» 'Forward!"*
^ ljutem boju v Fere Forest, je iskra od kationa našla hrabro srce. Smrtnoranjen, vendar poln poguma, se obrne k bojujočim se tovarišem in nadalje zapoveduje: "Vojskovodje —ukaz je—naprej!"	C.
Milijoni bojevnikov naše vojske imajo isti namen.
Imajo isto sporočilo, ki je nam pošiljajo čez morje;
V smrtni nevarnosti so vsako minuto, a vendar ne °djenjajo — gredo vedno --naprej do sijajne zmage! Istotako je naša dolžnost, da gremo — naprej —
mi vsi, ki delamo vsak svoje delo. Tudi naše delo, če ga opravljamo po svoji najboljši zmožnosti, pomaga našim vojakom in deželi - do zmage. Mi podpiramo s svojimi žulji naše bojevnike, ker brez naših pridelkov bi naša vojska ne mogla zmagovati.
Torej vsi — vsak v svojem poslu -- naprej!
Imejmo vsi eno misel v srcu in delujmo -- naprej — po svojih najboljših močeh --do skorajšne zmage naše vojske,
^upujmo Libertg Bonds - koliko premoremo
> ..........~ ~
Ta oglas je naročil g.
eo- Stonich—trgovec s moško obleko, čevlji in opravo—815 N. Chicago St.—n sproti si cerkve—Joliet
Poleg tega naznanjam cenjf sloven, in Hrvat, občinstvu, da sem ravnokar prejel veliko zalog > vsakovrstnega blaga za jesensko in zimsko nošo in priporočam se za obilen poset v moji d obrez* lož« ni prodajalni
u
ČEZ MORJE.
& (SPISAL IVO TROŠT.) g
(Dalje.)
"'Oče! otroci vam bodo pomagali!" so ga tešili, pa je neverjetno pokimal. Ni bilo slovo lahko.
Korenikova Zinka je šla tisto jutro pred odhodom pozdravit tudirrlater Pisanko. Z Jankom sta stavila na to slovo zadnjo rešilno nado, češ, morda o kaj uspeha. Oče Korenika je že imel potni list tudi zanjo, vožnjo je plačal tudi kakor za druge in med vsemi je skrbel še najbolje zanjo, morda zato, ker je bila zadnje dni tiha in otožna. Imel je tudi on srce, dasi globoko, globoko... Mati je sočustvovala s hčerko in bi bila zadovoljna tudi da uide. "Jaz sem že stara; mnogo več ne bom koristila na svetu. Ce umr-jem tukaj ali tam za morjem, ne bo veliko škode, a ti tako mlada, tako cvetoča! — Naj bi Pisanka pomislila, kako je ona lovila moža!"
Tudi mati se je nadejala, da se hčerki zasmeje sreča vsaj zadnji hip. Zinka je prišla k Pisanki.
Janko je vidno zamišljen nekaj iskal v družinski sobi in se dejal, kakor da navidi, kdo je smuknil mimo ok-nja v vezo.
„Mama, mama! "je zaklical v kukin-jo, da bi se pomenili poleg njega, kakor je bilo dogovorjeno. Pisanka je bač krjnila parjad in stopila s polnimi rokami turšice na prag:
"Prav, da si me poklical; veš, ravno sedaj je stopila v vežo Korenikova Zin ka; — pa veš, meni je ljubše, da ne vidim, kako je žalostna."
"Mama, lepo prosim'', začel je Janko veselo, češ: dobro kaže!
"Naj bo, no veš — z Bogom ji bom že rekla; saj je prav, da odhaja..."
V temtrenutku je bila Zinka že na vratih, Janko se je pa obnil v stran in si na levi polovici grizel brke.
"Z Bogom, mama! Oh! ..." zalhtela je Zinka in se naslonila ženi na ramo; ta se je odmaknila in ponudila deklici samo roko. Janko se je naslonil na materino postelj.
"Srečno potuj! Bog s teboj, Zinka; saj medve sva se malokdaj srečale v življenju, — dal Bog, da bi se v večnosti !",Jankoje neveoljeno zahrkal in — zopet so trpele brke, one lepe brke.. .
"Mama, oh! Tako rad.a sem vas imela!"
Zopet je bila Pisanki na jeziku ostra beseda, pa sinov pogled jo je splašil.
"O. mamic}, mamica, kako rada bi, pa ne ostanem — zakaj rie ostanem pri vas, o —" Naprej ni mogla.
Sedaj se zdelo Janku, da je pravi čas, ko bo treba poskusiti še zadnje sredstvo.
"Ali bi ne bili — lahko mi — trije
—	srečni? Mama, pomislite: midva z Zinko in vi--."
"Meni, hvalaBogu, še ni krivice, tebi je tudi nebo, če me boš polušal, in Zinka pa — no, ona pojde z očetom v Ameriko; nama ni treba. A njej — Bog vedi, kako ji bo še dobro!
—	Z Bogom, Zinka! Srečno potuj! — Moram ven: ta kurja nadlega mi ne da miru."
"Čakajte no, mati!" vpil je Janko. Mati se je ustavila:
"Kaj bo še?"
'"Toliko bo še, da vam povem, kdo bo naša. prihodnja nevesta."
"I, kdo bo? Mihčeva Franica, dokler bom mogla gibati s tem-Ie", rekši mu je pokazala mazinec leve roke.
"Ta-le moja Zinka, pa nobena druga Mati, le pomislite, vi ste bili tudi mladi —."
"Pa so me prisilili, da sem prišla v hišo; nisem se nikomur ponujala."
"Moj oče niso vas marali — pravijo
—	pa ste pobegnili iz same žalosti, a zato ste se smilili očetu, in iz usmiljenja — pravijo —."
"Da, iz usmiljenja sem ga vzela, prav iz usmiljenja, tako je."
"Da so vas oče vzeli — pravijo, vsi pravijo — —."
"Seveda pravijo; pa ko bi ne bila marala zanj, bi ga ne bi vzela; ko bi pa ne on zame, bi ne hodil za mano, veš, tako povej tistemu, ki hoče stvar bolje vedeti kakor jaz, veš! — Ta vrag brskavi! Š-š-š-š" Kmalu je bila zunaj.
Janko in Zinka sta se spogledala kakor za padlo zaveso ponesrečena igralca.
"Sedaj sva ločena, Janko!" de ona z otžno-mirnim glasom.
"Nikoli!" pristavi strastno Janko v svesti si odločilnega trenutka;" moja mati ne bodo trobili sodnjemu dnevu in ti ne boš vedno mladoletna."
"Dotlej boš že srečno oženjen s Franico!"
"Ne z drugo kakor s teboj, če me počakaš."
"Kaj, v Ameriki?"
"Saj ni na koncu sveta!"
"Če ne vzameš Franice."
Gotovo bi še dolgo sanjala o prihodnji sreči, da ni stopila k odprtem oknu Pisanka, ki je na ves glas pitala perutnino na dvorišču.
"Janko, kaj si zabil, da je ječmen že naložen za mlatev na skednju? Udari
udari!"
Zinka je odšla, molče, potrta uničena.
Tisto popoldne Janko vendar ni mlatil ječmena. Ko so odhajali "A-merikanci" je prišla vsa vas skupaj; tudi Janko ni ostal doma, dasi ga je ustavljala mati.
JStiskali so jim roke, priporočati Bogu in angelu varihu; drugi so na-, ročali, naj pišejo, kako se jim je godi-' lo med vožnjo, kako so jih sprejeli I "tam doli"; če so dobri sosedje, dobra voda in dobro vino; nekateri so jih celo prosili, naj ne zabijo, ko bodo kaj | pošiljali domov, priložiti pest kave in kak cekin.
"To je znamenje slabih časov", go-ovrili so ostali vaščani. "Kdo je slišal kaj takega v Strancih, kjer niso kupovali drugega kakor sol in milo, pa denarje so imeli in polne hleve živine."
"Pa še huje bo na svetu", modrovali so osiveli možaki;"sedaj se vse gos-poki noi, gosposki je in gosposki — dela. To je zlo! Dohodki se krčijo, a troški rastejo; mora vse, mora nazadovati."
Bolj v ozadju je stala1 Spetičeva Nana z rokami navskriž in govorila:
"O, srečni, srečni ljudje! Ti gredo v sevto, v Kristusovo deželo, kjer so sveta mesta: Nazaret, Betlehem in svete 'štenge'. O, srečni srečni! Nana ne more, ne sme..."
Amerikanci so jo gledali neverjetno, češ: ako ne prav tje, vsaj blizu pojde-mo, če Bog da.
"Z Bogom, z Bogom!" so hripavo pozdravili izseljence, ki so bili že več ali manj "okrogli" Oče Korenika je otepal viržinko, sumljivo se gugal in gledal na topo na desno in levo, kakor da ima silno breme na plečih —, pa solze so mu igrale v očeh. Tudi on je poskusil danes nekoliko več pijače, katero je plačal z novci prodanih oatn-kov nekdanje Korenikove slave. France je pogledal očeta, mater sestro, in zavriskal, da je odmevalo v deveto vas zakaj glas ni šel samo skozi zidovje, marveč skozi vsa ušesa; potegnil je klobuk na levo uho in udaril po konjih še o zoplopale rute v zraku zadnji pozdrav, pa so solze zakrile vid odhajajočim in ostalim Strancem, moškim, ženskim, in otrokom. Izza ogla na koncu vasi je skočil na Korenikov voz tudi Janko Piasnec in spremil domačine na postajo Št. Peter. Mati. boječa se, da hoče nalašč pobegniti z Zinko, hitela ja za vozom, kolikor so jo nosile stare noge. Z voza kičaje jo je moral potolažiti:
"Ne, ne, mama! Pridem nazaj iz Št. Petra, za nekaj let pa tudi Zinka iz — Amerike. Ne bijte se, mamica!"
Koreniki so bili malo všeč te besede, a vendar#je molčal in si mislil: Imela sta se rada; pa mine leto, dve ona pride v drug£ kraje, med druge ljudi, njemu vsilijo bogato nevesto, in vse bo pozabljeno.
Drrr — je ropotal voz in še hitreje njegove misli iz svetle sedanjosti v sivo prošlost. Francetov bič je žvižgal po konjskih hrbtiščih. Kmalu so bili "Amerikanci" med silno množico na postaji. "Živela 'merka'! — Živela Brazilca! Živeli ameriški Slovenci! — Z Bogom! Srečno! Pišite kaj! Ne zabite nas! — Pozdravite mater! Pazite na otroke! — O, ko bi jaz vedel — —." Vzklikov brez konca in kraja, kakor da se poslalja vse siromaštvo iz pivške doline za vse večne čase In izseljenci? O, ti so se džali tako potrto in topo, kakor da res gredo po smrt v tujino.
Pozornik in Gustel sta bila vesela tako bodre kupčije. Gustel se je takoj pridružil Zinki in jo smehljaje ščipnil v roko da je nemilo zavrisnila in se naslonila k Janku rekoč:
"Bog te živi, dokler se ne vrnem.-',
"Cez dve leti, oče Korenika, vas bova prosila", je govoril Janko.
"Kje bo Zinka čez dve leti!" se je čudil Korenika in neobčutno šege Janku v roko. Gustel je stal nekoliko v stran, zadovoljno iskal sledove brk pod nosom in poželjivo opazoval brhko deklico.
"Še jedno minuto in odrine vlak. V vozove!" je velel Pozornik in zopet je bilo joka, poslavlanja, pozdravlanja, 'po(ju'bcvv. naročil, solza in bridkih tožb, kakor da se tu neha zlo in začne dobro.
"Onega-le se pa varuj Zinka!" ji je pošepnil Janko ter ji zadnjič pogledal v oko, stisnil ji roko, potem pa še deklo k sebi — ni se mogel premagati.
"O, da bi umrla tako-le pri — te — bi"„ pa brat jo je že vlekel za krilo in silil za seboj v voz. Onesveščena je omahnila med domače. Sprevodnik je zajuptnil vrata in Janko je ni videl več.
"Adijo, kranjska dežela!" je vzdih-
nil Korenika; vlak je zastokal in prh-nil, in izseljenci so se jeli bližati neznani usodi.
V.
Mihčeva Franica se je vedela takoj po odhodu Korenikovih kakor srena nevesta. Pisanka se je ž njo posve^ tovala o važnejših stvareh, Franica ji ' pa rada pomagala, kjer je mogla. Mi-| hec je zadovljno stopal k sosedu in zopet domov, kar po bližnici čez vrt; Janko se je otresal ljubeznivosti — neibrane neveste. Danes ga je čakal ^na mizi ličen šopek cvetja, jutri "odpu-| stki" s semnja ali božje poti, naslednji? nedeljo dregocena ruta, zavoj dišečih smodk; neko jutro je dobil na mizi lepo belo srajco, skrbno in umetno vezano ter odičeno na prsih z dvema rdečima — gorečima srcema...
Kakor druga, je tudi to darilo Mih-čeve Franice lanko samo pogledal, a spravila le je mati.
Ko je odleglo silnejše delo, posedal je Mihec pri Pisanki cele večere, govoril o marsičem, a največ o svoji h-čerki. Neredkoma se je tudi Franica pridružila vasujočemu očetu in tedaj je ila srebčna dasi je Janko obračal besedo tako in tako in govoril o vsem, samo o ženitvi ne.
Mihec in Pisanka sta o iakih prilikah dosledno sukala razeovor tako, da Janko upravlja že obe posesti.
Ko sta pozno zvečer ostala sama, tedaj mu je mati obično govorila:
"Vidiš, ali ni bolje, da ti imetje raste kakor da ib se z ženo brez dote zakopal v dolgove?" Janko je molčal, a misli so mu uhajale čez morje v neznane kraje...
Če ga je zalezel Mihec kje na samem, pri delu ali na senožeti prigovarjal mu je:
"Pozai na Zinko; če nima že — Gustla ali koga drugega, — ga že dobi, prej ko bo dolgo. Ali pomni kdo, da je bil gospodar v Strancih — gospodar, krepak in čvrst, pa — brez gospodinje? Verjami Janko, to se ne spodobi!"
Pisanec je stresel z ujnimi lasmi potisnil klobuk nazaj in rekel:
'Potrpite, sosed! Ko pride ča, pride tudi to!" Mihec je zapel dva, tri gumbe na telovniku in ga zavrnil:
"Kolikor časa vem, da se ženiš, vem tudi, da govoriš tako; torej če me ne boš slušal in vedno samo govoril pa ostaneš — naj ti mati danes jutri — umre — samec, ki bc[š imel svojca kolikor — Boga brata."
Mihec jez opet prepenjal telovnik in jopič, čakal, potrpel, a dosegel nič.
Janko se je vstrajno branil in vstraj-no hodil na pošto k Fari po pismu iz Brazilije, —zaman.	,
Nekt>č sta stala Mihec in Pisanka ob napajališču zvečer ko je že goved odšla domov. Bilo je južno vreme in megla, tako gosta kakor egipčanska tema, ulegla se je na Strance.
"Kaj deš soseda: menda iz najinih rečij ne o kmalu zakona."
"Počasi gre, počasi, a potrpi, gre gotovo; tako bo kakor hočem jaz, pa nič drugega — z lepa ali z grda. Ne oj se!"
Morda bi bila zastavna gospodinja še kaj povedala, kdaj o ali tam pred njima pet ali šest korakov se je stem-nela temna megla še huje in iz megle se jima je ližala moška postava. Razšla sta se, zakaj neljubi prišlec je bil — Janko, prihajajoč s pošte od Fare, kakor obično, prazen. Prišedši na mesto kjer sta stala, zakrhal je ne,voljno, nekaj pomirmral polglasno —; morda je slišal.. .
"Živo pismo, živo pismo, Pisanec!" ga je pozdravil neki dan pri Fari Štefan in hitel imenitno natezati brke, lobro vede, da bo vprašal "e kaj drugega.
"Kako? Kaj? Kdo?"
"'to je preveč vprašanj hkrati; prosim — le po vrsti!"
"Odgovorite vsaj jedno!"
"Naj o, — ker ste vi; pri meni —1 pokazal mu je s palcem črez ramo — pije vrnivši se 'Anierikanec' Žerjalov Pepe iz Landola; tisti, ki je šel pred sedmimi leti s Pozornikom v Ameriko."
"Je bogat?"
"Pravi, da si je prihranil nekaj sto-takov, pa je delal in stradal ves čas tako, kakor ni vsa leta doma. Sedaj se misli takoj lotiti dela, a drugače — pa metno."
"Morda je videl kaj naše Strance?"
"Samo slišal je o njih — pravi, zakaj daleč — da so od morja, obdelujejo kavo — grofom — ter jedo riž in fižol, mrčese,"spe v velikih lesenih kolibah in pasejo — mrzlico. Zaslužek je — pravi — od števila grmov."
"A, a, a! Tudi Korenika?"
"Seveda, pa rad; 'njegova žena ne, ker je — pravi umrla na morju in so jo vrgli ribam."
"A, a, a!! Kaj pa sin in hči?"
Mož se je zamislil, nasmehnil in zopet imenitno potegnil obe 'krili' brk;
"Mm, hm! Zitika, kaj ne, in France, ali kako so ga klicali! Vem! nič ni povedal" — je lagal trgovec in si mislil: "Ako mu vse povem, Pepeta niti ne obišče; oba skupaj bi pa vendar — v sedanjih časih je vse dobro — izpraznila nekaj poličev." Nevoljno se je Janko odpravil; Štefan je pa spoznal, da kaže sedaj gotovo, očitna izguba.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
HHDDHSHISUlIiISasiHBBBSlHB
g]	II
U Abstracts of Title to all Real ffi
Estate in Will County. |
® _	IB
| Joliet Title and | 1J Gaurantee Co. 1
g	Kapital $50,000.00.	[*]
US
g] Kadar kupite HIŠO ali ZEM- ® | LJIŠ.ČE, pridite, da Vam ure- |
ffl dimo abstract.	HH
gj gj
Phones: 421 and 422. ® [*]
m CHAS. N. HOSSACK, Mgr. ffl II	II
ffi 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. S
i®	ta
iia®ausa®aaaasaaana@
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5t
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
1M Jefferson Street, JOLIET, ILL
C. W. Robson, Jr.
Real Estate
LOANS and RENTING
INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297.
Prodajam lote v Rockdale in okolici.
204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL.
Michael Terdich. Math. Terdich.
Chicago Phone 2502.
Terdich & Terdich
&
STARA SLOVENSKA GOSTILNA
Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom.
203 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AJ NO. ZMLET KAMEN. OPEKO VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG
Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
STANDARD BUFFET
Syetlicic & Tushek
317 N. CHICAGO ST., JOLIET.
Edina slovenska-hrvatska gostilna osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicag. in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
Alpentinktura za moSte in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $8. — Imate li sive lase? Rabite takoj WahCiS Brusli tinkturo, od samo ene flaSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturui, kakorsneste v mladosti imeli: 1 flaSa $1.75,—WahCifi Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flnSa 2 dol.50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cer^ov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot,odstrani slabi duh inozebline, baksa 75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, liSaje v najkrajSem času, lonček $1, večji lonček f2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. He želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je m en j kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu pošlje. Zavsedrugo pišite po cenik, katerega poSljem zastonj.
JACOB WAHČIČ 5702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Rojaki in rojakinje I Kadar imate ki)
moške ali ženske obleke ali perila
očistiti in gladiti, ne pozabite M našo slovensko firmo —
WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS
S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut »t Joliet, Illinois.
Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko o* vaš dom. Naše cene so zmerne i" delo garantiramo.
"Tu — m< Jani pivsk( prazn aezna zarast za rec avrsil kazal
Joliet Steam Dye Boose
Profesional Cleaners and Dyen
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Case
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
SI
IS
II
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Ba.-ber Bid* JOLIET ILLINOIS.
JAVILI rVOTAJE*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govon nemško in angleško.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
"Vlesnf oa
Telefon 101	JOLIET,
■m StEFANICH
:.-.Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
K
o
ec k nado
in sre
sli zic "K: zvit i kini j: kavo » Ge 8a vi mesti lepo kosm trje . bo v bolje
•iedn nek i
' "E (iiji
tegn«
sem Mik
živi j Hars la.' da je ri
srce, obljv
tt se j, »ovc Pol: Zini Ved Sled «1 t,
"1 •n st stra:
Je
Zaupno zdravilo dela Čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morah smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ^—Grenko Vino »
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-
_ bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenjc živcev in za ra>'
zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in Uiti istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih k of
NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
SEPH TRINER,
_ vtanufacut in« Chemists
l33ti-«.>4* v Mi' *mh< net %ve
CHICAGO, ILL.
hi
■
ČEZ MORJE. (Nadaljevanje a 6. strani.)
"Tukaj notri j(j — pri nas, pri meni - morda ve . Pojdite ga vprašat!"
Janko je stopil skozi prodajalnico v pivsko sobo, kjer je sedel pri peči ob Praznem pol litru njemu popolnoma aeznan človek. Revno oblečen, bled, 2arastel, suh in tih se ni mnogo menil 2a redke goste. Pisanec je moral up-ivrsiliti vanj, da sta se domenila. Pokazal mu je nekaj amerikanskega dro-, povedal več žalostnih doživljajev, orenikovih pa mu ni povedal nič eč kot Štefan. Janko je še izrekel iado da se morda kmalu vrnejo bogati' pismo iz Brazilije. ® srečni kakor Pozornik, ki baje misli zidati veliko in lepo hišo v Postojni "Kaj, Pozornik? — Ta je preveč zvit in prelen, da bi delal braziljans-Wtn grofom tlako in se pekel pobiraje tavo na solncu. Ono leto se je že ¥ Genovi izgubil odnas, pozneje smo Sa videli, ko je hodil z gospodo po ®estu. On ima od vsacega izseljenca leP0 nagrado in poleg tega tudi dovolj kosmato vest in morda tudi — če ne trje — vsaj železno srce. Zidal pa ne 1)0 v Postojni, vsaj sedaj še ne, ker mu bolje vrže, odirati uboge izseljence izmenjavanju denarja v Vidmu in iednjič v Genovi. Pomaga mu pa
"ek Gustel--"
"E, ga poznam, ga." "Tudi mene sta nagovarjala, naj polnem ž njima in hvalim Ameriko, pa Seni rekel: ,V Ameriki ni za lenuhe, je Ve'iko slabše kakor doma; pridni pa J'vi povsod in — kar je res, je res — Marsikje drugod lažje kot pri nas doma.' __ pa sta se m; smejala in rekla, ^ je vsak človek neumen, če ne govo-11 — za svoj dobiček. Jaz imam tako Sr<*, da ne morem. A Gutel mu je ^ljubil, da pride kmalu zopet v naše raje; sedaj bo namreč brezplačna
vožnja."
* Prav zvesto je poslušal Janko, ko Se je 'Amerikancu' razvezal jezik; le "ovoca o Gustlu ga je razveselila na če se vrne, mu vsaj kaj pove o ~">ki; morda je pa že njegova... '"cdno huje ga je vznemirjala ta misel, 'ednjič je poklical še drugi polič, na-tudn Pepetu in vprašal nestrpno: Ali ste poznali Gustla že prej?" . E. hej! Je bil z menoj v Braziliji ln se celo udeležil vstaje, seveda s tisto . rai>ko, ki je takšno najemščino draž-)c Plačala."
Lep človek, ne?" je nadaljeval Jan-'n glas se mu je tresel, kakor da se ze njega lotila brazilska mrzlica. . ze o- že-e-njen?" Pepe ga je pogle lj|a' sumljivo, se nasmehnil, da je Jan-.u zatrepetalo srce pod telovnikom, dejal:
) ože-njen! — Kolikor ga jaz poz-an^> ni, in ne bo nikoli; katera bi ga "tki vzela? Mogoče ciganka, pa še 1,6 veni. — Ko je dovršil štiriindvaj-Set° leto, je prišel po doto iz Amerike 'er zabobnal štiriindvajsetsto goldinarjev v malo mesecih, potem jc — travel.
Vrnil se je v Braziliji, pa *°Pet nazaj — nevem že kolikokrat.
°vi se od zaslužka do zaslužka, po največkrat lačen, dasi umen in prebri-Sl11 človek. Takšnemu ne diši resno, '•Enakomerno zakonsko življenje." Tako je, tako!" je prav rad in na-pritrdil Janko in trčil s Pepeli1. ga zahvalil dvakrat trikrat za no-1Cc in odšel; bilo je že mračno. . Nagibal se je koncu že četrti mesec, ''> Pisanec je zaman pričakoval lista iz Brazilijc,
nil mehko in sočutno po ljudeh:
"Slabo vam je, kaj ne?" >
"Slabo, gospod! — vsak dan slabše! Še nikoli niso toliko prdoali za davke v naši vasi kot letos. Tako je!"
"Kaj hočete! Ali bo še slabše vse tistim, ki si ne marajo pomagati! Verjemite, bogatin ima vse dobrote, ubožec vse nadloge in — davke."
"Tako je, tako! Živio, gospod Gustel Kaj počnejo naši 'Amerikanci' ki so šli avgusta meseca čez morje?"
Agent ni vedel iz prva odgovoriti, ker je zagledal med gosti tudi Pisanca, o katerem je vedel da ni prijazen izseljevanju in pa — da ima resnično Tega moram najprej ugnati — si je mislil, zakaj če ima v pismu vse po resnici, bodo ljucjje prej verjeli pismn kot meni. — Nevol-jno se je namuznil in rekel:
"No, Pisanec, prijatelj! Kako vam je že kaj?" in segla sta si v roke: Janko mirno, skoro nemarno, Gustel pa burno in strastno.
"Vi ste dobili te dni nekaj iz Brazilije."
"Nič dobrega, gospod."
"Vam je pisala zaročenka?"
"Da, iz Rio de Janeiro; saj lahko preberem."
"O, prosim!" je vzkliknil Gustel in pomeril Pisanca neprijazno od nog do temnih kodrov na čelu. Nastala je tišina kakor v cerkvi, kadar se vsi odkašljajo. — -— "Prej ti nisem mogla pisati; ko sem videla, kako so vrgli mrtvo mater v morje, sem nevarno zbolela. Naši so stopili na suho, mene so prenesli v bolnišnico, kjer sem preživela ali preterpela šest tednov. Oče so mi pisali dvakrat, naj pridem za njimi, ko ozdravim, pa zdravniki so mi odsvetovali, češ: ako ti že tukaj ne ugaja podnebje, naj te tam kar izbrišejo. Rekli so, da me spravi mrzlica. — Zato sem ostala v mestu in dobila službo v odlični družini. Na mesec zaslužim veliko in radi me imajo; le škoda, da ne znam tujega jezika. V jednem letu si upam prislužiti toHko, da se vidimo v domovini. Bog mi ohrani in utrdi zdravje! — —" Gustel je nevoljno zahrknil, ker mu že to ni bilo všeč, da si želi nazaj; slutil je pa, da pride še kaj sitnejšega. Velel je prinesti liter vina; v tem času je Janko rad izputil one vrste, kjer je trdila, da opravlja delo hišne postrežnice še v dveh drugih hišah, da bi čim prej več zaslužila. — Potem je pozdravila njegovo mater, nekaj sosed in tovar-šic in naposled še njega, pa to je bilo pomazano s — solzami kakor tudi mno gi "z Bogom!"
Gustel je izkušal nepovoljni utisek pisma zmanjšati, in to se mu je večinoma tudi posrečilo. Hrupno je ponudil Pisancu stol in mu natočil pijače: "Pijte, prosim — ste se utrudili s či-tanjem."
"Hvala lepa!"
"No, vidite, možje, da ni res tako hudo, kakor so raztrobili!" — Potem je poklical za ostale nekaj, 'Štefanov
Začel se jc nabor brez izjeme, brez pomisleka, in še vedno se je polnila soba. V dobri pol ure so bile mize polite z vinom in žganjem, zrak poln tobačnega dima, vsa soba pa polna krika, vika in \;inskih duhov.
"Do Vidma plača vsakdo sam železnico", kričal je Gustel, "naprej plačamo mi in pa bazilska vlada. — Tako po ceni se še niste vozili, Stranci!
"Dobro, hvala gospod!" — ln zopet
Bližala sc je zima, in marsikoga je j mu gugajoči se možje ponujali pi . j *ciIa skrb, kako preživi s pičlim .pri- | jače. Ni se več izgovarjal, zakaj veli-",kom in se pjčlejšim zaslužkom ko opravilo je končal uspešno. Gustel *-n°gobrojno družino. Ljudje so zo-|ic P'1. P'l zabavljal vsemu, kar je <->l kakor po rešitvi povpraševali, ledaj v Evropi.
Pf'de iz Vidma Pozornikov Gustel, da JUl spravi čez morje.
Gustel se jc mudil po drugih krajih
"Vi ne marate v Brazilijo, Pisanec?" "Po kaj?"
"I, po — nevesto--Šibka stvar
' Slovenskem in nabiral "izvoljence ca; če še ni zdrava_
obljub.jeno deželo". Ker so pa | Janko je pristavil na videz ravnodu Kateri ncučakljivci kar naravnost šno: 'Sali Pozomiku, usmilil se jih je le-ta
I'm poslal nabiralnopolo in nekaj opzneje Gustla. Ponosno je velel ustaviti prvo adve-k "o nedeljo pred nekdanjo Korenino gostilno, stopil iz kočije in vpra-
ki bi bili radi najprej
Kje so tisti, v Ameriki?"
"Vsi smo tisti, vsi tukaj, gospod", .»Krmelo je kakor v cerkvi pri litani- \ Pet ali šest možakov je namreč * o pred gostilno; ti so o Gustlovem ^'odu spoštljivo dregnili s palcem j j k°žuhovke. Gustel jim je pri-a?no odzdravil in si pogladil neznat-brc.ee pod nosom
Zrno Gustel! - Gospod Gustel, ži-v pivak°0PTaVlj.ali dru*i- k° J« "topil »n
Pili . Stlanccv jc sedelo med gosti; trVc ° Prav lak6 brezup"« kakor o ial. m odhodu. Tudi Gustlu so ponu-. meneč, <la jih vsled tega rajši za-med "izvoljene". šc "vala lepa! danes 0V?. opravila I" viCl.' 'OŽil ic tcžk> čožuh, slckel roka-l>r»v 'j0*'1'11®1 *a zlato uro, pogladil in , )'cI,°trebno stisjeni trebušček <-n<ia slučajno zadel ob zlato
Soba Bil° K »e vse po stanovih S ° nekol.iko tuJih obrazov
ne pijem; imam
zi«o I — MUCI 00 ziaio >
Po Soh.U Je zablestel veliki medalj J *U i,., ,skoro oslepil pivce; kočija-
vc-on
1 JC lik« ■	---r i".>-v, »nuja-
"kazal pol litra, sam se jc pa obr-
"Saj se vrne kmalu, upam."
"Prav, prav, Bog daj srečo! Lahko noč!"
Gutel se je odpeljal. Pivci so se še nekoliko časa ob plačani pijači navdu ševali za novi svet, potem so sukal prazne kozarc*; v rokah, pa so jo pote gnili drug za drugim, zadnji Janko. Prišed.ši domov, sc je čudil da ni še matere, a še bolj se je začudil, ko so mu povedali, da je že od popoldne pri Mihcu. "Nekaj snujejo proti meni", je govoril sam s seboj, pogledal goste zvezde na nebu, in rekel: "Tudi jaz jim zasnujem jedno, da bo za vselej."
Dolgo ni spal, v mislih se je bavil z Zinkd, ki v daljni deželi zanj boleha, zanj trpi. Zjutraj zgodaj je ponovil prejšnje trdne sklepe in prišedši od zorne maše je stopil odločno k* materi.
"Zinka mi je pisala, mama."
"Saj sem vedela, da ne bo brez tega"
"Pisala mi je, da v kratkem zasluži toliko, kolikor potrebuje za pot k nam.
"K nam?" Materi so se nastrčile obrvi.	»
"Ako ne dovolite, pojdem jaz brez vas in vašega dovoljenja v Ameriko."
'Po kaj?"
To nenadno vprašanje ga jc spravilo za nekaj časa v zadrego.
"Bom delal za vsakdanji kruh, kakor moram tukaj."
"S tem ine hočeš siliti, da jo vzamem v hišo?"
"Nič siliti; jaz sem sam svoj gospodar."
"Jaz pa gospodinja." "Pa gospodinte in gospodarite še za-me; od danes naprej bomčakal z drugimi naznanila, kdaj odpotuje par-nik iz Genove v Brazilijo. Tudi moj so šli za vami na Koroško — ste pravili —. Tako je, mamica! Vse vemo..
"To mi očitaš! Oh, oh! Sama ostanem, sama umrjem — umrjem kmalu same žalosti, da se je moj sin pjotepal za ničvredno žensko! O Bog, Bog, ti..."
Janko ni poslušal konca. Pri Pisancu so imeli letos nemirne božične praznike. Mati je zdihovala, sin je ugovarjal trdo, odločno in se jezil, da so preložili vožnjo Slovencev v Ameriko šele na konec svečana; najrajši bi bil šel sam. Najbolj čudno se mu je zdelo, zakaj se ga ogiblje Mihec, zakaj se obrača od njega Fra-nica. Lipša se in čidi kakor še nikoli, in — gleda po drugih. Tega ni umel Pisančev Janko.
"Snubokov čaka, snubokov! Vidiš ga — kaj bo čakala — koga; " govorila je neki dan Spetičeva Nana, katera je prav uganila take skrivnsti; Janku pa ni bilo všeč takšno pojasnilo Postal je nekoliko koncem hleva in se zamislil. Snuboki mu niso hoteli iz spomina, in zamahnil je s pestjo, kakor da namerja komu priložiti zaušnico, pa jo je sam sebi:
"Mari misliš, da bo zatran tebe Fra-nica brez — brez — moža! Budalo!"
Drugi dan je spravila Nana odhajaje iz Pisančeve hiše lep dar pod predpa-nik.
"Če ne še nikdar, Nana sedaj si ga zaslužila", jo jo pohvalila Pisanka in oči so se ji zasvetile.
Toraj prav res misliš, Janko, z drugimi prodanci v tujino?" vprašala ga je neki dan mati.
"Gotovo, mama; morda še nikoli, a sedaj vam pokažem, da nisem več otrok. Vedno sem vas imel rad, spoštoval in slušal, ali Mihec in Franica sta^ vam popolnoma premenila glavo.
Ne morem — in nečem drugače, ker ne maram, da bi drugi ukazovali z nami in z menoj. Tako je! Mihec je-"
Janko tebi je prav narejeno; kesal se boš, še zelo kesal, veš, Janko — ker tebi je narejeno, da moraš za njo."
Sin je nekaj zamrmral in se obrnil strani. Po vasi so pa o dolgih zimskih večerih razpravljali — o razmerah Braziliji in pa — kako je mogla Zinka njemu narediti, da mora za njo. Postarani Stranci so trdili, da je to še vedno mogoče, mlajši so se spogledovali in smejali. Novi izseljenci so se jeli poslavljati; o, to je bilo veselo, lahko slovo, kakor v obljubljeno deželo. Marsikdo je nehote nadomeščal svojem navdušenju za nepravo tujino — navadne predpustne šeme. Got ilničarja v Strancih sta bila tega vesela vse je teklo za gotove novce, za izku-gospodarskih polopij in orodja; pili so pa mnogo. Večino prodanih posestev so zopet pokupili bogati tujci; le nekaj malega so s silo in z večinoma izposojenim denarjem pridržali Stranci; med tem je največ dobil Mihec, za njim pa Žerjalev Pepe. Ko so spravili zadnjega izseljenca srečno čez prag in z vinom namakali neljube spomjine, začel je Mihec odpenjati gumbe pri jopiču:
"S prevažanjem sena v Trst smo upali obogateti — ostali so nam dolgovi; 'Amerikancem' pa ostane od domov in dolgov — samo žalosten spomin. Kdor se vrne za nekaj let, spozna šc vas — dasi težavno —, a nikakor ne več — gospodarjev. — Pomagaj Bog! Mi nemoremo, drugi nam nečejo... Kmet propada, propada..."
"Res je tako", so mu pritrjevali starejši izseljenci, a mlajši so vprašali:
"Očka, kaj ste tako žalostnih besed? Vedno ste bili veseli!"
"Tako jc: bil sem in bom vesel; ali sedaj, ko se moj rojstveni kraj tako naglo, tako lahkomiselno razdira, me zalivajo solze."
Zapel je srečno najvišji gumb pod brado in odšel.
"Mož govori prav", rekli so, gledaje za njim, "a kaj pomaga: za druge smo delali, za druge bi morali delati do smrti; vsakdo si je dolžan pomagati."
Vrsta prepitih obrazov in vedno žejnih spremljevalcev se je pomikala iz gostilne v gostilno, kjer so utapljali nelube spomine. Pisančev Janko ni hodil ž njimi. Tiste dni je dobil namreč iz Brazilije tako-le pismo:--
"Danes ti sporočam, kakor sem bolna in slabotna, samo vesele novice. Tvoja mati so se torej premislili, hvala Bogu. Včeraj sem dobila od njih pismo: 'Pridi, pridi, Zinka!' Te besede so me frzdravile skoro popolnoma. Za vožnjo mi ni treba pošiljati; v nekoliko tednih prislužim še toliko, kar manjka. Pisala sem tudi očetu in upam, da ne bo zadržka, če bodo le moji prsi • Bilo je pomazano. "S prvim parni-kom, ki odide po Veliki noči, se vrnem k vam. Natančneje v zadnjem pismu s tujih tal. Terezinka Korenikova."
Tegale ni nadejal. Prijel se je za glavo, zamotal prste v lase in gledal veselo, živahno, kakor človek, ki jc po dolgotrajni, mučni bolezni dosegel kr epko zdravje. Objel bi bil ves svet Hitel je zahvalit mater. Odhajajoči
Stranci so pozdravili Janka in se čudili da ne gre ž njimi, ko je bil vedno mož beseda. Janko se je zadovoljno smehljal, gladil obilne brke pod nosom in — umeval zakaj se Mihec in Franica obračata od njega; snubokov pa vendar ni bilo.
VI.
Cvetoča pomlad se je naselila v pivške dobrave, kukavičji klic odmera od bida v brdo, ptice prepevajo veselo, pleto gnezda in pitajo mladiče. Kmetic podi ž njive požrešne vrane, da mu ne pozobljejo zavlečenega semena, pastirji pa piskajo, pojo in skačejo za brzonogo živino, ki išče sence in miru v okrilju košatih drevs.
Bliža se pisani majnik, in dasi so že določeni dnevi, kdaj se vrne Zinka v Trst in kdaj v Strance, ni še pri Pisancu še prav nič drugega ukrenilo kakor da pojde Janko po-njo v Trst.
"Pa svatba, mamica moja?" vprašal je sin boječe kakor otrok.
"Za to je še čas", izvila se je previdno mati in hitro umaknila morda še nadležnejšim vprašanjem.
Tisto jutro, ko je odšel Janko po po nevesto v Trst, prismejal se je Mihec k Pisanki:
"Povej mi no ljuba soseda, kako pa misliš sedaj; zakaj dveh vendar — ne bo — vzel — Bog in sveti križ!"
(Kones prih.)
Nov Poštni zakon.
ukazuje, da mora biti list vnaprej plačan, ako se ga hoče pošiljati po pošti po 1. oktobru 1918.
Cenj. gg. zastopnike prosimo, da do 1. oktobra poberejo naročnino od onih naročnikov, katerim je ista potekla in tudi v bodoče, naj se pobere naročnina en teden ali dva prej kot je stara naročnina pošla.
One cenj. naše naročnike, katerim je že, ali še le bo v bližnji bodočnosti, potekla naročnina, prosimo, da pošljejo isto pred 1. oktobrom, ker drugače bomo morali jim list vstaviti, ker po postavi se moramo ravnati.
Vlada želi, da se papir in druge stvari hrani in za to zapoveda, da se le onim list sme pošiljati, ki ga hočejo dobivati in zanj vnaprej plačajo.
Ni naš navada nadlegovati naročnike, pa tudi jih prositi darov, kot to store drugi listi. V teh burnih «fsih ko se razmere menjajo, kakor vreme, pa smo prisiljeni, da se obrnemo do naših cenj. naročnikov in sotrudnikov za pomoč. Neročniki nam s tem pomorejo, če plačajo naročnino točno in če mogoče pridobijo katerega novega naročnika med letom, a zastopniki in sotruidniki nam pomagajo s tem, da delujejo po svojih močeh za razširjanje lista.
Vsak naročnik ve kdaj mu poteče naročnina, ker je to tiskano na listku poleg njegovega naslova. Do o-nega dne sprejme pošta njegov list, a potem pa več ne, ker ni naročen dalje in se ga mora vstaviti.
V nadi, da bodo naši cenj. naročniki to uvaževali in poravnali naročnino pravočasno, se jim zahvaljujemo za do sedanjo naklonjenost.
Spoštovanjem
Uprav. "Amer. Slovenca."
m s m m s
POMLADNE IE LETITE OBLEKE.
Čedne in moderne obleke za odrasl« in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah lelanih po meri
Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
Carl Schreiber
Chicago Phone 3496. 5X9 Marble St.	Joliet, Illinois.
SLOVENSKI BARV AR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in sun*j, ter opravljam vsak posel, ki spada v barvarskega obrta podreijt.
Obešam stenski papir.
W. C. WOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th {L Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate ^caj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Marko Belaich,
DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke.
205 Indiana St. :: Joliet, Illinois.
FrankJuričič
1001 N. Chicago St JOLIET. IL>
Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila.
VSI DOBRODOŠLI!
Phone 4857.
MAT. OMOTA
Slovenski krojač
Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke.
@!fi!!!fill!fil!!fi@ K H K S
SSSI
s
ffi
s
ffl
s
D
s
ffl
s
IS
s
H S
ffi
Homewood Coal i # Yard # S
£ 201 Jackson St., Joliet, Illinois.
M MIKAN, MANAGER
TMiaBdhat Prolog
ter drva in kurivo
1624 Nicholson St., Joliet, III. PHONE 1797W
*
D S
si
s
®
ffi
m «
National Studio
R. PAWLOSKI, lastnik.
Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki ia-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet.
BffiSffiBffi ii ffi m ffi nffisffinffieffiii
Special
Special
Po želji vlade zapremo našo proda-jlno:: Ob nedeljah — zaprto ves dan. |
Ob sobotah odprto do 11. ure zvečer. Ostale dneve odprto do pol 8. ure zvečer.
Da bo mogoče cene držati, se bo I prodajalo pri nas vse le za gotov denar, da se prihrani nam in vam nepo- j trebno delo in sitnosti.
Pennuto Bros.
808 Collins St. 1! Joliet, Illinois
Kadar se mudite na vogala Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boite najbolje poiteeieni. Fino pivo, najboljia vina in tmodk*.
Wm. Metzger
Ruby *nd Broadway JOLIET
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIC
ADVOKAT
W00DR0W WILSON, PREDSEDNIK ZDRUŽENIH DRŽAV, VAS KLIČE.
The White House,
Washington.
Zopet prihaja vlada k ljudstvu v deželi s prošnjo, da ji posodi svoj denar, in sicer posodi v mnogo radodarnejši meri nego kdaj poprej, v svrho, da se velika vojna za ameriške pravice in osvoboditev sveta lahko nadaljuje z vedno večjo močjo do zmagovitega konca. In vlada priziva ljudstvo z največjim zaupanjem, ker ve, da vsak dan postaja jasneje in jasneje mislečim ljudem po vsej deželi, da je pridobitev vojne bistvena naložitev. De-
nar, ki se ga zadržuje sedaj, bo majhne koristi ali vrednosti, če vojna ne bo dobljena in se dovoli sebičnim nem škim vladarjem narekovati, kaj Ameri ka sme in česa ne sme storiti. Možje v Ameriki so poleg tega od začetka dosedaj posvečali svoja življenja in svoja premoženja obrambi in ohra nitvi velikih načel in namenov, za katere je bila naša vlada postavljena Gotovo tudi sedaj pokažejo svetu, za kaj je bilo njih bogastvo namenjeno,
WOODROW WILSON.
V So. Chicago, lila.: Soba 218—9206 Commercial Kf.
Te'efon: South Chicago 579.
Metropolitan Drog Štoru
N. Chicago ft Jackson Sta.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI ♦
'BELLADONNA" OBLlZl
REVMvnaaj HROMOCTI BOLESTI . KOLKU BOLEST« ' &JNCM NEVRALGIJL PROTNU OTRPLOSTI HlC »ABOTNEH KR&I
SLABOST« , &BKM FLJUJNH M PR3NW MRAZENJU . ŽIVOTU VNETJU OTRSNS NH FRHHLMENJU BOLESTIH . LEDJU B0U3TH . m&| .
kW KAiJU
Treasnry Department, Washington.
Imeteljem 4% bondov Prvega Posojila Svobode in 4% bondov Drugega Posojila Svobode;
lOSjP
Javni Notar
z 10 let.ikuinje
izdeluje vse pravno ill postKvnovelja^ne litUne za vse ajniaie. Ce v mu kdo plačo gtrnilin;
Ako i	"	'	' ' * " "1
| za vse _____ ____
o imate <xikopa v drugem mestu plato tir I Jati; če lioCete svojo plačo prepustiti; Je potje
Prcdpravica zamenjave, ki je nastala vsled izdaje 4% odstotnih bondov Tretjega Posojila Svobode, poteče dne 9. novembra in se po sedanjem zakonu ne more raztegniti ali obnoviti. Ime-telji teh4odstotnih bondov ne izgubijo ničesar, če uporabijo predpravico zamenjave, in pridobijo 'A odstotkov o-resti na leto. Imetelji 4 odstotnih bondov naj ne čakajo do zadnjega tre-notka, da uporabijo prcdpavico zamenjave, nego naj storijo to takoj. V-sled odlašanja sc preobremijo bančni zavodi v deželi in zakladniški department, ker bi bilo treba izvršiti vse zamene v zadnjem trenotku, in vsled tega bi se utegnila prcdpravica zamenjave sploh izgubiti.
Imeteljem kuponskih bondov je zelo svetovati, da naprosijo izdajo registriranih bondov v svrho, da se zašči tijo proti nevarnosti izgube, tatvine in uničenja svojih bondov.
Uradne departmentove okrožnice št. 114 s formularjem za prošnje so bile razdeljene federalnim reservnim bankam ter bankam in kreditnim družbam po vseh Združenih Državah. Ti zavodi so naprošeni zastran patrijotične usluge, da pomagajo imeteljem bon-djv pri zamenjavi 4 odstotnih bondov v 4% odstotne bonde in pri registriranju njihovih bondov.
W. G. McADOO, zakladniški tajnik
otrok certifikat za delo; (t imate kako drupc st var za urediti tukaj ali v stari domovini obnuj« se na mene 100«N.Chicago St.. Joliet, 111
FRANCE AND BELGIUM GET AMERICAN SUGAR
Ninety-five per cent of all refined sugar sent from the United States to the Allied nations went to France and Belgium during the first five mouths of thl« year.
France got 72 per cent., or neivrlj 83,000,000 pounds, and Belgium received nearly 11,000,000 pounds, or 23 per cent.
In each country this sugar was doled •ut by a strict rationing organization.
The entire amount to the Alllee In these five months—2!!,791 tons, almost half of which was shipped iu May—Is only about one-half of 1 per cent of
oar total annual consumption.
--------
AMKKIKAWKI gLOTKWtC, 4. OKTOBRA 1918.
S'SSSSiiSSSiii
m
PRI MRLIČIH.
Slika—Spisal Franc Bregar
S L
Tisto leto je Bog tako jezno in take močno mahnil s svojo hudo šibo nad našim trgom, da so se najstarejši starci spomnili grehov svoje prve mladosti. Suša nam je požgala travnike, toča oklestila vinograde do golega, en otrok je utonil, paglavec, komaj štirinajst let star, se je pa sam ustrelil iz same trmoglavosti in sprijenosti. Slednjič je prišla še smrt, da je že mljadim ljudem postajalo tesno pri srcu. In ko je potem privasovala pomlad in Velika noč s predragim dobrotnikom, našim solncem, ter se je vsesala njegova omamljiva toplota kakor staro, močno vino v nebo in zemljo in v vse duše, da smo kakor pol-. pijani pozabili na greh in na šibo božjo — tedaj sta ležala v največji in , ""Jf V," najlepši hiši obenem dva mrliča.
To je bil ,prav čuden slučaj in jako dobro se ga spominjam. Bil sem tak še tako preprost otrok, da se mi je vsako noc sanjalo o vojski, v kateri sem bil general Lavdon; vendar so mi ostali dogodki tistih dni tako živo v spominu, kot bi zarezal z ostrim mečem v trdo skalo.
* * * *
Veliki in bogat trgovec Franc Ja-len je šel sam k vstajenju Gospodovem na veliko soboto. Mati mu je bila stara, gluha in zelo slaba, da celo v cerkev ni več mogla; jena mu je bila že dolgo časa na smrt bolna in otrok nista imela, da jim padejo v naročje bogati plodovi z drevesa njunega življenja. Takrat sem ga videl v cerkvi, kako je sedel v klopi, oprt na komor lec, in kašljal s tako čudnim, cvilečim kašljem, da so se vsi ozirali po njem. Toda takrat sem to komaj zapazil. Večer je bil pred Veliko nočjo, nebo, vse blesteče v veselju in svetlobi, je objelo zemljo v najtesnejšem in najo pojnejšem objemu, vse ulice so dišale po kadilu, ljudje toliko da se niso pol-jubovali — sami dobri angeli vedo, kje , so tačas otroške misli.
Toda ko sem prišel drugi dan 1 njim — mati me poslala voščit praz nike; bil mi je kstni boter, Bog mu daj dobro! — je tudi on že ležal v postelji in sloveč zdravnik iz mesta je bil pri njem. Prišel sem, ko se je le-ta že pocljavljal.
—	Recept sem napisal in bodite brez skrbi. Zdaj je spomlad, še ta teden pojdete na morje in čez en me* sev boste pozabili na bolezen. Upam, da gospa tačas tudi ozdravi in potem bo vse dobro.
Pokledal je preko zlatih naočnikov na mater, ki je stala ob postelji, in zdi se mi, da sem že tačas razumel ta poglej: otroke je treba zibati, kadar so bolni in jokajo; zaradi tega niso seveda nič manj bolni, samo ne jokajo več; tudi gospa najbrže ne bo ozdravela, umrje se pe lažje s tolažbo. Mati je zdravnika razumela, a ni trenila z očesom; govorili so, da ni marala si-nahe.
—	Ampak ta kašelj, gospod doktor! Saj slišite, kako mi cvili v grlu.
Goste obrvi so se mu tesno strnile nad zaripljenim obrazom in nabrekle roke so mu nestrpno trepetale na odeji, da me je obhajala groza, ko sem stl pri vratih s pirhoin in klobukom ■v roki.
, — Pošljite takoj v lekarno recept, in vse mine, mine. Moj Bog, kako hitro mine, samo potrpeti moramo.
—	Ampak jaz nečem Vašega recepta jaz bi rzrakav pljuča — to nti dajte. Vrag vzemi recepte in lepe besede... .Postajal je tako nestrpen, da je bil v obraz temno rdeč in prsti so mu nervozno trgali čipke na odeji; doktor pa se je smehljal s ponosom mučenika
—	Kakor otrok ste, a jaz Vam ne-zameriin sem že bolnika, ki mi je vrgel kozarec v obraz, a to je naš poklic. Pojutršnjem ste morda že na morju in takrat se boste smejali samemu sebi.
—	Kaj hočem z morjem in vodo, če me pa duši... in nemorem... Glejte, Vrag Vas...
Naenkrat se je napol vzdignil in napol skočil s postelje, oprl se na levi komolec na blazino, zagrabil z desnico za srajco pod vratom in jo raztrgal. Nato I je omahnil na zglavje, zopet skočil, prijel blazino in jo vrgel z vso močjo po sobi proti zdravniku. Ves tačas je bil njegov obraz strašno posinel, oči so mu stopile iz jamic in so gledale s topim strahom dušečega se človeka, vse telo kakor v zadnjem, groznem krču. Še danes se spominjam tistega silnega strahu, ki me je obšla takrat. Izpustil sem pirh iz rok in se ozrl po sobi, kot bi iskal pomoči. Mati je stala ob postelji, brez besede in solze, le stare, usehle ustnice so se naglo in enakomerno premikale in Široka, splahnela lica so nervozno trepetala. Ozrl sem se na drugo postelj in ugledal dvoje črnih, lepih oči, polnili groze; ljubila ga je zelo. Zdravnik je stal pri postelji in podpiral bolnika, na obrazu pa se mu je jasno bralo: mi vemo kaj to pomeni. Nato se je obrnil k materi.
—	Pošljite recept takoj v lekarno. — Toda mati ga očividno ni razumela; strmela je na posteljo in le ustnice so se ves čas premikale. Medtem se je bolnik odkašljal v strašnih mukah, kot da se mu je odtrgala polovica pluč Nato je omahnil zopet na blazino in odrinil zdravnikovo roko; ta pa je stal mirno in resno ter se ni dal zmotiti.
—	Glejte, to je bilo potrebno. Zdaj boste nekaj časa mirno dihali, in ko vzamete kapljice...
Bolnik se je nanagloma zopet dvignil s postelje, oči pa so mu žarele od vročice in divje jeze.
—	Nečem kapljic. . nesite jih v morje na jug... Vaše kapljice... Vun, vun pojdite... saj sem že rekel! Mati, pokličite hlapca, da vrže njega in njegove kapljice...
Kazal je s trepetajočo, nabreklo roko proti vratom; zdravnik ga je pogledal začudeno, potem je razžaljeno skomignil z ramami in odšel ter šepetal:
—	S sirovostjo ni mogoče
ne, ni
Mati je odšla in ostal sem sam z bolnikoma. Botra je ležala s smrtno-bledim obrazom in zaprtimi očmi, da nisem vedel, ali je živa ali morda že mrtva. Tudi boter je utrujen zaprl oči, v grlu mu je pa tako močno cvililo. Meni je "bilo tako strašno, da sem hotel potihoma odpreti vrata in zbežati brez voščila in brez velikonoč nega pozdravi. Toda on je ravno ta krat odprl oči in me pogledal.
—	A, Francek, pridi sem... Da, Velika noč je danes... po pirhe si prišel.
Takrat bi jaz moral lepo voščiti svete praznike, pa so s» mu udrle solze neumnemu otroku po licih, bogate mlade solze, ki jim Srce ne ve vzroka.
—	No, že prav, Francek... Vidiš, jaz sem bolan, Francek... Neki vrag mi poje v grlu, on mi pa nudi kapljice ... Zato pojdi k materi in reci... naj ti dado goldinar... O, že zopet...
Obraz se mu je žalil s krvjo, krčevito je segel za vrat in jaz sem zbežal iz sobe. Zunaj sta bila mati in zdravnik in on je ravno spravil denar v žep.
Ko je zdravnik odšel, sem hotel tudi jaz takoj za njim. Toda vtistem hipu je zakričal v bolniški sobi glas, poln strahu in groze, da sem preplašen obstal in se ozrl na ono stran. Mati je odhitela, in ko sem pogledal skozi odprta vrata, me je zbodlo v srce z ozkim ostrim mečem. Boter se je bil vrgel v strašnih mukah, s postelje in je ležal na obrazu. Botra je bila vstala, v beli nočni obleki je omahnila kraj njega in njeni črni lasje so pokrivali njegov nabrekli vrat in glavo.
Samo za trenotek sem pogledal; tedaj je prihitela dekla in me odrinila ter zaprla vrata:
—	Kaj hočeš tukaj, otrok?
Zunaj je bila Velika noč s solncem se nisem ustavil in in pirhi, jaz sem pa bežal, bežal, nikjer se nisem ustavil in nikamor ozrl; na tisti lepi dan vstajenja me je prvič obšel resničen in globok strah pred smrt-
(Kones prili.)
»BSaESBffifflfflaffifflSUffiffiBB
s
CENIK NABOŽNIH, PODUC- ® NIH IN ZABAVNIH KNJIG
katere se dobe v
KNJIGARNI AMER. SLO- f®
VENCA, JOLIET. ILL. 8
ffl
ifflfflffiffi 80 ffl ffl fflfflfflfflfflffl
Grizelda, kmetica in grofica......20c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podo-Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turših časov..................35c
Izgubljena sreča. Pavest.......... v
Jagnje. — Starček z go'	.40c
Jaromil. Češka narodna ,	V
Jozafat, kraljevi sin Tndije.. Kraljičin nečak. Zgodovin i pov..
Krvava noč v Ljunliani.........75c
Koliščina in stepe. i c vest.......^Sc
Kako je izginil "d............35c
Kako naj se pišejo sna pisma..SOc
Krvna osve'i Poveš,. .......^Sc
Gregelj Koščenina.. . .....
May, Eri. Povest.......... .25c
Mirko Poštenjakovič. Povest... """c
Mesija...........................
Mali vitez.............:.........75c
Mladi Samotar. Povest...........40c
Praški Judek.....................20c
Pravila dostojnosti...............50c
Pavlina...........................35c
Ponižani in razžaljeni............75c
Poduk rojakom ali kažipot v Amer SOc
Postojanska jama.................25c
Povodenj.........................25c
Pouk zaročencem in zakonskim.. ,7Sc
Na preriji. Povest................35c
Na divjem zapadu, vezana........75c
Najboljša dedščina. — Leseni križ.35c
Narodne pripovedke.............35c
Naseljeci. Pove'st................35c
Naš dom........................35c
Nedolžnost, preganjana in poveli-
Nekaj iz ruske zgodovine.......20c
Nesrečnica. Povest...............35c
Nezgoda na Palavanu. Povest... .30c
Od Leona do Pija................25c
Odgovori na ugovore proti sv. veri 40c
Pred nevihto, novela.............35c
Preganjanje indijan. misijonarjev. .2Sc
Pregovori, prilike in reki ........SOc
Potni listi (povesti)............25c
Poduk rojakom (Šušteršič).......50c
Prešeren in Slovanstvo..........SOc
Podadmiral Viljem bar. Tegethof 35c Pri Vrbovčevem Grogi. Povest... .25c
ZDRAVILNA MAST
je vsakdan rabljena prid ružini. Mrs. Catherine Stfnatka, R. F. D. No. 1., Box 65, Binghampton, N. Y., nam je pisala 2. aprila 1918 sledeče: "Odrznila sem se hudo in rana je bila četrt cole globoka. Vzela sem Severovo Zdravilno mast (Severa's Healing Ointment), ki je rano ozdravilo in ko sem namazala trikrat je rana začela se celiti. Severovo zdravilno mast priporočam za razne rane in vreznine, stare spuščaje, prišče, bule in vse vrste kožne nadloge. Cena je 25 centov v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	—Adv.
1"
KATOLIČANI IN JUGOSLAVIJA.
(Nadaljevanje s 3 strani.)
Amerika in Amerikanci (vez»na)$2.50
Angelj sužnjev...................25c
Ali Boga stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše...................20r
Angleščina brez učitelja..........50c
Aramugan, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa...................20c
Babica.....................i.....50c
Beatin dnevnik..................30c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c
Bled sedaj in nekdaj..............30c
Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Boža kazen. — Plaveč in Savini.
—Čudovita zmaga.............30c
Boj s prirodo. — TrekOva Uršika 30c
Boj in zmaga. Povest...........30c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez....30c
Božični darovi. Povest............,10c
iganka. — Po povelju...........35c
Cesarjevič in sestri dvojčkinji... .35c Cvetke zelene in zvenele za mlade
in stare........................25c
Četrtice iz življenja na kmetih____25c
Čas je zlato......................35c
Cerkvica na skali. — Plačilo sveta.25c
Darovana. Povest, zvezek po......lSc
F.manek, lovčev sin. — Berač......20c
Erazem Predjaimki. Povest iz petnajstega stoletja...............25c
Feldmaršal grof Radecki.........30c
Ferdinand........................35c
Gozdarjev sin. Povest............20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, zvezek po............2Sc
Tako se je pri malih zatiranih narodov porodila misel, da morajo svojo stvar sami brez čegarkoli pomoči pre-<4Jožiti pred bodočo mednarodno mirovno konferenco, do katere mora vendarle prej ali kasneje priti. Mi se nanjo že sedaj "poživljamo, toda ali je to veleizdaja?
Ali je to veleizdaja, ako protestiramo proti krivici, katerp nam vedoma delajo, ako zahtevamo svoje pravice? Radi bi videli Nemce in Madžare, kako bi pokazali svoj patriotizem in di-nastično lojalnost, ako bi se pričela na Vašem narodnem telesu vršiti operacija, podobna oni, katero delate vi že sko zi sto lteaannšmaje - ..osmo. že skozi stoletja na našem telesu? Kaj bi vi gospodje Madžari storili, ako bi vam začeli z Dunaja deliti Madžarsko na okraje, kakor dela to sedaj Dunaj lična prava. Ns NanemnarodoKxxx s Našem. Vi se že sedaj sklicujete proti Jugoslovanom na svoja zgodovinska prava, toda, nikar ne pozabite, da imajo tudi Čehi in Hrvati slična prava. Naše državno pravo ne zaostaja popolnoma nič za vašim. Nase je seveda ostalo samo na papirju, vaše pa je postalo dejstvo, za vse Jugoslovane težko in žalostno dejstvo. Kaj bi pa vi, gospodje na Dunaju, počeli ako bi vam vaše srednje in ljudske šole spremenili črez noč v češke ali madžarske, kar bi vam moglo onih 600.000 Čehov na Dunaju storiti po isti pravici, po kateri usiljujetc vi na Slovenskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji svoje šole. Tudi mi smo avtohtoni, 'naj je 20 odstotkov več kot vas.. Celo na Kranskem, kjer je Slovencev 90 odstotkov, Nemcev pa samo S odstotkov, imajo samo eno slovensko gimnazijo — pa še ta ni državna. Kljub vsem našim protestom ustanavljate v Trstu nemško navtično šolo, akoprav je morje in njegova obala od Tržiča do Kotorja naša.
(Konec prib.)
™-rrr-i-----------
IZJAVA IN ZAHVALA.
Z mirno vestjo, tužnim srcom in Sajlznimi očmi, naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o prerani smrti moje ljubljene soproge
Marije Podveršek
Zavedno mi je stisnila svoja truda-poldne oči dne 10. &vg. 1918. Pokopana je bila iz slovenske farne cerkve na katoliško pokopališče sv. Vin-cencija, dne 12. avg. 1918. Bila je dobrega srca in radodarnih rok, priljubljena vsemu občinstvu, vse jo je poznalo staro in mlado.
Srčna zahvala vsem sosedom in so-sedinjam, prijateljem in prijateljicam, ko so mi .bile ves čas njene dolge bolezni v pomoč.
Hvala č. g. župniku Rey. Fr. Šalo-venu za ganljive in v srce segljive besede, ki so pretresle vsaciga naj že ba nejeveren ali veren.
Pokojnica je bila članica društva sv. Družine št. 3, D. S. D. Kako so pa sobratje zanjo vse vredili se popisati ne morem. Bog Vam poplačaj za Vaš Obilen trud!
Tebi Družba sv. Družine zakličem pa trikrat hvala. Še mlada ci cvetoča si, pa Te moram imenovati za dobro skrbno mater svojih zapuščenih sirot, ker venci na gomile niso še bili zgubili svojih dišečih vonjav, popred sem prejel od Družbe sv. Družine popolnoma izplačno smrnino. Hvala in slava Ti!
Rojaki slovenski priporočujem Vam posebno tukaj v La Salleh pristopite k društvu sv. Družine št. 3, D. S. D., ker čas beži, ena ura zamujena ne poverne se nobena.
Zna biti, da kdo zdaj še vesel prepeva, mogoče v mrtvaškim prtu bo ob koncu dneva
La Salle, 111., 29. sept. 1918.
Frank Podveršek, soprog pokojne.
DRAGINJA
na vseh tiskarskih potrebščinah je silna odkar je nastala vojna. Nekatere stvari stanejo po dva do tri in petkrat več, kakor pred vojno.
Naj bi to cenj. naročniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker drugače ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, a to ne plača stroškov; treba je torej, da vsak pošlje naročnino čimprej mogoče ali vsaj ko prejme tozadevni opomin, ker takrat je zadnji čas.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljt in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegs papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
t\ChL Phone 376 g/ n. W. 927.
120 Jefferson St
JOLIET, ILL
ffl ffl ffl ®
SI i----
X I
ffl SI ffl ffl II III
MALI OGLASI.

-I
ffl ffi S ffl S) ffl ffl fflfflfflfflSlfflfflffl
DELO DOBI MOŽ, KI GOVORI angleško, poljsko, slovensko in hrvatsko za razvažanje Coffee in Tea. Stalna palač. Mora imeti poroštvo. Jewel Tea Co, Inc., 631 E. Jefferson St., Joliet, 111. 4t-88
NAPRODAJ 11 LOT NA WASH-ington Heights, en block zapadno od Theiler'g Parka, 4 block zapadno od Hickory kare. Prodajajo se jako po ceni takoj. Več pove W. H. Clare, Phone 131, Clement Bldg Joliet, lil.	41-88.
VI LAHKO PRISTOPITE
v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v jolietu ali kje drugje. Ako hoče pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejet. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svojem mestu.
DOLŽNI STE
zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavamjete za slučaj bolezni ali smrti, da ae bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu
Društvo Sv. Družine
(The Holy Family Society) iter. 1 D. S. D., Joliet, IUmoia.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1918.
Predsednik........... George S tonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik.....................Jos. Klepec.
1006 N. Chicago St„ Joliet, 111.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik.........Anton Nemanich st.
Bolniški načelnik..... Nick Jurjevich. Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
AKO VAM JE POTEKLA NAROČNINA, .agovilite isto pqnoviti, ker 1 oktobra bomo morali vstaviti list vsakemu, ki nima plačanega.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine.
To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v nase veliko in napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
Pri prehladih I!?!
▼drgnite Trat ln praa, kakor tudi stepal*' ] Dr. Rlchter-Jevem
PAIN-EXPELLEI
Učinkuje takoj oUjlljlTO in prijetno.
Jedino pravi s rarstTeno znamko eldi*
35c. tn 85«. T lekarnah in naravnost M
F. A D. RICHTER & CO. 1 fc-80 Washington Street, New York, N'
POZOR ROJAKINJE!
im<
Besi Slov
SI
Ali veste, kje je dobiti najbolj^1, so po najnižji ceni? Gotovol V £•»'1'
Anton Pasderti
se dobijo najboljše sveže in Pf('" jene klobase in najokusnejie m"* Vse po najnižji ceni. Pridite torej * poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežbi naše gesto.
P
Ne pozabite torej obiskati nas1 lašej mesnici in groceriji na vog'v
lu
'ti
adway and Granite Str*1
Chic. Phone 2678, N. W. Phone l"3,
! ■ JS^
Me Ji
H
Slovenske Gospodinj1
m prepričane, da dobijo pri
boljše, najčistejše in najceM^
meso, grocery
IN KRANJSKE KLOBAS*
istotako vse vrste drug« svei« ^
kajene meso ter v«e druge
ki spadajo v področje mesarske cerijske obrti.
Priporočam svoj« podjetje jakom, zlasti p« našim gosp«^** Spoštovanjem
John IT. Pasderf
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchina It, J*"**1
Chicago Phone 4635
California Wine
Narodna Vinara
Sric 'in d *oja
W
l>ol<j
Mid
PURE WINES
Paul Bakotich fit*?
918N.Chicago St., Jolie^j
vrs(C
Kadar rabite kakoršnekoli BARVE
za not raj ali zunaj
za hišo
drugo poslopje, ali pa če {i i,
VARNISH	M
OLJE, STEKLO, STENSKI .
oglasite se pri nas, kjer dob'14 boljše blago in najceneje
Najboljša Mixed Paint, g«1-
V*
Chicago Phone 999 GEORGE PEELING
122 Bluff St.,
Joliet
Ulipi"
STATEMENT OF
AMERIKANSKI SI.OVKNKC, pul ilshed semi-weekly at Joliet, Illinois, for October 1st 191«. >.'
Publisher—Slovenic American Printing Company, Joliet, Illinois.
President—Anton Nemanieh, Joliet, Illinois.
Secretary—William Grayhack, Joliet, Illinois.
Treasurer—John Grayhack, Joliet, Illinois.
Editor—Philip Gorup, Joliet, Illinois.
business Manager—Joseph Klepec, Joliet, Illinois.
Owners:
Slovenic American Printing Anton Nemanich, Joliet, 111. John Grayhack, Joliet, Illinois Win. Grayhack, Joliet, Illinois. George Lopartz, Joliet, Illinois. Joseph l.egan, Joliet, Illinois. John Kranjec, est., Joliet, Ulinoi Mrs. J. Zelko, Joliet, Illinois. Jos. Sitar, Joliet, Illinois.
Co. Michael Kochevar, Joliet, Illinois.
Anton Pasdertz, Joliet, Illinois. 4. Anton Nemanich Jr. Joliet, 111. v (ieo. Erb, Trustee for the F'irst Na tional Bank of J«liet, Illinois. Math Stefanich, Joiiet, Illinois. Jos. Klepec, Joliet, Illinois. John N. Pasdertz, Joiiet, Illinois. John Ferko, Milwaukee, Wis.
Known bondholders, mortgages, and ot,her security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages or other securities: None.
JOSEPH KI.EPEC, business manager Sworn to and subscribed before me ,tJiis 1st day of October 1918.
(Seal)	ANTON NEMANICH, Jr., Notary Public.
Ser-ion iavl "1 Hii t*
Pres ii <
'ien
U .
vati
w
*ak<
Wi
w k t Ker
<
G
Vide

H
JouciaL
' PIVO V STEKLENICAH
Cor. Scott and Clay Sts. Both Phones; 26. JOLIET,
illin'