Poglejte na Itevilke poleg naslova za dan, ko. Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA PCRIUWCAL OIV. 1941 List slovenskih delavcev v AmerikL Telephone; CHelsea 3-1242 Kth, IMP i the Port Office m> New York, M. ¥„ under Act of Cwpw of Mareh 3rd. 187». KOT ii DAK DOBIVATE ^ ' C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na i 'i svoj dom (ixTzcnii nm, , I, b«WJ |d pnnikM). I » Citajte, kar Vas zammg Ti,, No. I I I — Stev. 1 I | NEW YORK, FRIDAY, JUNE 6, 1941 — PETEK, 6. JUNIJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. TAJNIK HULL POSVARIL FRANCIJO DRŽAVNI TAJNIK CORDELL HULL JE FRANCOSKI VLADI V VI-CHY-JU POSLAL OSTRO SVARILO ZARADI NJENE TESNE VOJAŠKE ZVEZE Z NEMČUO PROTI A NGLUI IN S TEM TUDI PROTI ZDRUŽENIM DRŽAVAM AMERIŠKIM Državni tajnik Hull je v zelo ulj udnill dipomatskih besedah takorekoč maršalu Petamu in admiralu Darlanu poslal ultimatum, v katerem pravi, da Združene države obsojajo zvezo Francije z Nemčijo, ker ta zveza pomeni agresivnost tudi proti .Združenim držarvam. "Komaj je mogoče verjeti," pravi v svoji izjavi Hull," da je francoska vlada sprejela politiko sodelovanja z drugimi državami v namenu agresivnosti in zatiranja, kar je sovražno pravicam drugih držav." To je sedaj že drugo HuUo-vo sva/rilo Franciji po pomembnem obisku admirala Darla-ua v maju pr? Hitlerju v Berchtesgadenu. Po tem sva-m u je francoski poslanik Gaston Hen rjL-Haye Hullu 20. maja zagotovil, da Francija, četudi je stopila v temnejšo zvezo Nemčijo, nima nifcakih sovražnih namenov pnuiti Angliji, še .^'^s^ajBgpfrnigLfc zavrnil. Hull je v svoji izjavi povedal, da >>odo Združene države izvajale zelo stroge posledice, ki bodo morebiti šle celo tako daleč, da bo ameriška vliada prekinila diplomatske zveze s Francijo "in da bodo Združene ' države in ostale ameriške republike tudi aasegle francoske posesti v zapadnem svetu, kot je n. pr. Martinique, da se jih ne bi polastili Nemci za svoje vojaške operacije proti ameriškim republikam. Združene države, — pravi Hu'11,^—» so obdržale prijateljsko in pomoč nudečo politiko s Francijo in ta politika je slonela nai zagotovilu Francije, * da ne bo prestopila meja sicer krutih pogojev premirja. Na zapadni polobli ima Francija poleg otoka Martinique že otok Guadeloupe v Vzhodno indijskem otočju in v bližini Panamskega kanala, otoka St. ANGLEŠKE IZGUBE NA MORJU Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da so nemške podmornice in aeroplani od pričetka sedanje vojne potopile sko-ro 12,000,000 ton angleških ladij, in samo v maju 746,000. Vrhovno vojaško poveljstvo pravi, da so ipodmomioe v maju potopile 479,000 ton, bombniki 215,000 ton in bojne ladje 52,000 ton. Uradna nemška časnikarska agentura* D. N. B. poroča, da je bilo od 3. septembra, 1939, ko se,je pričeLa vojna, uničenih 11,604,000 ton angleških ladij, ali več kot polovica trgovskega brodovja. Isto [»rot ilo pravi, da je bilo februarja, ko je pričela prihajati Angliji {pomoč iz Združenih držav, povprečno na me-tec potopljenih 7-00,000 ton in v aprilu celo 1,000,000 ton. Berlin navaja naslednje angleške izgube bojnih ladij v maju: Ena oklopnica, 7 križark, llrušilcev, 7 brzih torpedovk, tri pomožne križarke, 4 podmornice in G patrolnih, ladij. Italjani pa so potopili 5 križark, dve podmornici in en rušilec. "Nedelje brez gazolina" Prebivalstvo bo že letošnja poletje resno občutilo pomanjkanje gazolina. — Zaloge avtomobilov se manjšajo. — Nove kare bodo znatno dražje Že pred nekaj tedni so se pojavile govorice, da se privatniki ne bodo smeli ob nedeljah voziti s karam i, da bodo ob nedeljah vse gazolinske postaje postavno zaprte, da bo cena gazolina narasla in tako dalje. Te napovedi je pa Te malokdo smatral za resne, zdaj pa postaja- vsak dan bolj ja^no, da se bo marsikaj vresničilo, kar so črnogledi napovedali. Včeraj se je zvedelo, da, je petrolejska industrija prostovoljno predlagala za vse 'Združene države "nedelje brez gazolina." Edinole na ta način bo baje mogoče zajamčiti obrambnim industrijam dovolj tega •prepotrebnega kuriva. Oljni mogotci, zbrani v Wash ingonu, povsem odkrito izjavljajo, da bo po indue tri jaluih vzhodnih državah že s 1. julijem občutiti pomanjkanje gazolina. Položaj se bo čedalje slabšal; niti jeseni niti pozimi Piere in Miquelon ob kanadski se ni mogoče nadati v tem po- obali ter Gniand ob obali Juž-~ne Amerike. Hull je jasno povedal, da jc to zadnji opomin vlade v AVashingtonu in da bodo Združene države nastopile proti Franciji z* vso odločnostjo, ako se popolnoma postaji na stran Nemčije. Hull v svoji izjavi pravi, da so bile Združene države v vsej svoji zgodovini vedno naklonjene Franciji Ln so jo vedno podpirale v njenih težnjah; da so se borile v svetovni vojna na njeni strani; da jemjenai zadeva vedno bila njihova zadeva; da so v sedanjem težkem času vpoštevale njen težanrni finančni položaj; da so ji pošffljale vsako pomoč in tudi mnogo živeža; da so varovale njene posesti na zapadni polobli' in da so ji bile v vsakem oziru naklonjene in pripravljene pomagati. Dalje pravi Hull, da bo vlada Združenih držav v bodoče natančno zasledovala nadaljnje poslovanje francoske vlade % ozirom na tesnejše zveze med Francijo in Nemčijo. gledu kakšnega izboljšanja. Oljna industrija je brez vsakega najinnajšega ugovora o-dobrila predlog oljnega "diktatorja" Icftesa glede uvedbe "brezgazolinskili nedelj." Hišnim lastnikom, ki segrevajo pozimi stanovanja z o-Ijem, je bislo resno nasvetova-no, naj se vbod oče poslužuje-premoga. V stanovanjih in u-radih naj bo pozimi nekaj stopinj manj toplote. Da se ameriški mornarici ne bo treba posluževati tako velikega števila tankerjev, bodo začeli vkratkem polagati cevi, po katerih bodo vzhodne države dobivale olje iz Loui&iane in Texasa. Najpeljava iz Texa-sa do New Yorka bo veljala približno 70 milijonov dolar-, jev. Po novih avtomobilih ni bilo še nikdar tako velikega povpra sevanja kakor sedaj. Po zatrdilu prodajalcev bodo prodani do srede julija vsi letdsnji mo-deti. Modeli leta 1942 pridejo na trg že X. avgusta. Novih modelov bo razmeroma malo in bodo znatno dražji. Japonska preskrbuje Nemčijo z živCIi Japonska pošlje Nemčiji vsak dan 1500 ton raznih potrebščin predvsem živil. Te pošiljatve se bodo še povečale, četudi je Rusija zvišala prevozne pristojbine na transsibirski železnici za celih petso odstotkov. Pošil jatve prihajajo v Nemčijo redno že več mesecev in imajo v prvi vrsti namen zmanjšati ostrost angleške blokade Pretežni del pošiljatev tvori soja-fižol, meso, riž in bombaž. V Nemčijo je bilo poslanih 75 tisoč ton soja-fižola, pridelanega v ManČukito. Za pospešen je oziroma olajšanj.-, prevoza ima Nemčija posebne a-srencije v Moskvi, Tokio, Šang-haju, Tiensinu, Dairenu, (Mian-čuli, Tsingtao in Harbinu. Za prevoz je dala Rusija na razpolago osem tisoč tovornih vagonov. Stavka pri North American Aviation Co. Angleško delavstvo je za borbo do skrajnosti Iz Inglewood, Cal., poročajo, da je v četrtek, 5. junija, zastavkalo 12 tisoč delavcev v tovarni North American Aviation Co. Stavko je proglasila CIO unija avtnih delavcev. Po mnenju strokovnjakov je ogrožena ]>etina vojaške zrako plovne produkeje. North American ima kon trakte za dvesto milijonov doLa'rjev. Za Združene države in Anglijo gradi -red ti je velike bombnike in zasledovalna letala. Stavka je bila proglašena, ko so delavci odšli s popočnega šihta. Ker med nočnim m dnevnim šihtom tovarna tri ure počiva, ni kompanija do zadnjega slutila, kaj sfr je zgodilo. Zastopniki obeh strank, unite in koinpanije, so bili v Wash ingtonu ter se posvetovali z u-nidniki obrambnega *frji jk je bil namreč napovedan, ko so bila pogajanja še v teku. Unija zahteva za vse delavce deset centov priboljška na uro, za začetnike, ki zdaj dobivajo po 50 centov na uro, pa» 75 "en tov. Pri Vultee Company dobi delavec po 'tridesetdnevnem zaposlen ju 57 in pol centa na ur6, po šestdesetdnevnem zaposle-njn pa 62 in pol con ta. North American tovarno je '■astraži 1 o petdeset polici?t<*v iz Tjos Angeles. linijski uradniki so pozvali delavce, naj puste vse v redu, da jih nihče ne bo mogel dolžfti sabotaže. Neki stavkarski voditelj je po zvočniku opozarjal delavce: — Pogajanja so se izjalovila. Mi smo se navelieadi pos'tava-n ja po Wash ingtonu. Stavko so uradno odobrili naši zastopni- . Nadaljevanje na 4. str. NAKIT V VREDNOSTI $2,000,000 Angleška vlada je neomajna v svojem s*klepu, da mora vojno proti Hitlerju izojevati do skrajnosti. S tem sklepom se strinja tudi angleško delavstvo, kar je nadvse jasno pokazalo glasovanje članstva angleške delavske stranke. Major Clement Atlee, eden voditelj delavske Stranke in član ministrstva za notranje zadeve, je izjavil na letnem zborovanju, da vlada odločno nasprotuje vsakemu miru, ki naj b i bil dosežen potom pogajanj. Tozadevna resolucija je bila (lana članstvu delavskea stranke na splošno glasovanje. 2 'milijona 430 tisoč članov je o-dobrilo vladno politiko, dočim jifti je samo 19 tisoč glasovalo proti. Na zborovanju so nastopili razni govorniki, irt^d" njimi tudi delavski član parlamenta Emanuel Shinwell, ki je rekel: — Ce nžoglo ne popravimo ladij, ki so bile poškodovane v boju, in če izgubljenih ne nadomestimo z novimi, dvomim, da bi mogli zmagati. — Problemi angleškega pa-robrodstva se tičejo importov, racioniranja in omejitve civilne porabe. Na kratko rečeno: nase notranje gospodaifet v o moramo preurediti na vsej črti. — Angleško delavstvo je proti tem it, da bi se spuščala vlada v kakšna pogajan ja s Hitlerjem tei*se zaveda, da zamo-re edinole popolna zmaga nad sovražnikom zajamčiti pravi- čen mir. Clement Atlee je takole pojasnil stališče angleške vlade: — Vsi člani vlade so trdni v svojem sklepu, da je treba iz-vojevati vojno do uspešnega konca. Nobenih pogajanj ne *-me biti, nobenega obotavljanja. Nobene druge poti ni kot popolno uničenje nacizma. • Tekom debate o Rudolfu Hessu je rekel v paTamentu Philip J. Noel-Baker: — Glede Hessa sta natančno znani edinole dve stvari: Iz domovine je pobegnil, ker dobro ve, da Nemčija v tej vojni ne more PORTUGALSKA PRIPRAVLJENA S španskim parnikom "Ciu-dad de Sevilla" se je vrnil v Ameriko znani oljni magnat James C. Russel ter rekel časnikarjem: — Zdaj je Portugalska na vrsti in ona to prav dobro ve. Portugaska se nemškemu napadalcu ne bo proti -vila, toda svoje kolonije bo branila do zadnjega. Portugalske bojne ladje so na reki Tar-gus p ri Lizboni pripravljene na takojšnje odplutje. Odpeljale bodo portugalske vladne uradnike ter člane poslaništev tistih držav, ki so z Nemčijo v vojni. Vojnim pilotom je naročeno ob prvem znamenju napada poleteti v Afriko. zmagati. Prepričan je bil, da je v Angliji precej ljudi, ki bi radi sklenili z "Nemčijo mir. Mir s Hitlerjem bi pomenil za nas suženjstvo, kakršnega nc pozna zgodovina. 'DELAVSKA TAJNICA NAJ ODSTOPI!" Senator Byrd utemeljuje svojo zahtevo z obdol-žitvijo, da delavska tajnica ne vrši svojih dolžnosti. — Stavkovni položaj se navzlic predsed-rii Demokratski senator Byrd iz Virgin i je je imel v senatu dolg govor, v katerem je pozval predsednika Roosevelta, naj odstavi delavsko tajn i c o Prances Perkins ali naj pa njenemu departmental odvzame pravico odločevati, v katerih stavkah' naj posreduje obrambni posredovalni urad. Meseca maja je bilo v o-brambnih industrijah 74 štraj-kov, dočim je delavska tajnica poverila samo" tri slnčaje o-brambnemu posredovalnemu u-radu. V gornje število ni vklju čenih pretečih stavk v ladjedelnicah. — Do konca prejšnjega tedna, — je trdil senator, — se ni 'položaj v vojni industriji nič izboljšal dasL je predsednik Roosevelt v svoji prokla-maciji pozval delavce in delodajalce, naj predlože svoje sporne zadeve uradnim razsodiščem. — Te stavke predstavljaj« za našo narodno zaščito veliko nevarnost in zavlačujejo pomoč, ki smo jo obljubili Angliji. Vsled stavk v. ladjedelnicah je bilo doslej izgubljenih nad dva milijona delovnih dni. Y tem času bi bilo mogoče zgraditi deset podmornic, šest do osem rušilcev ali pa dve veliki križarki. Premier Churchill pohvalil Kanado Kanada je ostaja zvesta tradicijam prve svetovne vojne ter tudi v sedanji vojni nesebično pomaga materinski deželi z vojaštvom, materi jalom in denarjem. Miss Betty Thompson, ki je bila fotografirana na. izložbi zgodovinskih dragulj v New Yorku, ima na sebi dragulje, ki so vredni dva mil j ona dolarjev. V zvezi z razpisom kanadskega vojnega posojila v znesku šeststo milijonov dolarjev, je imel angleški ministrski predsednik Winston Churchill navdušen govor, v katerem je rekel med drugim tudi sledeče: — Angleškemu imperiju je k pomočjo starega in s pomočjo novega sveta zagotovljena končna zmaga v sedan ji vojni. Pri polaganju temeljev za boljši in pravičnejši svet igra Kanada že zdaj izrecno važno vlogo. — Kanada se ni izneverila tradicijam zadnje vojne. Kakor takrat,, nam tudi sedaj pomaga, toda v dosi obilnejši meri, z vojaštvom, vsakovrstnimi potrebščinami in z denarjem. " — Nacijskih tiranom i n gangsterjem se gotovo čudno dozdeva, ker nam je Kanada tako nesebično prihitela na moč. Več tisoč milj je oddaljena od nas in kihče je ne more siliti, da bi nam pomagala. Navzlic temu se nam je pa pridružila v boju proti zlim si-Tam, ki skušajo zavojevati svet. — Naciji ne morejo razumeti globokega toka zvestobe in tradicije, ki se pretaka med raznimi samostojnimi narodi angleškega imperija. Kanadčani rdno verujejo v tega dediči še druge tradicije, prave tradicije Francije. To je tradicija junaštva iu zvestobe. Kanadčani rdno verujejo vt obnovo nekdanje Francije. Angleški minisrski predsednik je rekel, da ni še nikdar videl boljših vojakov kot so črani kanadske ekspedicijske amade, in je nadaljeva!: — Doslej jim še ni bila nh-dena prilika sppasti se s sovražnikom, t oda kot se ji«I bo nudila ta prilika se bodo Kanadčani izkazali kot vredni sinovi tistih, ki so pred štiriindvajsetimi leti tako sijajno zavzeli Vimy Ridge. Kanadski ' ministrski predsednik Mackenzie King se je Churchillu po radio zali valil za besede priznanja in dostavil: — Z razpisom "posojila zmage'' še ni rečeno, da upamo že letos zmagati. Toda s tem je rečeno, da smo to leto pripavljeni in da bomo pripravljeni vsako leto, dokler bo vojna trajala. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da za-jamčimo pravici zmago. V imenu francoskih Kanadčanov j e govoril v angleškem in francoskem jeziku Mr. La-pointe ter dejal :• — V vojni smo. Delati moramo, boriti se moramo in zmagati, ali bomo pa vsi skupaj uničeni. V borbi proti črni kugi dvajsetega stoletja ni nobena žrtev prevelika. Ce ne zmagamo, bo potisnjen svet nazaj v trinajsto stoletje. —Čaka nas težka preizkušnja v vojaškem, gospodarskem, moralnem in državniškem pogledu. Proti skupnem^ sovražniku mora ves kanadski narod skupno nastopiti.Zabrisait i moramo vse -plemenske, ver&ke in narodnostne razlike, c - "fLAS HiEOD I" — Hew Yorf Friday, June 6, 1941 ^ * VSffANOVtjtfNL.189* "GLAS NARODA" TBI . (TOICI ---n-r—— OwMd sad PobUalk«« bj Sleveaic Fabliafciac Cwpeiiy, (A Corporation). Frank Bifctcr, President; J. Lopata, Bee. — Place of bnslneea ot the •arpoaatloa aad addressee of above otficera: 21« WEST 18tb BTBEHTt NEW YORK. N. I. 48th Year "Glaa Naroda" U leaned every day except Saturday«, Sunday« «nd Holiday«. _ 1 Subscription Yearly »6.—. Advertisement on Agreement. ---;---I-—--——— En eeio leto velja Hat aa Ameriko la Kanado 96.— ; aa pol leta (8.-; na Oatrt leta fLOO. — Za New York aa celo leto 57.— ; «a pol leta $8 60. Za tnoaemetvo aa celo leto $7.— ; aa pol leta $3.50. "Glaa Naroda" lakaja vaakl dan lsvsemSl sobot, nedelj ln prasni ko*.. "GLAS NAHODA." ti« WEST 18th STREET, NEW YOBS, N. CHelsea I—1248 * 4f ? i f 2* Velikani na morju CILJI ISOLACIJONISTOV Isolaeijonisti so tisti ljudje, ki pravijo, naj bi se Ani«-" rika sama zase brigala. Angleži in Nemci naj bi se .pa sami med seboj pobotali, kot vedo in znajo. Isolaeijonisti nasprotujejo predsedniku Rooseveltu ter mu očitajo, da bo brez vsake potrebe pahnil deželo y vojno, ameriški narod pa tako obremenil z davki, da se še pozni rodovi ne bodo mogli izne-biti davčnih bremen. Edina pravica, ki jo priznajo predsedniku z ozirom na sedanji vojni položaj, bi bila pravica posredovanja med Nemčijo in Anglijo. — Če hoče predsednik res kaj dobrega storiti, — pravijo, — naj skuša pobotati nasprotnika in napraviti konec brez-miselnemu klanju. Isolaeijonisti imajo dve precej močni organizaciji: — "America First Committee" in "Keep America Out of JVar Congress." V prvi imata glavno besedo senator Wheeler in znani letalec Charles A. Lindbergh, v drugi pa znani ameriški gospodarstvenik John T. Flynn, ki je nedavno pojasnil na zborovanju v Washingtonu načrte, kako bi bilo mogoče skleniti mir potom pogajanj. Načrti so predvsem zato zanimivi, ker očituje skrajno lah kovernost ameriških isolacijonistov. — Predsednik RooseveBt, — je rekel Flynn, —» naj bi ponudil Nemčiji mir, ki bi zajaničil Angliji neodvisnost, domini je in kolonije. Nemčija bi ta predlog sprejela pod pogojem, da bi ji bilo dovoljeno obdržati severni del Francije, do-tim bi dobile zavojevane države nekakšno avtonomijo v Evropi, katero bi seveda Nemčija kontrolirala. i V sedanjem č^isu se precej govori o miru, toda vse te govorice so enostranske. Sirijo jih predvsem islocijonisti ter ljudje, ki vede ali nevede služijo Nemčiji. Širijo jih nacijski agentje in pacifisti po prepričanju, med katerimi zavzema eno najodličnejših mest Norman Thomas. Ogrevajo se ob domnevi, da je prinesel Rudolf Hess Winstonu Churchillu Hitlerjeve mirovne pogoje, utemeljajoČ to domnevo z dejstvom, da so zadnje tedne zračni napadi na Angleško otočje skoro povsem ponehali. Nenaden povratek ameriškega poslanika Winai&a iz Londona smatrajo za znamenje, da se je začelo odigravati za kulisami nekaj izredno važnega. Nesmisel tega mirovnega govoričenja je razvidna iz Fl> nnovega lastnega priznanja, da bi Hitler dal Angležem vse, kar hočejo, samo da bi mu velikodušno dovolili zasužnjiti vso Evropo. « Če bi Anglija sprejela tak "mir", bi si s tem vtisnila neizbrisen pečat izdaj al ke. Toda Anglija ga ne bo sprejela f od nobenim pogojeni. V tak mir bi mogoče privolili angleški komunisti, ki imajo v angleškem parlamentu enega samega zastopnika, in pa takoimenovana "neodvisna delavska stranka"* s katero noče imeti opravka noben posten in razredno zaveden angle-Ski delavec. Vsi člani Churchillovega kabineta in vsa angleški politični voditelji so pa proti vsakemu miru, ki bi ne za jamčil podjarmljenim narodom popolne svobode in neodvisnosti. BRIDGES PRIZNAL ZVEZO S KOMUNISTI Delavski voditelj še vedno vztrajno zatrjuje, da ni bil član komunistične stranke in da se ni pokoril njenim navodilom. Tekom deportacijskega pro- V tej vojni se je že večkrat pisalo o ttm, da je čas kri^ark že niimto, kajti križarke so prevelike in se prepočasi pomikajo po morju. Sedaj prihaja nova doba, ju sicer idoba podmornic in letala nad morji. Toda to irtnenje je začelo kmalu plahneti*' in sjcer ted^j, ko se je r {izvedelo, kako sfa veliki vojni ladji in sicer tokrat — ladji letalonosilki Ark Royal in "Illustrious" prenesli napad v Severnem morju in na Sredozemskem morju. Velika bojna ladja je tudi v tej vojni še ohranila vso svojo veljavo. Ravno za lefcis jia napovedujejo prav tako v, Angliji, Ameriki in v Nemčiji iiii na Japonskem, da bodo dogradili in dali v službo na morjih največje bojne lakaje, kar jih je spoh bilo doslej še dograjenih. Ravno pned nekaj tedni so An-»fleži precej bučim napovedali, da so že da1* v s1už1k> veliko bojno ladjo "King George V." in da je ta -bojna ladja prupe-l.fala novega angleškega veleposlanika lorda Hali fax a v A-meriko. Tako so torej Angleži sami tako rekoč že Obvestili sovražne podmornice in letaka da je njihova največja bojna ladja žejia morjih. Ta velikan je pni od petih. Ti dve bojni ladji so začeli Idie-lati v letih 1937-39, ostale tri pa v letih 1937-38. Vsako so gradili v neki drugi ladjedelnici. Vseli pet. bojnih ladij so spustili v UK>rje že v času od 20. februarja do . konca leta 1939. Prve poskuse z novimi bojnimi ladjami so izvedli v apri.'tas že vse te nove bojne ladje lahko sodelovale ka dbbila približno enakki1 število hfc-jnih ladij- V letu 1941 bo Anglija dobila še ne- kaj novih velikih bojnih ladij in, tedaj se bo videlo,, koliko bodo na nemški strani'postavfi«-li proti vsem tem novim edi-nicam. . 'Amerika bo spustila v morje wVojo jwyvo iveliko bojno l;idjo "Nortii Carolina".. Ta bojna ladja bo imela 35,000 ton nosftnosti. V kratkem bodo oddani v službo še drni^i velikani anuc-riške' mornarice. Japonsko pa hiti, -edaj z <*radn^» treh ali štirih ogromnih bojnili'lqadij po 43.000 ton. Te bojne ladje b'o»;io imele topove vsaj po 406 mm. Japonci skrivajo te ladje in jih rajCi jre uporalblja^.y take . Vsekakor bonlo Japonci letos imeli največje bojne ladje na svetu, ki bodo tudi že v službi. . Zaradi vsega tega se lahko nekdliko razimre igra zlasti na DaVjnenl vzhodu, kjer skušajo posamezne velesile pridobiti nekaj mesecev, druge pa zopet peniti potek dogodkov tako, da bi lahko svojo premoč čim uspešneje izrabile. . - "SURPRISE PARTY'' II. , Počasi so iprivozili v mesto, kjer hčere seveda ni bilo doma, kajti že: prejšnjo noč je z mo-žemt.in otroci prenočevala pri teti Marjani. Stopili so v kiivo, kjer pa nI bilo ničesar posebnega videti. Kdo bo zmeraj tisto voj- .1 Z "Str % pnlk« "Glas«. Naroda" f btar <,ioVfk rad vl(h> kako .. t « t I mo nt In/lttin MI^A nyv w» 1*4 binl, Bil pa naravnost od Knjicsrae Slovenk Publishing Co.. 216 W. 18tb Street. New York.--Stan« 25 centa*. Pogajanja »o bila odgodena Obrambni posredovalni urad je odgodil z as tir i i nd v aj set ur pogajanja z lastniki južnih premogovnikov. Po štiriindv^gse- -Poročenci. VABILO. Slovenska župnija sv. Oirila v New Yorku, obhaja svoj srebrni jubilej dne 22. junija 1941. Po želji župnika in cerkvenega odbora delimo imeti v naši sre-dii vse tiste, ki so bili poročeni in rojeni leta 1916. Zato prosim »sledeče, da so prisotni na dan slovesnosti. Mrs. in Mrs. Joseph Marčun, Mr. in .\Eiis. Peter Pesliel, \Er. Andrej Tomec, in Mrs. Er. Sloven^kv, Mr. in Mrs. Prank Kobe, Mr. in Mrs. Valentin Ma-zovec. Vsi ti so letos šr.bmo- se till urah bo urad predložil lastnikom južnih in severnih premogovnikov ter zastoj mikom United Mine Workers nove predloge, o katerih se splošno upa, da bodo sprejeti. DRZEN RAZBOJNIK NAPADA SREDI MESTA. Razburljiv doživljaj je. imela zasebnica Alojzija Koudclka v Celju, ko se je okoli 10. zvečer vračala pc Prešernovi ulici docmov. Nenadno jo je na-padel mJajši ntoški, ki ji je iztrgal iz rok denarnico, v kateri je (bilo poleg drugih predmetov tudi 450 din gotovine. Napadenka je klčcala na ponr*č roparski napadalec pa jo je ucvrl proti dr. Ipprvčeve-u»u sanatoriju in je najbrže čez Piramid pobogml proti Ti^m libnikom. . Xadalje vabljeni leta 19J6 rojeni:, Agnes Lacijan, Jennie Kvas, Mary Kolenč/jč. Ana Hribar, Henry Derganc, Rudo'f Maček, RuL'olf Wak. Ferdinand Petek, Mia.i v Habja«, 'F. T^coniinič, I^judmiia Honig-man, FVank Janša, Rafael Fe-renčak, Jennie Jančigaj, ^lar-tiii Jančigaj John Pičuliu, Ja-meix Prelovšek, Frank Stefan-,č"ič. Joseph Vidmar, Mary Kobe," V»ra;Hiibjan, Agnfe Cedilnik - • •• Pa bi tukaj kaj prigriznj-li, — je predlagal mož, ki ga je že lakota naganjala in je bil v skrb^Ji, da bo moral teščipar-ty pričakati. - . — Nak, tega pa ne, —t ga je zavrnila. — Odkar sva porojena i|e nisem jedla v restav-rantu^in Bog,daj, da bi mi nikdar ne bilo treba. — Kar. malo^potcpi, — je jprigovarjal Andreje,^— saj boš kmalu doma. Ona ima prav. ■Doma se človek najbolje podpre. — .Da bi le kakšnih- kekSov Pe začeli nositi na miao/— je pot ill em 7>reudp.rjal mož. — sem prisiljen kdaj kakšno ■sladkobo zaužiti, mi še. Štirinajst dni. potem roppta po želodcu. Kaj od prašiča imam najraje. Brez klobas menda ne bodo prišli? Bilo je res dolgo do večera, in so ubijali dolgčas, ko to vedeli in znali. .0 mraku so se odpravili. Za dobro mero se je prav v, bližini domačega kraja Andrejcu še kara nekaj potila in jo je moral skoro celo uro poprav-, ljati. Najbrž še mu je zdelo še •prezgodaj napeljati slavljenca domov. jNa cesti in na trati pred.domaČo hišo je bilo vsepolno kar. — No, odkod so se pa te vzele? —* je moral blekniti mož, ona ga. je pa takoj zavrnila; — Danes', pa tudj vse ; vidiš. Jaz se pa za kare še ne • • iii a 1 zmenim. Je že preveč te nad-IJiugi novi tip letala na Ankl . . ^ ■ ShmStMh,g.„aj,fl0gBUri±!,„- 110, ima. mladina rada, ne pa, kako tse kolje med seboj. Mož in Andreje sta jj pritr-^pa jn .odpeljali, so se..k drejcovemu bratu Franku, ki ima malo izven rae*4a lep sa-lon. Tam je bilo že bolj zabavno, in on bi se ga bil kmalu nakre-sal, če bi ga žena ne dregnila pod mizo in mu zašepetala, da Andreje ni slišal: — Tak nikar ne žlevi! Kaj boš pa zvečer počel f Ko bo polnoči, si ga boš lahko privoščil, kolikor te bo volja. — Prav iuia, — je pomislil, rekel pa ni nobene besede. Le na uro je gledal, ki se ni hotela nikamor ganiti. Zaradi lepšega je začela ona priganjati; — Zdaj je pa žfe čas, da se odpravimo. Večerjo bo treba skuhati. Saj ne bo do sti, pialo solate in par jajc bont.oevrla ki razvija 1730 konjski^ sil, po potrebi pa tudi 2000 konjskih A ko kdo ve za naslove teh oseb. naj se jim naznani, da so1 povabljeni ya župnijski jubilej. Mnogi izmed teh so že, poročeni, toda po imenu starišev lahko najdejo. Rev. Pius J. Petric. HIMEN. Jutri, v soboto 7. junija bosta v slovenski cerkvi sv. Cirila v New* YV*iiou poročena Mr. Thomas Heely in Miss Frances Pi mat. Poroka, katero bo otpraivil R?v. Pius J. Petric, bo ob 4. uri popoldne. . vočji boribnik v seriji, ki jo' ~ Pa hyala' v I« j. . . - g,. . j— sta se mu začela zahvage- srjn ir-ij in uatovon lahko vecr . .. . ■ , . , , . , .'anacega &e ti •bo pnlegel. bcn.^ iKigo kateri kdh drugi; _ j no ^ _ 'losedanjih .bon^bnikov. Dose- ^^ gel bo la>hko tudi najljclj oddaljene objekte, .ne. da bi se niju bilq. treba fiied poletom spyšča-iti. na tla< Tretji no*€ je meriški ClruiiMiu\n G-36. To le mouoplan, ki so mu krila ČE SE NE VES, ZDAJ IZ VEČ: Sda je bil držaivnenuu svetu v Tradiji predložen zakonski o-snutek za uvedibo splošne vojaške obveznosti v tej deželi. česa je Harry Bridges, CIO voditelj pristaniških delavcev na zapadni obali, priznal, da je večkrat razpravljal s tajnikom komunistične stranke, Schnei-dermanoin o političnih zadevah ter da je včasi tudi BOglašal z njegovimi --^ori. Nekaj minut pred zaključ-kom deset ur trajajočega krilnega zaslišanja je vprašal glavni vladni odyetnik Albert del Guericjo Bridlgesa, če ga je Sohneiderman prosil, naj podpira izvolitev Culberta L. Oleona za governerja. man niozemec, — mu je del Guerico v besedo. segel Darilo za junijsko nevesto _ _____ _ _ ^ _ _____ _ . _ — Prepričan sem bil, da je Schneiderman ameriški državljan, — je odvrnil Bridges. Schneiderman je bil' res natural iziran državljan, pa mu je bilo državljanstvo preklicano, in ga zdaj skuša dobiti nazaj.« Bridges je priznal, da se je v marsičem strinjal z načeli komunisitčne sranke, odločno . je pa tajil, da je govorii po I naročilu komunistične stranke — O tem sva večkrat raz-|n^ jjekem Zborovanju prista-pravljala, — je odvrnil Bri- niških delavcev v New Yorku dges. teta 1930. , — Vi ste vi^ndar inozemec Tajil je tudi, da je.bil kdaj in menda je tudi. Schneider- član komunistične stranke. Ako se niste obnovili naročnine, ste naprošeni, da blagohotno storite to, ker list potrebuje Vašega sodelovanja .jW ■ i- f llt.i ! J i ■M KUHARSKA KNJIGA: ■ Recipes ^,A11 Nations (V angleškem jeziku) V RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^ , l^3Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani'^fci1 i Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so^ ( tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimaj« za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati ip izpopolniti. j j f \To rnni t a _ • %.■%■ % %^arocite pn ^^^ ^ ^ ^^ ^ ^ w KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street : New York, N. Y. NOVI L0YGI IN B0MB-NIKL Dopisnik londonskega časopisa *1 paily Telegraph" piše, da se bo kmalu pojavil v zraku nad Ang'-ijo "Hawker Tornado" najvažnejše britansko letalo, enosedoani lovec. Pričakujejo, da bo to najvažnejši lovec kta 1941. Opran!jen je z novim strojem Rolts-Vulture, nameščena v središču in so široka nad 12 metrov. Naslednji ameriški avion i so pa;;-leteli Atlantik z lastnimi sredstvi in prispeli v Veliko Britanije*: Lockheed-Hudson, štirimotorni bonflmik, ki ga hr«e mi jejo tudi "leteča trdnja-dalje Consolidated, dvo-motomi hidroplan; Lockbeed-Vega-Ventura, večji in hitrejši vojuik Hudsona. V JUGOSLAVIJO ni več mbgoce pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno vveljavi. Se vedpio pa je mogoče pošiljati denar v ha- Hjo. 'i f« • ' 4 Sfc -X..— i.<. % . • ■ S DARltNE POŠItjATVE u ITALIJO if-9 1 iJb M LIR 1M LIB M LIR 300 14» TUBAH: 9 2-8* 500 LIR__$81.73 — » 1000' LIR _ _ «43.00 . ^ $ 9M J*00 LIK___$85.00 -.. I1SJ0 ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROP^H- PornftM, 4» n T»e ^--ihrt ^o6i|j»tve. pošlje, psto« CABLE ORDER. Nm Miln J« denar oajhitnie izplačan. — Za Cable Order je~treb» posebej pU2mU $1— .-'V ■'■^i'-J t >! i ) " — • V »led razmer v ; Evropi ni OMC«e«s w Italijo nakazati dwao. » ©OLARJIH. , SLOVENiC PUBLISHING CO; :: : poinill! od mmm n b .« 216 Wert 18th Street, ?7 i. >r Ho* pravi Andreje, — četudi ?e mi mudi in srno že pozni. Iz hiše Je razločno slišati pritajen' ropot in govorjenje. V veži je tema. Andreje zrine gospodarja in gošipodinjo v i obediiico. Takrat pa za gore luči po v&ej hiši. — Suprajz! Suprajz! — zadoui od vseli strani. Ostalo vam je znano, dragi bralci in bralke, IMož in žena se delata nevedna in navidez ne moreta priti k sapi. Obed-niea je polna gostov. Miza se šibi pod krožniki jedi, pijače in daril. Vsi vstanejo in jima čestitajo k petindvajsetletnem jubileju. Slavljenec se z izbranimi besedami zahvali. Govor •je bil že lani vzrezid iz nekega časopisa in se ga je bil prav dobro naučil. Ona se solzi' in ploska z rokama: — Ja, pa kaj takega, ja, pa kaj takega! Kdo bi si mislil? Niti sanjalo s*e mi ni! Navzoči so seveda tudi vsi trije .poročeni otroci, — dve !u'eri i it gin, — ki podarijo presrečnima .jubilantoma petindvajset srebrnih dolarjev. .:, Oče j ill hvaležno .«pr$me mi-spl^č si: — Cez teden dni nie bodo pa za trikrat več na posodo. p^o^ili., „ . . V kotu raztegiie godec harmonijo. Plešoči iparl se začno jiiyenj^ti ^po ozkeni prostoru. Slavje traja, do ranega jutra. Posti st> fx»pili, dosti so po-jpdlij ij| .dosti je Se osHaljo. Se naslednjega dne se kdo oglasi ter použjje i liposreblje nekaj ostale dobrote. Potem pa- gre življenje na-prej s-vojo .pot. . Qu in. ona, večkrat..ugibata, pa ne izrazita glasno svojih trr* Kdo v^, ^e fe^1 ,bodo yres^ic^le. želje prijatelje v in če..bova res učakaLa zJato po- '•UtiA'8 Jf X S O D — U«tr Tout ^ Friday, Jmie 6, 1941 A. LEJTlS: Miška. Daleč tam zunaj, v posled njih hišah koneo mesta, ni 4>i lo niti zrnca več za živež. Zatorej se je mlada ntiška odpravila, koj ko se je zmračilo, počfastno blodi^LV . ljudi. Po dolgem šivigaUvagastem iskanju je našla luknjico v zidu ve likega poslopja. Preiiinila se je skazi in je bila mahomia vsa v iskreči se svetobi, Pre-i trasi la se je in se pomaknila nazaj. A koj nato je radovedno ponfojila smrček naprej, o-zrla se j? krog s«be in je s inihk-tiila v neskončno blesteči se pro-tor. ★ Toga poznega zimskega večera so šli trije moški vadolž ceste skozi tenio Do jutra bi bf-li morali počakati/' je dejal eden od njih, ki je bil »višji knjigovodja in je pospešil korake. 5 "Ah, kaj," je odvrnil blagajnik; "zaradi teh nekaj ur pešpoti." "Prav." j«? rekel prokurist, "bon no v-a j vedeli, da je denar čez noč na varnem v blagajni, ki ji nihče ni kos in bomo lahko mirno spali. In jutri zjutraj bo moč točno izplačati mezde in plače." Blagajnik .ie imel v sVcji ak-i Mlladi inženir Janko, in učiteljica .sta sedela v družinski sobi pri Metkinih starših in sta ŠkUuala. To se je dogajalo večer za večerom in že več let, kar nikakor ni bilo všeč Metkinim staršem, ki bi bili že fa-tfi avedeli, kaj ta ipženji'. prav za prav misli in zakaj že slednjič naravnost ne zasnubi Metke. Pa tuUI!' Metke ni bila volja, da bi bila samo šahirala, in prav tako ni maral tega Janko sii m. Vendar, Janko je bil take sorte, ki kar ni mogel najti pravih besed. . "Kraljica!" je pravkar zmagovito vzkliknil in je že segel z -oko, da bi s tekačem napadel. Tedajei trije," je dejal knjigovodja, "saj nikoli ne veš . . ." r V naslednjem hipu je padel. Aktovka mu je spo'teela ia rok; Prokurist jo je brž pograbil. Napol oslepljeni od razburjenja vsi trije videli, kako sta se iz bližnjega grmovja izločili dve postavi in zbežali v gozd. Hkrati pa so ti trije dognali, d?, se je knjigovodja zapletel zanko iiz bakrene žice; razvoe-Ijnti so jo in jo zagna'ii proč. Ma'homa je prokurist za vpil: "Električni tok!" ■■■■■■ Vel- bled ko zid, je poKazal f**"*1" n?. konec žice, ki je bila obtežena s kamnom in vržena čez električni vod. Vsi so zdaj videli, da je bila žična past v zvezi z elektnčrfim vodom. "Toda — toda — kako je to mogoče, da >smo mi trije 3e živi!" je slednjič ja jecljal knji- luc ko kot pri Metkinih starših. To priliko je uporabil nekdo, ki je popival v krčmi, da se je, ne da bi pdačal, naglo izruuzii■ »1 -n Košček devISke Afrike Ozemlje med dbenia velikima j dali . najeti za službo- v. orodju, rekama Italijanske Somalije j ker so na ta način rešili vpra-Džube pri Kisfnaji, in Uebi Še- šau.ie svoje eksistence. Dubati govodja. "saj t?, k nit L žice . . smo se vsi do- 'Eesničmo, kako je bilo to nio-sfočeT In kflko se je zgodilo, di sta prav ob isein času postala -Tanko in Metka srečen par? V isti minuti ko so bili oni trije tako čudovito rešeni? belija nad Mogadašem, Lmeira-jejo donvačini Benadir. Tu je še doma kos pristne, Afrike, $ tropsko vročino afriškega sonca podnevi, dočim so noči hlafci-ne, vendar pa prijazno mrzlel Buina vegetaoi-ja, ki je še najdemo v dolinicah ob teh dveh rekah- kmalu preide v enolično z nizknm grmičjem poraslo stepe, ki m polagoma d»viga proti Čeprav« imajo v teh krajih še nekam precej deževja, so le skromni pasovi zemlje obdelani in rode malo pitsa in zelenjave. Namakanje s primitivnimi vedri na koleh ne zadolšča za povečano rodovitnost zetnlje. Sulica, čutara za vodo. pred .pašnik iz kože ubite živali in kamela — to je v^e premoženje katerim razpolaga somaPski pastir, kj se hrani v glavnem b kajTleljini mlekom tin gazel jim meesoctv r35atq ni črtdtoo, da je Italija v/teli krajih lahko nabirala "dubkte" vojake iz vrst dontečinov. Moški so se radi .-o visoke in slokc lasti, ftniil Aidov, na g*lavi nosijo pisan turban, koža pa se jim sveti kakor poli rana ebenovina. Njih pojava spada med najlepše vojake v afriških kolonijah ob morju. Italijanski oficirji go-voitigo, da so to dobri vojaki, pogumni disciplinirani in tudi navditkui za sport.' kar se bo še nekoč pokazalo na olimpijskih i?rali. rn KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najoevej&a svetavna ENCYKLOPEDIA. v kateri poklica najti ni » »JefTO .M KNJIGA VSEBUJE 1334 STB AM I in » OKUSNO T PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO nbjL JE. DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO PO*m ZA TJ&Q ^ n "rt . rr v »^tT^T 'Tr ~t\ KNJIGARNA 21« West 18th 8treet, New York, N.Y. Na zemljevidu vidimo, da se Uebi Šebeli pri MogadTeu ne-nadome zakrivi ter teče nanie sto Ida bi se izlil v Indijski ocean, dalje nekako vzporedno z naibrežjem kakor bi se hotel združiti z Htzufco. Do te združitve pa nikjer ne pride. ITebi Šebeli namreč usahne v obmorskem pasu in tvori raztezna morčvirj^, v katerih sto nevarna gnezda malarije. Teh krajev se ljudje zaradi tega o-.gibajo. Struga, Uebi §ebeJija od Mogadiša proti jugozapadu ni stalna. Vode si prebirajo tek in e?preminjajo korito v skladu -s padavinami kakor bi hotela povedati, da ul> nič stalnega pod soncem . ,. . Staro pol-lopje Collegio Ro-nia ie bilo seenrkov je bila izkopana z ležišč gfoboko pod zemljo, ko so gradili novo podzemno železnico.- . ODKRITA LUKA V STARIH POMPEJIH. V teli d;va tisoč letih, odkar je Vezuv zasul mtsta ob svojem vznožju, med njimi Pompeji, se je morje precej umaknilo od tedanie suhe zemlje. Starinoslovci doslej nikakor niso megli dognati, kje naj bi bila iležala stara ponipejsflca lu-ka, o kateri pričajo stari spisi. Zadnja izkopavanja pa so dokazala, da staro moif*ko obrežje nikakor ni bilo take daleč od sedanjega. Stara luka je bila odda1 jena menda le kak.:li 80 metrov od stare ceste Torre Anuziata. ki vodi v Castellma-re. Na tisteni kraju so namreč na^li ladijska si'lra in druge reči, ki ji lirabijo pon»rščakL ^^ed drugion so našli stotine starih vnčev, kosce raztrgani ribisHcih litri® ter s«vinčenih uteži, kakršne obešajo ribiči ha >"voje ulreže. Iz tesra.sklepajo, da ie tukaj bilo živahno obrežno življenje starega mesta Pompeji. Na tem kraju so najbrž«1 (pristajale tudi lo^lje. ki so vozile jutrovsko Wago v Pom-peje. drugo p^ odtod na Jutro-vo. . . . . jtT.-3»"X7 fi »r.i f —-I--—-T—T->V* --- . --- . . fi-'J-- žepni robci nekdaj in Danes. Žepni robci vča>ih niso bili na štiri vogle, manveč so ime^i okrogle ali ovaine oblike, v kolikor so takrat žepne robce sploh rabilS za take namene ka- ti dandanes., 'žepni robci so namreč bili v rabi le v najimenitnejših družbah, pa še tukaj le, kadar je družba b:la zibra-na, si'*cr pa si je vsakdo izmed iiiienitnikov ipomagal kar po domače. Sele francoski kralj I.udvik XVT„ je s posebnem .odlokom, ki «ra je b il izdal 21. jnniia 1785, določil, da morajo žepni ro)»ci biti na štiri vogle, in sicer, "da morajo žepni rdb-ci«biti pran* toliko široki, kakor o-* dolgi.** Ta odlok je prav za prav povzročila kraljica Marija Antoinetta, ki. je tudi sicer inn :a rada vse, kar je bilo na kvadrat ali na štiri vogle. Od takrat >o se najprej na Francoskem, nato pa tudi drug;»l žepni robci v sedanji obliki u-domačili. Sprva so imeli najrajši bele robce. Toda Udi francoski kralj je tudi odredil, da naj bodo žepni robci rajši barvani, ker je to 'bolj prikladno za tiste, ki njuhajo tobak. Ta navada je We namreč takrat v Ev.itipi splošna. Šele v 19. stoletju so invenitniki spet začeli rabiti bele robce, ki so se potem teuibolj udomačili. č:*n manj so ljudje njuhali tobak. Takrat je barvan robe<* veljal v imenitni dražbi za nekaj, kar ni fino. Zdaj so pa barvani žepni robci spet moderni. OBSODBE ZARADI VOHUNSTVA V ŠVICI. \ri(liovno kazensko sodišče za Švico v Lausanni je te dni id ixk'o obsodbo v procesu proti vohunu Artburju Fonjallesn. Obtoženec je priiznal krivdo ju je bil obsojen na tri leta ječe ter na pet let izgube č^stadh državljanskih pravic. Njegovi «oobtoženci Walter Steinweg, Hails Kroneribitter. Frieda Eckliston in CSiarl'es Naegeli, so bili obsojeni na 6 do 12 mesecev ječe. Nekaj tujih državljanov, ki so bili zapleteni v to vohunsko afero, je švicarska vlada Izgnala iz dežele. Tak aluminij je znan tudi v trgovini pod" imenom "aluminijev bron." I>r."Kuhn ga predpisuje bolnikom z želodčnim? čiri. naj ga uživajo v tabletah V želocflem se aluminijev prah razleze in usede na sluznico, t katere se zeto dolgo drži in napravi na njo nekakšno skorjico. Poskusi na živalih so pokazali,, da se drži aluminijeva skor-jica želodlcne i?tene tako trdo, da je niti pri najtemel'jnejš«m i^>iranja želodca ni mogoče od-straniti. Tako je želodčna sluznica zlasti okoli čirov zavarovana pred želodloninv kislinami. S tem se utolaže bolnikove bolečine, obenem se pa podpira zdravljenje čiTov. Aluminijevega prahu pa ne sme uporabljati nihče sam, terrtveč se mora poprej posvetovati z zdravnikom. Tudi lečenje irio-ra biti seveda pod zdravnikovim nadeorgtvom. nt: neKr":KH.«iiii;En!!!D«in jadawssKsmiEi osr saaiSESE ANULB6KO SLOVENSKO BKKILO. Senarll Ar. F. j. Kern. Vena' Gena $2.00 8OD0e« DRŽAVLJANI um} Mto«, kojttle« — "How to bHMc s »3 ti «f tke United Statw". 7 tej knjljrl ao »m pojasnila to aako- m a aaaeijeor Cena 35c- l*OMACl ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo pa-. »ar. 278 atraaL Cena trda vea Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega Uvjnorejcn; opU rasnih bolezni In adniTljenje; alike. ' (iOTBD9BEJA. 8 allkajf' Cena _ Spisal EL usgrirt 143 stranL KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50c. Spisal Anton Pere. 8 slikami MLEKARSTVO. «8 straoL 1 v Knjiga aa mlekarje In ljnbltelje mleka rat ra ' ■ploh. C«»» .50C NA JVEČJI SPISOVMK. — 168 strani. r C«n 50c i( if i-.. J r f •'{ . if< o,- ■ OUKBIT« ANEBIKK, spisal ti. MAJ AR. Trije deli; 162. 141. 1£3 strank, Cena jnebko *e» .Poljuden In natančen opis odkritja norega i sveta. Spis ae čl ta kakor zanimiva purest tat i je sestavljen po najbcUill) virih. Cena BOo. . ' r I ■ , - PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vea. 251 M... Priročna knjlflca. U vsebuje vse. ktr j* pri j nakupu In prodaji* notrebno. * •*• Cena 75©. 'n -5-j.-' : ..i »•;.■•' i 'r - PROBLEMI SODOBNE FILOSOFIJE T 8piaal dr. F. Veber. 841 atranl. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki aa F hoče aesnanltl * glavnini čt.ami sodobna filozofije. k * Cen. .500 * t. "i J>ft *.» ' ■ ' J SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — 625 strani. * . <*■» $i.26 -» ■ * ■■ UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 163 strani. NA&B &KODLHVE ŽIVALI v PODOBI fn BESEDI. Opisal Fran Erjavec. 224 strani. BroS. c— .25c OBRTNO "KNJIGOVODSTVO. 258 stranL Vea... Knjiga -je namenjena r pit! Trsti sa stavbno, •metni ln strojno ključavničarstva »»r Sel«. soli varstvo. $1— VELIKI SLOVENSKI SMSOVNIK, SesUrU H. PudkrajSek. — 487 stranL $1.— ZDRAVILNA ŽKLI8ČA. 62 strani. Cena 216 ISth Street a- Narqcite pri: Ct.J 11 (il. H Jji' -.i* Publishing Company .250 \ ^ -ti' m New York, N Y. U 4 AltiWf^ 1- OTt* o.TR» C L A S * A S D D - New Toil Friday, June 6, 1941 TiT'A'irDVEjJBN L. 18H OSPOD iz KONOPISTA Napisal: I. WINDER. —18— • • Govori.a n*u je, da jč njenemu srcu bližji od ostalih, a da naj tega nikomur ne p3\e. Val vroče hvaležnosti ji je planil naproti. Videla je kako so se Francu Ferdinandu oči zjas-nixe inzab esčale. V idela je pa tutfi, kako je to čuvstvo naglo uplahnilo in kako so je zdraanilo nezaupanje, ki je nastopilo po burnih izbruhih (njegove nežnosti.. ( Uganila je njegove misli. Mislil si je: 44Ali je mogoče, da me ima nekdo rajši kakor njega? Zakaj naj bi n*e imela rajši? Kako bi neki mogel preizku. iti njeno ljtibeeenf Zakaj ji ne morem verjeti? Kaj me zadržuje, kaj me dela nezaupljivega?" Sanjaril je o dnevu, ko najde pogum* da obsuje novo mater s te.ni vpra<Š£igi. A bal so je, da ne bo tega dne nikoli. njegovega ljenja. Iskal je njenih oči, ki so ga dobrotljivo gleda'e, pogosteje kakor Idobrvrljivil?, a ravnodušnih očetovih oči. Cdgojiteljcv mu ni bJlo mar. Čeprav so dajali Otonu prednost — zapostavljeni deeek se je maščeval s tem, da jim je za ki pa' svoje sue. Zid klacine tujosti se je dvigal med njim in med svetom. f Ta zid je mogel predreti samo nekdo — Oton; edini an, ki ,-».• bil kiiv zagrenelosti starejšega brata. Oton se ni doibnka! Franco Ferdinandu, ni se menil za mračna razpoloženja starejšega, niti ni vtldel, da mH starejši zavida m se čuti zapo-lavljenega. Oton ni hotel ničesar doseči ~ m prav njemu je mnogokrat ukupnega zanosa minili, je Frarc Feidimard scvrnžil samega sebe, ker je bil spet pcdlc-gel bratovemu čaru Ta ea»- je zasenčeval otroška leta Franca Ferdinanda. . Dne li>. avgusta i874 .»o na gradu "VVarthoizu kakor vsako le+o, ob-;ajaii cesarjov roj^lni dan. Karel Ludvik ie je oblekel v paradno unifor.no fcldmaršala in počastil cesarsko slav-most v Reichenau s svojo navzočnostjo. Eden izmed odgoji-t€ljev, ntmojster gief No-stitz, je hotel pripraviti nadvojvodi presenečenje. Krascumiu ritmojster je bil ziožil poklonit-veno pc>e: i, ki naj l»i jo nadvojvoda Franc Ferdinand in Oton in vlade v izgnanstvu Svicarskfi dnevnik 4 4 Journal de Genov?" objavlja pod gornjim naslovom članek, v katerem navaja med drugim: Pred kratkim je na neki seji angleške spodnje zbornice državni podtajnik v zunanjem imeli še nekaj divizij dobre Ilo dobrih kolonia'mh oddelkov, vojske, ki -ja, -zmogla zbežati Angleži sodelujejo z generalom1 v Anglijo. Prav tako je polj-de Gaulleam, toda niso mu pri-' ska vlada prinesla s seboj še |znali noibenih pravic, ki bi lah-' nrnogo zlata iz narodne banke v Varšavi. Nizozemska vlada pa je imela v Nizozemski Indi- ......... r_________ ministrstvu Butler izjavil, da | ji še precej *j©jih vojnih lad«, ja torej posrefcJmo priznava Pe-zivi v Ixmdonu f*tdaj šest ino- ki bcfdo' lepo prišle v : — _ • zemskih vlad, ki so meri Je, da' morajo priibežati v London, dalje so v Loridonu trije "komi- nn«- VI rn-«** imn>t^i 11__: "i„ i—_____n__~ t •. 1 " I teji" organizaciji de Gaulleo- _ _ ________ _ vih svobodnih PVancozov pa je Francozov", general de Gaulle J prekiniti popoinoma z vladov priznan S ti položaj, kakor,Toda v Afriki so njegovi vo- Vichyju, ker rve, da je ogmmma večina prebivaVtva resnično na strani maršala Pf«taina. ko bile enake kakšni norvi samostojni franeteski vladi in n ienim predpra vicam. Angli _ _ _ . ,___va Pe v korist tainovo vlado, dat-i nima z njo Angliji. _ j nobenih diplomatskih zvez. To Nikdo ne ve točno, koliko je stanje je sicer zelo nerodno, .1 pn*v za prav spravil švoji(h| trajalo bo pa najbrž do konca liudi skopaj vodja "svobodnih vojne. Anglija torej ne mara vsem ostalim ustanovami, ki so v Londonu v izgnanstvu. Angleška v'ada je sama mnogo razmišljala o tem, kakšen naj bo položaj vsetfi teh tujcev in je morala zato tudi. izdati posebne predpise. Tako je vlada pred kratkim objavila "Allied Forces Act", ki določa, da imajo vse tuje »vlade popolnoma suverene pravice nad vsemi svojimi državljani, ki žive v angleškem imperiju, prav tako pa lahko izfvajajo suverene pravic«? nad v erni svojimi kolonijami in ostalimi posestvi, ki niso pod i^avražno upravo. V Londonu so sedaj v izgnanstvu tele v!«ade: nizozemska, nomewka, belgi jska, češkoslovaška in lukjseanburška. Vse te vlade uživajo pravice eks-toritarialnosti in jih zato angleška vlada prizn^a za zakonite. Ker je angleška vlada to >torila. se je tudi že (Obvezala, da v lučaju izida vojne v eVcjenf smislu mora pifasnati saauo te vlade v Belgiji, Nizo zemski itd. Odbore, ali konii- kakor,Tcda v Afriki so njegovi vojaki že imeli pomraiibne uspehe. Med njimi je zlasti več ze- prodnasa!a pred dbtnoimi sorodniki in gosti. Štiri kitice; ££ f An«jjj samo Prenaša' prvo in tretjo naj bi prodnašal Franc Ferdinand, drugo Oton;' pesem je bila zasnovana v obliki razjjpvora, začenjala se je z vprašanjem, kje bi »i.ogla b'ti dežela, srečnejša od države, ki ji v;ada Franc Jožef, in se končevala v četrti kitici s hvalo cesarske iiiše, ki maj bi jo prednašala oba princa hkratu. Franc Ferdinand ki ni bi' prijatelj učenja na pamet, se tie bil lotil naloge z pnako n ejevoijc, kakor leni Oton, potem sta se pa oRvaisila v njem vnema in častihlepje, tako Via je sklenil osupiti cč^ta, n:at^r in v^e poeluž.-ilce z r.eprekosljivini prednasanjem. To, da je bil Oton dokaj luanj vnet in še pri glavni izkušnji dne iT. avgusta ni znal (besedila, ni Franca Ferdinanda prav nki molilo, m arobe. npal je, da se bo sam tem bolj odlikoval, čim slajše se bo CM on obnesel. Slavnoet-rojstnegn dn? se je pričela s kratkim domoljubnim ni^ovoroiK nadvojvod«? K§ria Ludvika, ki svojega cesarskega (brata nikakor ni iskreno ljubil, a vendar ni opustil no-lone p rilike za dom^jv^ben nagovor. Po vzlclikffc: 4'Hbeh!'' ki so z^doneli ob koncu nagovctTa, je hotel Karel Ludvik ukazati. naj zapojo cesai-ko pesem. Grof Nostitz ga je brž prehitel in rab o par;nii mlada princa na sredo kroga, proseč posluha zt> ' mala umetnika v prodnašanju." V tilioti pričakovanja ki je takoj zavladala "ie bilo sliša#i, kako je Franc Ferdinand ratburjmc sopel Drhte je začel svojo kitico; po drugem ve'zu je obt»čal, neto pa s silnim naporom volje premagal odrske rr rzlico in z^iiciiiO. kakor ee je pripravil, nadaljeval prednfcAmie. Razburjenost ga je tyvirala, da ni utegnil pa??iti na jmvi]»'i o >udarc-k. a tega se nfi niti zavcliel,, toli-knnj obseden je bil od žirl e vneme, da bi prekosil Otona. Ko je končni pn o kitV.i;. je je! Oton prednaMti drugo. Jasni sn.eb'jaj, s katerim |e izgovoril prvi verz, se je čudno razlikoval cd rapete resnobnosti starejšega brata. Grof Nostitz jnu je pri«epetnval in Oton je malomarno ponavljal ver za v«rzoni te: pon?.zflrj:ij v c^/no k prešernim, spakavanjem, da se j1 družba kcniaj brrnila -inieha. Ko je 1>il nato spet Franc Ferdinand na vrs*i in je zanosno deblamiral tretjo kitico, je uč'nkovalo to nasprotje tako smešno, da se nadvojvoda Karel Ludvik tv moge* več brzdati neslišno se je smejal do soLz in s? pritiska,' rutico m oči Zadrega Franca Ferdinanda je po^ta'ala cd besede latjša, jeza ga je spravljala otb jiamet, sre-d zadnjega verza se mu je utrgal glas. '"Zda* oba! Cemo kilicol" mu je pošepnil grof Nostitz. T:da bilo je prepozno. F*ranc Ferdinand je že ihtel, z očmi isfcrt-cfcmi se o«* srda je pogledal Otonu v nasmejane oči in na o. 1 prta usta ter zbežal iz sobe. Nadvojvoda Karel Lud-v'k je zakScol• 1 ''Oton maloprirlre?.! Zdaj si pokvaril Franciju njegovo lepe prvdr.aršanje!" z njimi ne postopa tako, kakor z ostalimi vladami v izgnanstvi. To postopanje s temi odbori je značilno. Anglija je sicer prekinila diplomat ske rtike z Romunijo in z Dan «ko. in jih ne m«n? več igvetiv Vendar pa je njeno stališče do Romunije in Danske še vedno tako, da tem londonskim odborom ne priznan a značaja zakonitosti in tudi ne pravice odke-čati o usodi narodnega ozemlja iin s lično. Še zanimivejše pa je. da Anglija ne priznava viseli pravic tako iir/uovane-irtu avstrijskemu odboru, dasi je v Londonu knez Starhem-berg in so tam tudi nekateri člani bivše Scihusohnisrgave vlade in. je tam več bivših #o-eialističnih ministrov in nekaj članov avstrijskega plemtetva. Knez StarhemJberg celo ne a. pokvan.il som ga." je rekel Oton s presmešno sket-a-nian glasom, tako da je vsa družba sproščeno planila v smeh. M arija lerozrj« 71- b**ž odhitela v sobo FTranea Ferdinanda de bi potolažila občuUjivega dečka. Našla ga je v postelji. 'A roko je krčevito stiskal žepno nitioo, ki jo je Ibil v togoti raztrgal. "Zelo lepo si p.ednai'a?. Franci." je rekla Marija Tere-t ;n iti se nežno sklonila k njem^u.. Oklenil se je n^ifr ramen in nehal ihteti. Se vedno je hr-pe! in lovil sapo Njegov obraz je ibil spačen od sovraštva in strahotno bel. . <1 : "Pckazem mfu " je zatn'il. "Ali jimi še pokažem, vsem. kolikor jijU je!" ' " Jaz ti bom zr erom pomagala," je rekla Marija Terezija :n m a obri-ala sefen. dibrsz listo nro si je osvoji'a njegovo srce. . fNwUljevwije prihodnji) strajk pri north american co. {Nadaljevanj« s L strani.) ki. Vaše mesto j<» v pik^tskfli vrstah. Stavko je proglasil prejšnji večer William P. Goodman, predsednik CIO locala. Dejal je, da mu je iz Wa-shing-tona telefoniral L. H. Miche-ner, pogajatelj za United Automobile Workers, da pogajanja z zastopniki obrambnega posredovaln^a urada ne napredujejo in da bi trajalo mogoče še tedne in tedne predno bi bila zadeva plač uravnana. — Vf=ega je kriva North A-merican Company, ker ni vpo-števala naših resnih zahtev. V Watshingtonu je Michener časnikarskim poročevalcem od ločno zanikal, da je delavcem zapovedal zastavkati. North American Aviation Company je podružnica General Motors Corporation. opravijo ob njegovem i>ogre-bu. Pokojni cesar bo pokopan v ipondeljek in Hitler je odločil, «da bo pokop z vsemi vojaškimi častmi. Njegovo truplo leži v sobi, v kateri je umrl in je kbblečen v uniformi nemškega feldinaršala. LE- povodenj v pennsylvania Po Pennsjivaniji in Virgi iiji je neprenehoma deževalo MINA KOT OROŽJE V TALSKI VOJNI. Mino so tv zadnjih desetletjih smatrali za izključno pomorsko orožje, uporabljali so*jo v napadalne in obrambne namene. V obramlbi služile minske zapreke kot zaščita lastnih prstanišč, prihodov v luke, izlivov rek in mon kih področij pred prodiranjem pomorskih borbenih sil. Pri napadu polagajo urine pred neprijateljslco obalo na pomorska pota, ki jih Bovrajžnik često uporablja. Ne glede na to je jasno, da se stranka, ki polaga mine, na vse načine trudi, da to izvrši po možnosti neopaženo spričo sovražnika in to na mestih, kjer tega ne pričakuje. Cim večji je #cvražni promet na področjih, kjer te polagajo .mine. tem večji uspeh imajo lahko minske zapreke. Idealna knjiga Je kulturna poslanka; odprimo ji vrsta t nato domove, jI srce . (Finžgar) ŽIVI VIRI Spisal IVAN MATIČlC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je r trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega narod* od davnih počet kov v starem slovanstvu do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo naSega »vljenja ln trpljenja. in kdor jo prebere bo vea nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vrs prosimo, da skuiate naročul-no pravočaano poravnati. PoAlJite naročnino naiavnoat nam aU Jo pa plačajte na4en>u zastopnlac t VaAeifc krajo ali pa kateremu izmed •astopulkov, kojlh imeua so tiskana ■ debelimi črkami, ker m upravi-fienl obtoka ti tu«u druge naselbine, kjer je kaj Lailh rojakov nas« ijenib. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo sa plačano naročmuo. OALIKOliNlA: Ban Francisco, JOLOKADO: Pueblo, Peter Culig. Waiaenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS: - Chicago, J. BevčU Cicero, J. rabim (Chicago, <7**ro in Illinois) J al let, Jennie Bamblch La Salle. J. Speilcb Mascoctab, Frank Auguatla North Chicago In Waakegan, 36 ur in rAb m, ,w,ra,tle tako Inwta 2a minske K )rekf da je vec Ijwh »tomlo .n je ^-, 7.aLivi. dovoHia P voda napravila veliko škodo. Znano je, da sta utonila dv« moža in dva dečka; škoda pa znaša najmanj $1,000,000. Voda je odnesla več hiš, dve vefliki rečni laid ji ste bili potopljeni v Monongahela reki, 6 manjših ladij pa je voda odnesla. Prevrnila se je lokomotiva Pittsburgh and Lake Erie že-'ezniške družbe in 9 voz se je iztirilo. pota sovražnih pristanišč, kjer na ozkem mestu prihajajo in odhajajo ladje. Ravno na teh mestih se prepreči s pol a spanjem min sovražniku, da prodre tja, kjer bi lahko njegove mine imele uspeh kot napadalno sredstvo. Podmornicam in vojnim ladjam po torej postavljene meje pri uporabljanju min Iv napadalne namene. . Nemško Jetalstvo uporab1 ja vojno sredstvo v veliki me- premogovnike 113 majnerjev po bili zajetih šest nr, ko je voda vdrla v Taylor majno last Republic (Steel korporacije. Srečno so fl os peli do vrši ne skozi va>rno-fetni izhod na bregu. Majna je y Browntsvillskem okraju. Viljem naročil pogreb Bivši nemški cesar Viljem, ki je včeraj umrl; je natamčno do- Tjcndonu. Velika vojvodinjalločil obrede Pri SvoJem pogre-hikseni^bumka CSharlotta ^e v-^"* Prosil je, da pri pogrebu ni nikakega govora ter navedel odstavke iz svetega pisma fn pesmi in molitve, ki naj se Ameriki, belgijski kralj^ Leopold pa je ostal v Bras! ju. Toda iiiaozemska vlada ima v Londonu vsa svoja ministrstva in kraljica Viljemina sama je tucli v Londonu. Tudi poljska vlada šteje vsa ministn^tva in poljski predsednik republike tudi žirvd v Londonu. Tudi norveška vlalda je vsa v Angliji in norveški kralj živi tudi v Veliki Britaniji. Belgijci imajo v Londonu saano nekaj ministrov. Ministra Spaak in Ffgrlot sta le s težaivo prišla iz Francije. Če® Špansko sta potovala z največjimi težavami in *ieer tako, da so ju zabili v /aboje in nato 24 ur voziLli Čez Španijo v tovornem avtomobilu na Portugalsko. Te oblasti vse uživajo gostoljubje v Angiiji, toda Anglija inia od njih tudi mnogo koristi. Belgijska vlada dovoljuje Angliji izrabljanje belgijskega Konga. Xorvežani so pripeljali! s seboj mnogo trgovskega brodovja. Poljaki pa so ri za blokakJo Anglije. Skoraj vsak dan javlja nemško vojno poročilo vest, da so minirane ansrk©ke luke. Letala polagajo min« ter se vračajo v sveje baae.' niti ne čakajo, da neprija tel jska ladja naleti na miuts Uoul« Gilbert. I^oai« Veaaei Hibbliig. John Povgs 4GNTANA: Roundup. If. M. Panlaa Washoe. L Champa NEBRASKA: Omaba. P. Brodertek VRW YORK: Brooklyn. AmUmmj Rwt Inviiuli K aH Iknd^t Fa 11a. Prank Maale OHIO: RarWtoa. Prank fraka Cleveland. Anion Bobek. linger, Jacob Ueanlk. Jo»»- atapaia Ulrard, Anton Nagode Lorain, Loula Balant. Jobn KumAa Tonngatown. Anton Cikali OREGON: Oregon City. J. Koblar PBNNSX LVANIa : Bessemer, Jobn Jevntkar Conemaugb. J. Bresovee Coverdaie ln okoUt-a. Mrs. Isana Rnpnik Export, LauS* Z^tmiU Farrell. Jerry Okura Forest City, Math Kaotin Fr. Blodnlkar Oreensburg, r'rank Novak Homer City. Pr Ferenchai Imperial, Vence Palcich Johnstown, Mm Patents ' Krayn. Ant. TauCelj linaerne. Frank Balioeb Midway. Iygan, Jakeph Rakca WYOMING: Rock Springs. I«als Ti Olamondvllle. Joa RoUoa Ua pa^rdfla ta a*a> je prejel. ZaaUanike U»ta f»t»»i -oi aa ««inn»" motenje pomoiskega prometa, vhoda in izhoda iz zpristanišč. Poseibnost letalskih min je v tem, da jih je težko najti in od-»traniti. Če je prihod v pristani see zaprt z letalskimi minami .traja dolgo časa, preden se te nune najdejo in napravijo neškodljive. Kadar so nekje letalske mine, morajo za neko dobo ono področje zapreti, dokler ne uničijo min. Zaradi tega je jat no, da se s takim prekinjenjem pomorskega prometa. ki nastopi dnevno v mnogih važnih pristaniščih, ja-ko občutno škodi oskrbovancu angleškega otoka. Vemo, da je na primer sama londonska iuka zaradi motenja svojega prometa z minami oškodovana, za polovico svoje kapacitete. K temu pride dejstvo, da se tako polaganje min more vršiti kaldar koli, brez prestanka. Kadar na primer javijo, da je k?ka Inka prosta in da se začenja porrtorski pron»et, te v nekaj urah polaganje min lahko zopet začne. Tega okuže-n.ia vode z letalskimi minami ni moči pra!ktično preprečiti, kar dokazuje velikansko delovanje tega vojnega sredstva. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku. na dobrem papirju vai stane — - i KNJlbARNA "GLAS NARODA' 5. 1 Boklnjako jastro 216 WEST 18th STREET, NEW YORK