GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XII. • ŠTEVILKA 7-8 • 15. JULIJ 1976 1 Posnetek je bil napravljen pred dnevi v neposredni bližini Bresta; žito bo kmalu zrelo za žetev. 35 LET VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA Tito povabljen v DRAŽGOŠE 22 I !Jra%ošaii''a’ na. ^an vstaJe slovenskega naroda bo v ^Kio odkrili U jU • rcPubl‘ška slovesnost, na kateri •benik, ki bo n m_v's°k i'1 več kot 100 ton težak spo-I ^oino cn‘ največjih partizanskih bitk, ki erlinu. ni a čelo v Hitlerjevem vrhovnem štabu v sitnbol '^•Predvsem pa proslava v celoti ,, tl2anov. s n,,,' ,0J gorenjskih in slovenskih okrPlne avtorji 6° izdeUln ls- julija- ie del« „ Pol star,, n’il.0 'e a> Šubica in Batiča, veljal pa bo jc *tjc „TehniL-IJarle' zidalna dela opravlja gradbeno I ^ Ljubljane Ren Lokc’ kovinska del“ Pod' ^ poiec , pu^1,ski odbor za proslave, katerega eeb Juc’ Andrei vp!1^1' tu.di SerSej Kraigher, Lidija Amt Kibičič v"'^’ Vlda IonlSič’ dr. Marjan Bre-prbb.0žič >n Miln\iVmk,° Ha,ner- Ja'lko Rudo It, Lado Wlltev, na katerf1 rl-k.0, * le eno‘no odločil, da za Pričakujejo okrog 15.000 ljudi, po- sebnih vabil ne bodo pošiljali. Edina izjema bo vabilo predsedniku republike maršalu Titu. Letošnja proslava bo združena tudi z osmo obletnico srečanja gorenjskih aktivistov in z odhodom pohodne brigade „Po poteh AVNOJ". Slavnostni govornik na proslavi bo Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SR Slovenije, v kulturnem delu programa pa bodo sodelovali domačini z združenimi pevskimi zbori in gledališniki Gorenjske ter ljubljanska godba milice. Scenarij za ta del proslave pripravlja Ivan Jan, avtor lani izšle knjige o Dražgoški bitki. Epopeja bitke pa bo poleg Janove knjige in spominka ob dnevu vstaje na katerega je bilo treba čakati več kot 30 let dobila še dva trajna spomenika, in sicer TV nadaljevanko, ki jo bo režiral mladi režiser Fone Tomašič ter celovečerni igrani Film o herojih iz Cankarjevega bataljona, ki ga bo režiral veteran slovenskega in jugoslovanskega Filma France Štiglic. j S. D. ®SKUI*NEStJE0SSW KOMITEJA ZK PRIZADEVANJ za PRODUKTIVNOST Ste«" ‘r »«*?«. • ki i'a je Drmr!5? P?^arsko siUla‘-'ijo v občim. hiti v^' Prv‘h štirih mesecev?.1 ° fk 23 ^oslKKlars'vo za Mlo^ ^udno. V nekate nf C a’vsckakor umre htaj|Ul, ^ vedno rastei,, i • ' delovnih organizacijah 81 J‘m Je “Ped ovira relativno OBVESTILO ^eeire Eš,a ?^,e2ha UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE prevelika zaposlenost in podobno. V globalnih pokazateljih gospodarstvo viške občine sicer ne presega predvidenih rasti, ki so bile /, republiško resolucijo o gospodarskem razvoju za leto 1976 začrtane. I*a vendar, tako s« v dokaj kritičnih razpravah člani obeh teles ludi opozorili, obstajajo skoraj povsod realni pogoji, da se tudi gospodarstvo postavi na trdnejše noge. V prvi vrsti, lo seveda ni bilo poudarjeno prvič, je treba vsa prizadevanja še naprej vlagati v povečanje produktivnosti dela lo smo lani sicer zapisali v svoje stabilizacijske programe, vendar vsi dosedanji napori na žalost niso pokazali željenlli oziroma pričakovanih rezultatov. Ponekod pa celo do večjih prizadevanj ni prišlo. Razpravljavci so precej kritično ocenili tudi vprašanja discipline pn delu, pa tudi boleznin, saj ponekod ..bolniške" uspevajo kot gobe po dežju. Prav tako so ocenili, da bo potrebno v številnih delovnih skupnostih racionalneje zaposlovati, pa tudi smotrneje se organizirati pri oprav-jan-'‘' za‘k’v y kupnih službah. Pravzaprav hi lahko z enos avtujsimi metodami dela na vseh področjih m ne azai nje tudi v samoupravnih organih, nemalokrat pri-noinudeh?0 83 lak° VCl" namenjali proizvod- Fodpiramo zahteve naših koroških rojakov PROTESTNO ZBOROVANJE Petnajstega junija se je več tisoč študentov, dijakio in delavcev zbralo na protestnem zborovanju v Študentskem naselju. S transparenti in glasnimi parolami so zahtevali uresničitev sedmega člena as sirijske držav ne pogodbe. Po zborovanju so se napotili pred avstrijski konzulat in predali konzularnim predstavnikom pismo z zahtevo, da ga posreduje avstrijski zvezni vladi. V pismu so prav tako izrazili ostro nasprotovanje sklepu avstrijske vlade o preštevanju posebne vrste. ANDREJ SELAN 4. JULIJ -DAN BORCA - DAN BRATSTVA IN ENOTNOSTI VSEH NARODOV IN NARODNOSTI NAŠE SAMOUPRAVNE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE Ob 4. juliju — dnevu borca se vsako leto s ponosom spominjamo dneva velike in pogumne odločitve vseh narodov Jugoslavije, da v času največje vojaške moči fašističnih okupatoijcv, samozavestno sprejmejo ponosno, vendar težko pot — pot neizprosne borbe za svojo socialno in nacionalno osvoboditev. Taka pogumna odločitev narodov na Balkanu v tem času, ko je večina narodov v Evropi že klonita pod vojaškim škornjem fašističnih okupatorjev, je pomenila za marsikoga v Evropi nerazumljivo dejanje, bila pa je, kar zgodovina vedno znova dokazuje, edina pravilna pot, ki je v novejši zgodovini marsikateremu narodu v borbi za lastno osvoboditev služila kot vzrok in način, kako narod, ki se bori, ne more nikoli umreti in mora zmagati. 4. julija 1941 je bil na pobudo generalnega sekretarja KPJ tov. Tita v hiši Vladimirja Ribnikarja na Dedinju v Beogradu sklican ta zgodovinski sestanek. Sklep članov politbiroja CK je bil, da vsem jugoslovanskim narodom pošlje poziv, da začno oboroženi boj z vsemi okupatorji vseh vrst in barv, ki so z terorjem, bedo in ubijanjem preplavili našo domovino. Ta zgodovinski poziv je zanetil veliki kres upora vseh jugoslovanskih narodov. Združili smo se v enotno fronto upora, v nerazdružljivo družino jugoslovanskih narodov, ki jo je vezal in jo še danes vedno bolj veže bratstvo in enotnost in tudi skupna bodočnost. Ta monolitna celota v borbi proti večkrat močnejšemu sovražniku nam je prinesla z velikimi žrtvami težko priborjeno — vendar tako zaželeno svobodo. Dokazali smo svetu, da narod, pa četudi majhen, ki se bori, in ni pripravljen nikomur upogniti hrbtenice, ne more umreti. Taki smo bili in taki smo tudi danes. Iz prelite krvi naših najdražjih hčera in sinov je zrasla v svobodi naša nova samoupravna socialistična domovina. Koliko truda, naporov in znoja je bilo potrebno, to vemo mi, ki smo je gradili in jo še gradimo. Zato ne bomo dovolili nikomur, in to povemo glasno in odločno, vedno in vsakomur, razdirati naše delo, naš skupni dom. Pri tem pogledu v našo prihodnost pa so naše misli vedno pri mrtvih, pri dragocenih žrtvah, ki so vtkane v našo svobodo. Naša sedanja skrb pa je ludi pri preživelih tovariših in tovarišicah, ki so ta boj preživeli. Ta generacija pa danes skupno z mladimi dograjuje naš lepši jutrišnji dan. Ob teh naporih čestitamo ob letošnjem prazniku borca vsem z željo, da bi bila naša Jugoslavija najsrečnejša in najpravičnejša domovina vsem, ki so zanjo vse žrtvovali v preteklosti in so pripravljeni zanjo vse žrtvovati, če bo potrebno, tudi v prihodnosti. STANE VRHOVEC-ROBIN V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO USTVARJALNO IN VSEBINSKO SAMOUPRAVNO PLANIRANJE -POMEMBNA NOVOST POSOJILO JE EDINA MOŽNOST OBISKALI SMO MIZARSTVO TRNOVO ODLOČAMO SE ZA SAMOPRISPEVEK GRADNJA KARLOVŠKEGA MOSTU SE ZAČENJA RAZMIŠLJANJA 0 NAČINIH IN POTEH SODOBNE STANOVANJSKE GRADNJE INOVACIJA KOT SESTAVINA ZDRUŽENEGA DELA 800 OTROK BO OKUSILO RADOSTI MORJA HOČEMO IGRIŠČE IN NE SMETIŠČE STR. 2 2 4 5 7 12 15 RAZPRAVLJAMO 0 OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU USTVARJALNO IN VSEBINSKO ,.Razprava o osnutku zakona o združenem delu v sedanji fazi dobiva obeležje razprave o mali ustavi. Nedvomno je prednost v tem, da je informiranost o tem zakonu boljša kot o ustavnih spremembah pa tudi v vseh okoljih aktivno delujejo dobro organizirani štabi in odbori za spremljanje te razprave. Po sedanjih ocenah sodeč“, tako nam je vsaj povedal predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Čebulj, „so razprave v organizacijah združenega dela skoraj v večini primerov močno pogojene s stanjem in razvojem samoupravljanja v teh organizacijah. Zato so nemalokrat tudi dile-mična vprašanja, saj navsezadnje se ustavna načela že drugo leto uspešno uveljavljajo v vsakdanji delovni praksi. Razprava je ustvarjalna predvsem v tem smislu, ker vsakdo išče oziroma primeija sebe in svojo delovno sredino s samoupravno organiziranostjo kot jo opredeljuje osnutek zakona in podobno." V vseh večjih kolektivih razprave potekajo tako, kot je predvidel zvezni zbor skupščine SFRJ. Razprava ni več formalno pravna, dobiva svoja konkretna vsebinska dejstva, ki izhajajo iz problematike vsakdanjega samo-upravnega življenja. Politični aktiv v občini je ob obravnavi prve faze poteka razprav o osnutku tega zakona sprejel določene napotke in jih posredoval v vse osnovne organizacije sindikata v organizacije združenega dela. V tem trenutku lahko na hitro ugodno ocenimo razprave, ki so bile dopolnjene s konkretnimi analizami problematike samoupravljanja in so naletele na dober odziv. Tako je bilo v Mercatorju, Inštitutu za prenosno tehniko, v Iliriji -Vedrogu, Mizarstvu Vič in še kje. Na področju negospodarskih dejavnosti pa so bile razprave obrnjene predvsem v opredeljevanje oziroma iskanje enotnega položaja v sklopu celokupnega položaja združenega dela, da bi se uveljavili kot samoupravljavci, da bi v tem družbenem značaju dohodka dobili svoja mesta, tako kot tisti, ki sodelujejo pri njihovi delitvi. V teh razpravah je prišlo močno do izraza poudarjanje družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, kar vodi po skupnih poteh do enotno sprejetih stališč ob srednjeročnem planiranju. Poudarek posebni razpravi Na pobudo političnega aktiva, ki spremlja razpravo o osnutku zakona o združenem delu je bila 8. julija 1976 organizirana problemska razprava o osnutku tega zakona za področju kmetijstva in gozdarstva v sodelovanju s svetom za kmetijstvo pri OK SZDL. Delovni ljudje pristopajo k razpravi o osnutku zakona o združenem delu vse bolj poglobljeno RAZPRAVA Z MALO PRIPOMBAMI Razprava o zakonu o združenem deluje v občini Ljubljana Vič-Rudnik v polnem teku, ponekod pa tudi že zaključena in podane pripombe so ponekod tudi obrodile že povsem konkretne rezultate: vrsto večjih ali manjših sprememb v sami organiziranosti delovnih organizacij, tako da bo njih organiziranost prilagojena novemu zakonu. V nekaterih delovnih organizacijah so zabeležili lepe rezultate, ponekod pa javna razprava tudi še šepa. Kako je razprava potekala v nekaterih večjih delovnih organizacijah z različnih področij, od gospodarstva do inš titutov? TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA - Tajnica osnovne organizacije zveze sindikatov Albina Sodja: ..Priprave na razpravo o zakonu o združenem delu so bile v naši tovarni temeljite in so tudi že končane. Prvi zbori, kjer smo razpravljali o zakonu, so že za nami. O zakonu so tako npr. že razpravljale strokovne službe, konec junija pa so se začeli zbori tudi po vsej Sloveniji, kjer ima TTL svoje prodajalne. V proizvodnji pa je zbor tudi že opravljen. Dosedanja razprava poteka izredno v redu in tudi udeležba na zborih je zelo dobra, kar kaže na zanimanje delavcev za ta zakon. Na naših zborih doslej niso dali kakšnih bistvenih pripomb." VVZ KOLEZIJA - Tajnica osnovne organizacije zveze sindikatov Staša Malenšek nam je povedala o razpravi: ,Mi smo z razpravo že zaključili. Vse je gotovo, tudi pripombe so že izdelane in pripravljene za posredovanje. Veliko pripomb je bilo pri nas v zvezi z dohodkovnimi odnosi. Priponbe pa so imeli naši delavci tudi na nekatere dele zakona, ko je govora o samoupravnih interesnih skupnostih, posebej še, ker to v praksi šepa za naše področje. Pripombe so tudi na številne akte, ki krožijo in seje težko dovolj potanko z njimi seznaniti. V zvezi z našo notranjo organizacijo pa bomo vse ..popravili", na kar so bik podane pripombe, tega pa ni veliko." ILIRUA-VEDROG - V tej delovni organizaciji so s prvim delom javne razprave o zakonu o združenem delu že zaključOi. Zaključeni so zbori in razprava po delovnih skupinah. So pa sedaj v teku zbori delavcev. Zakon bodo, kot ugotavljajo, potrdili brez pripomb. V sami notranji organizaciji Ilirije-Vedroga pa bodo sedaj spremembe v skladu z novim zakonom, v tovarni so se dogovorih, da bodo odslej imeli več TOZD. Po predlogu nove organiziranosti naj bi bile tri TOZD in dve delovni skupnosti. MIZARSTVO TRNOVO - Predsednik sindikata v Mizarstvu Janez Žnidar pravi: ,.Razpravo smo v naši delovni organizaciji, ki je majhna, že Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-R udnik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar ~ in urcdni&i odbor: ing. Janez Čemažar, Milovan Dimitric, Janja Domitrovič (odgovorna urednica), ing. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič, Ivo Zalar. Tehnični urednik France Anžel. Uredništvo in uprava Ljubljana Trg MDB 7/1, tel. 23-381, int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tisk tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. uspešno izvedh. Delavcem smo nakupili tudi vse ustrezno čtivo v zvezi z zakonom, imeli pa smo tudi nekaj razprav o njem, vendar nismo podali nikakršnih pripomb." INSTITUT JOŽEF STEFAN — Sekretar inštituta Borut Lavrič pravi o razpravi v njihovem kolektivu: „V razpravo o zakonu smo se vključili s tem, da smo posebej razpravljali o statutarnih zadevah in konstituiranju, ter o vlogi raziskovalnega dela v povezavi z neposrednimi naročniki oziroma uporabniki. To smo hoteli najti v zakonu. Razpravo o samoupravnih interesnih skupnostih in njih vlogi v luči novega zakona in razpravo o odnosih z naročniki bomo izvedh še pred dopustom. Sklepe pa bomo izobhkovah do jeseni in jih tedaj tudi skušali uvesti v prakso." ^ TOV1L - V tovarni vijakov, ki deluje v okviru Združenih slovenskih železarn so že končali z razpravo o zakonu o združenem delu. Pripomb na sam zakon ni bilo, bile pa so na notranjo organiziranost, vendar so bile manj bistvene. Pripombe so se nanašale na samoupravni sporazum v okviru SOZD. M. DIMITRIČ OB DNEVU SAMOUPRAVLJAVCEV V PODPEČI 40-LETNICA USTANOVITVE IN DELA SINDIKALNE ORGANIZACIJE DELAVCEV LESNE STROKE Lepa in sončna sobota. Vas Podpeč v krajevni skupnosti Preserje pa zopet praznuje. Mimoidoči, ki se vozijo na vikend, pa se nehote ozirajo proti tovarni lesne industrije. Povsod zastave, povsod cvetje in nasmejani obrazi.' Očitno je, da ne praznuje samo TOZD ..GALANTERIJA" ampak celotna krajevna skupnost. Kaj pravzaprav praznuje? 40. obletnico ustanovitve prve manjše tovarne v našem kraju in 40. obletnico sindikata. Že zgodaj popoldan je pravi živžav pred tovarno. Zbirajo se delavci od najstarejših pa tja do najmlajših. Od 16. do 18. ure predstavniki Galanterije sprejemajo goste, med katerimi so predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine s predsednikom občinske skupščine Vilijem Beličem. Gostoljubno pa so mlajše delavke pripenjale nageljne tistim tovarišem, ki so odšli v zaslužen pokoj. Marsikomu izmed njih se je utrnila solza, ki je ni vajen, pa si jo je skrivaj obrisal z raskavo delovno roko. Gostje so si ogledali tovarno in niso varčevali s pohvalami. Nato pa so odšli vsi skupaj v Dom SVOBODE, kjer je bila res prava in pestra kulturna prireditev. Dvorano so napolnili do zadnjega kotička v glavnem tisti, ki so v Galanteriji tudi zaposleni. S programom je začel Podpeški oktet z Internacionalo. Ni pel sam, pridružila se mu je vsa dvorana. Pozdravni govor je podal Jože Zalar, predsednik OOS Galanterija Podpeč in med drugim dejal: „Letos mineva 40 let od ustanovitve sindikata. Hitro minevajo leta, kratka za človeško zgodovino, a bogata po dejanjih. Delavsko gibanje je bilo vedno vir naprednih idej, ki pa jih šele danes v svobodi razvijamo v pravi luči. bfekoč smo o teh idejah lahko le sanjali." Slavnostni govornik Stane Koenig, dolgoletni vodja tovarne, pa je poudaril: ,,Mineva štirideset let od ustanovitve tako majhne Kobijeve žage, kakor tudi 40 let od ustanovitve sindikata. Saj so že na začetku na tej žagi delah pridni in napredni delavci Istočasno pa se moramo spomniti tudi 34. obletnice ustanovitve OF, saj so bili delavci iz Podpeči neposredno z njo povezani Naj se spomnim še obletnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja, našega rojaka, buditelja naprednega delavskega razreda. Z rastočo industrijo v stari Jugoslaviji je vzporedno z njo raslo tudi sindikalno gibanje. V stari Jugoslaviji so bili sindikati edini način, daje delavec -proleterec lahko kaj dosegel. Jasno je, da so se tudi podpeški delavci vključili v sindikat. Sindikat je bil mlad ter neizkušen, zato je iskal podporo med drugimi, ki so bili že bolj izkušeni Predvsem so opozarjali lastnika na razne pomanjkljivosti. To so bile predvsem majhne plače, težki pogoji dela in pa dvanajsturni delavnik. Sindikat je dosegel leta 1937 deseturni delavnik in nekohko večje plače. Sindikat seje večal, saj je bilo več njegovih pristašev. V letu 1939 so se začele težave v trgovanju zaradi bližajoče se vojne. Odpuščeni so bili tisti delavci, ki so bili v vodstvu sindikata. Na leta 1941 tudi nam ni bilo prizanešeno. Vojna vihra je dosegla tudi naše kraje. Delavci predvsem iz vrst sindikata so se vestno vključevali v delo OF ali pa odhajali v partizane. Po osvoboditvi se delavci masovno vračajo nazaj v tovarno. Manjkajo tisti, ki so dah življenje za svobodo. Takoj na začetku je bilo potrebno mnogo truda in dobre volje, da so tovarno za silo uredhi. Že takoj po vojni pa je obnovljen tudi sindikat. Nastala je vrsta težav predvsem glede tržišča in kakovosti izdelkov. Leta 1950 pa je prišlo upravljanje tovarne dejansko v roke delavcev. Tovarna se je začela širiti in zrasli so novi prostori predvsem mehanična delavnica. Težave nastajajo le v tem, da v povojnih letih ni bilo šolanega kadra. Sindikat je prav v teh letih odigral svojo odločilno vlogo. Prebrodili so tudi prve težave. Izdelki so bili vedno kvalitetnejši in so hitro prodrli na svetovna tržišča. Od leta 1960 pa je tovarna proizvajala le še obešalnike, po katerih je še danes najbolj poznana. Resje, da danes lesna industrija doživlja krizo, vendar pa se stanje v zadnjem času znatno popravlja. Tovarna je nekaj časa delovala samostojno, kasneje pa se je združila in danes deluje v sklopu organizacije združenega dela „HOJA“ kot TOZD „Galanterya“. Sadovi sindikatov so povsod prisotni. Zgrajen je bil Sindikalni dom, ter dom Svobode v Podpeči. Delavci so to zgradili na prostovoljni bazi z udarniškim delom. Na svoje delavce pa sindikat nikoli ni pozabil Zgrajen je bil tudi počitniški dom v Portorožu. Dolgo časa je skrbel za kulturo in športno življenje, vendar pa žal v zadnjem času predvsem kulturno življenje zamira. Želja vseh je, da bi se še povečala produktivnost dela. Vsak po svoji sposobnosti, vsakemu po njegovemu delu, kajti ne delamo več delodajalcu, ampak sebi. Iskati moramo nova tržišča in proizvodne možnosti, v prvi vrsti pa posvečati skrb delavcu samoupravljavcu" je zaključil Stane Koenig. Sledile so recitacije članov dramske skupine iz Podpeči ter razglasitev sindikalnih odlikovanj iz OOS Galanterije Podpeč, katere je razglasil Janez Čebulj, predsednik OS ZSS Ljubljana-Vič-Rudnik. Ibrano petje Podpeškega okteta ob recitacijah dramskega igralca Silva Božiča so se vsem vtisnili v nepozaben spomin. TOZD Galanterija - obrat obešalnikov stisnjen med bregom Ljubljanice in cesto, ki pelje proti Ljubljani, zasluženo slavi 40. rojstni dan in 40. obletnico sindikata. Želimo delavcem tega obrata novih delovnih zmag že kar jutrišnji dan. J. REMSKAR SAMOUPRAVNO PLANIRANJE - POMEMBNA NOVOST Uveljavljanje samoupravnega družbenega planiranja in osnutek družbenega razvoja Ljubljane za obdobje 1976—1980 sta bržkone, mimo razprav o osnutku zakona o združenem delu, v tem trenutku osrednji razpravi v glavnem mestu SR Slovenije. (Ob tem seveda ne smemo pozabiti tudi pohtičnih priprav na izvedbo novega samoprispevka v Ljubljani, kakor tudi vpisovanje ljudskega posojila za ceste - kar pa je še kako povezano s planiranjem).. Kakorkoli gledamo, eno je na dlani: pri oblikovanju planov je potrebno težišče akcije prenesti v OZD in v vse druge samoupravne in družbenopolitične skupnosti in sicer tako, da bo le-ta usklajena z določili osnutka zakona o združenem delu ter v tesni povezavi z vprašanji in problemi gospodarskega položaja, kakor tudi njegovega spreminjanja v duhu gospodarske stabilizac ije. To pa je tudi bistvo akcije, ki jo je pred kratkim sprožil IK P CK ZKS, pred dnevi pa podprla in z določenimi sklepi opredelila tudi mestna konferenca zve^e komunistov^ Ljubljani m sred; katere se nahajamo prav v tem trenutku. Mestna konferenca ZKS Ljubljana, ki si je za razpravo o uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja „vzela čas", kot rečeno, je med drugim opozorila, da je bila dejavnost družbenopohtičnih organizacij v času oblikovanja srednjeročnih planov in uveljavljanja novega sistema planiranja,' premajhna. Stanje se je danes docela spremenilo, končna ocena pa bo tako ah drugače znana kaj kmalu, saj je rok 7. julij, do katerega so morah v vseh TOZD in KS izpeljati akcijo sprejemanja načrtov razvoja, že za nami. Ko govorimo o planiranju po novem, moramo omeniti, da je vsekakor razveseljivo, da so nosilci planiranja, čeprav je bilo precej objektivnih in subjektivnih težav, ponekod pa tudi zavestnih odporov, vendarle spoznali nujnost samoupravnega planiranja. In sicer kot predpogoj za obvladanje in razreševanje obstoječih protislovij našega družbenega in gospodarskega razvoja. In kadar nanese beseda na plan, to pa je (in bo) vedno pogosteje, se moramo zavedati še nečesa: naše domače, kot tudi skupne probleme sociah-stične samoupravne družbe bomo s kratkoročnimi akcijami in ukrepi le gasili. Spremembe, ki morda res ne bodo vidne danes ah jutri, pojutrišnjem pa prav gotovo, bomo lahko dosegli le z realnimi srednjeročnimi programi oziroma plani Osnutki planskih dokumentov v Ljubljani predstavljajo najbolj celovito družbeno gospodarsko in materialno usmeritev glavnega mesta SR Slovenije, kije v skladu s sprejetimi političnimi stališči. Vsekakor pa je tudi povsem drugačna od tistih, ki so bile pohtično presežene že pred leti. : Korak naprej je torej storjen, pa čeprav je planiranje proces, v katerem se moramo še mnogočesa naučiti, in čeprav so bila naša letošnja snovanja prejkone še vedno obremenjena z mnogimi slabostmi in s starimi načini dela, PROBLEMSKA KONFERENCA 0 STANOVANJSKI PROBLEMATIKI Delegati občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in predsedniki krajevnih konferenc SZDL, predstavniki vodstev družbenopohtičnih organizacij in družbenopolitični; skupnosti so se skupno z delegati, ki delujejo v samoupravnih organih občinske samoupravne stanovanjske skupnosti zbrali na problemski konferenci o stanovanjski problematiki, ki jo je 24. junija 1976 sklicalo predsedstvo OK SZDL. Med stališči in sklepi, ki jih je konferenca sprejela, izstopa ugotovitev, da uresničevanje ustavnih določb in sprejetih zakonov za področje stanovanjskega gospodarstva na nivoju občine poteka zadovoljivo in je viden vse večji vpliv delegatov, ki delujejo v samoupravnih organih občinske stanovanjske skupnosti za politiko stanovanjskega gospdarstva v občini in tudi v mestu Ljubljana. Kljub temu pa bo potrebno predvsem usposobiti za neposredno delo hišne svete in usposobiti konstituirane zbore stanovalcev v krajevnih skupnostih. Prav tako naj bi bila skupščina stanovanjske skupnosti še vtem letu organizirana dvodomno, in sicer v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev. Konferenca se je soočila tudi z dejstvom, da se na področju stanovanjskega gospodarstva upravlja in gospodari z velikimi družbenimi sredstvi, zato nalaga vsem družbenim dejavnikom, še posebej pa delegatom v samoupravnih organih stanovanjske skupnosti, samoupravljavsko ponašanje ter zagotavljanje uresničevanja načel samoupravne delavske kontrole. Izstopilo je tudi vprašanje glede večjega vlaganja v komunalno oprem' Ijanje stavbnih zemljišč in družbeno usmerjeno graditev stanovanjskih ifl drugih bivalnih objektov. Se zlasti pa je konferenca ugotovila, daje organiziranost delovnih ljutli i*1 občanov neustrezno oblikovana za razreševanje problemov komunalnih d^' javnosti v občini in mestu Ljubljana, zato terja, da se takoj začno oblikovati samoupravne komunalne skupnosti, ki bodo nasproti komunalnim organi' zacijam združenega dela, organiziranim v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD), enakopraven samoupravni družbeni dejavnik pri načrtovanju' alružcvanju sredstev in dela ter pri organiziranju strokovne službe za komunalno dejavnost, tako za opravljanje storitev kot za dela pri investicijskih naložbah. OB TRIDESETEM JUBILEJU »UTENSILIE« Delovni kolektiv Utensilie, največjega proizvajalca tekstilnih potrebščin za nas, se je 3. julija zbral na osrednji slovesnosti ob tridesetletnem jubileju-Na slavnostnem zasedanju delavskega sveta je o trenutnem stanju in nalogi1 razvoja naše ožje in širše družbene skupnosti vsem zbranim spregovori* predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič, ki jim je ob tej priložnosti tudi iskreno čestital. Pobudniku ustanovitve te delovne organizacije Francu Leskošku-Luki sf členili podeliti spominsko plaketo, katero mu bodo tudi v kratkem izročil*-spominskimi darili so se prav tako oddolžili trem tovarišem, ki s svoji*** elom in prizadevanji že trideset let ustvarjajo v tej delovni organizaciji-1^* :j svečanosti so podelili tudi spominske diplome več kot sto petdesetin* Gostje so si ogledali tudi proizvodne prostore Utensilie POSVET ZA PREDSEDNIKE IN SEKRETARJE KRAJEVNIH KONFERENC SZDL OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je 10. junija organizirala v Polhovem Gradcu posvet, katerega so se poleg predsednikov in sekretarjev udeležili tudi člani sveta za družbenoekonomske odnose, razvoj in planiranje pri OK SZDL ter predstavniki občinskih družbenih organizacij. Himen tega posveta je bil, da se dogovorijo glede organiziranja in izvedbe številnih akcij, ki naj bi bile v glavnem zaključene še pred počitnicami. Tako so na posvetu kot prvo obravnavali osnutek zakona o združenem delu, o katerem je zbranim spregovoril Ivan Boškovič, svetovalec na Republiškem sekretariatu za gospodarstvo. V nadaljnjem je predsednik IS občinske skupščine France Martinec obrazložil predlog družbenega plana razvoja naše občine za obdobje 1976-1980. Po skupnem dogovoru glede organiziranja javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in predlogu družbenega plana razvoja občine so fledili še dogovori glede akcije pomoči potresno prizadetemu Posočju, vpisa javnega posojila za ceste in še glede nekaterih drugih tekočih nalog SZDL. »dnevnik« za »našo komuno« aleja SPOMINOV IN TOVARIŠTVA - ZELENI PRSTAN HEROJSTVA V jeseni leta 1974 je bil pri mestni konferenci SZDL Ljubljana usta-uovljen odbor za izgradnjo aleje spominov in tovarištva. Kot organ SZDL naj b> združil interese občanov in delovnih ljudi Ljubljane, pripravil in organi-aral akcijo za izgradnjo AST ter povezal 102 spominska kamna ter 6 spo-raenikov s peš potjo, obdano z drevjem, dolgo 36 km. Osnovni cilj aleje je razvijanje in negovanje revolucionarnih tradicij in »Phovo prepletanje z elementi splošnega ljudskega odpora, vzgoje in izobra-wvanja, rekreacije in s tem tudi pridobitev revolucionarnega narodnoosvobodilnega boja mesta Ljubljane-mesta, ki je bilo odlikovano z naj vi § im ' redom narodnega heroja. pri odboru so ustanovili štiri komisije, in sicer za projektiranje in !.ehnično dokumentacijo, za pravne in lastniške zadeve, za gospodarske in bančne zadeve ter komisijo za propagando. Najpomembnejši uspeh do fedaj je vsekakor dograditev prve etape aleje od Spodnje Hrušice prek Go-ovca do Rudnika, drugi, nemara še pomembnejši uspeh pa je sprejetje obeh °dlokov o zaščiti trase aleje in spomenikov ter spominskih kamnov. Odboru je uspelo mimo tega zdramiti Ljubljančane in strokovne službe ^sta k zavesti, da aleja ni le muha enodnevnica, temveč spomenik v iz-Tddttji, ki ga gradi ljubljanska mladina s pomočjo družbenopolitičnih orga-razacij in delovnih kolektivov,ki bodo obeležili nekdanjo žico s spominskimi ^fni. Uspelo mu je doseči, daje postal projekt aleje spominov in tovarištva Nastavni del generalnega urbanističnega plana in načrta ..Ljubljana 2000“. »'to je postala po dolgih letih trasa aleje vendarle spoštovana tudi pri vseh n°vih projektnih nalogah in pri urbanističnem planiranju. Projektanti, izva-'» oi in investitorji se obračajo na komisijo odbora za projektiranje s proš-^»nu za soglasje in sodelovanje ... Vendarle pa smo še vedno nekje na sredi poti, na kateri sedaj ne bi smeli st»ti in se predajati samozadovoljstvu spričo storjenega. Zavedati se rareč moramo, da je izgradnja aleje akcija splošno družbenega pomena, v novi pa pomeni edinstven arhitektonski objekt in spomenik Ljubljani,ki 5 »vojim herojskim bojem sebi in svetu dokazala, da je vredna odličja rodnega heroja, ki ga je dobila kot prvo mesto v srednji Evropi leta 1971. ^ Gre za akcijo, ki je Ljubljančani in družbenopolitične organizacije mesta k b* smeli prezreti, saj je aieja na koncu koncev namenjena njim samim in v svoji zasnovi, kot zelen prstan, obogaten s športnimi in rekreacijskimi nor nami* nucb vsakemu prebivalcu našega mesta - heroja najširše mož- V uPorabe in udejstvovanja. rani ° toDko bolj pomembno, da v letošnjem letu izvedemo akcijo zbi-,1» Potrebnih denarnih sredstev za drugo etapo, ki obsega 47 spominskih rai^uJ°v- Gre za sredstva v skupni višini 3,500.727 din. Dela naj bi financi-^ ™ZD, ki imajo na treh odsekih omenjenih 47 spominskih kamnov in l0y=.® GZD v Ljubljani, proračuni občin naj bi krili stroške mladinskih de-. »kcij, skupščina mesta Ljubljane del stroškov projektov in javnih ^‘Krnitev, SIS za vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in otro-Varstvo ter krajevne skupnosti pa preostali del potrebnih sredstev. SLAVKO DRLJE zidovi Se spominjajo na Tekstilko °GENJ UNIČIL »TEKSTILKO« J Jv »KOfl . ----- j — • —-. — w • *. * . k W V V-V k k Vk V* Z J k A I IAA —.1A 1 k Proizvodni ^ P° dosedanjih ocenah ogromna in možnosti za vzpostavitev l*tvaiia|a ],.m' *a delovna organizacija, kije nastala iz obrtne delavnice, je S»ecralizinC n° ,on regeneratov in tapetniške vate. Bila je torej ozko Po d0,11 Pro‘zvajalec izdelkov za potrebe tekstilne industrije. Jdubljansk'>V|°ru * Preds,avniki občinske skupščine in izvršnega sveta ter izgradnjo 6 >ankc 1)0 v kar najkrajšem času treba izdelati idejni načrt za ^t»v tako n°Ve*a °^rata oz*r°ma tovarne (možnost lokacije ni vprašljiva), ^'ho kredil1 VPra^anje finančnih sredstev, saj bi lahko Ljubljanska banka '°nov dinarit'^ a lnvi-‘stičijo, ki bi bila po prvih predvidevanjih štirinajst mili-Vtej fazi nV(„V" "[oizvodni program bi ostal veijetno nespremenjen, vprašljiv V teku Ja e^lno uvoz Proizvodnih strojev. ^i, ki nai k- tUtl' ^ razgovori z nekaterimi delovnimi organizacijami v ob-1 1 začasno sprejele na delo delavce iz Tckstilke. V Brestu zori žito NOVA FARMA V BRESTU Zgraf i naj bi jo najkasneje v dveh letih Vasica Brest na južnem delu Ljubljanskega barja. Obkrožajo jo v teh dneh nepregledna polja zoreče pšenice, koruze in rži. Vsekakor lep pogled na žitna polja, le nekaj kilometrov oddaljena od središča našega mesta. Pa slika vendarle ni tako lepa, ko se ozremo po skoraj opuščeni farmi v Brestu, kjer •trinajst delavcev skupaj z dvema tehnikoma vztraja na tem koščku zemlje, da bi vzgajali živino in obdelovali polja, za kar obstajajo tu nedvomno vse možnosti. Pa vendarle te možnosti naši družbeni skupnosti veijetno že dalj časa niso bile prikazane v taki luči realnih razmer, kot pred časom na aktivu komunistov v kmetijstvu pri OK ZKS, kjer je tudi padla pobuda oziroma še več - nujnost izgradnje sodobne farme. Po številnih razgovorih in ogledih je odločitev padla. Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestva naj bi v naslednjih dveh letih zgradila farmo za 280 glav živine. Ta ivesticija se bo vsekakor bogato obrestovala, saj se naše mesto iz dneva v dan srečuje z novimi težavami preskrbe s kmečkimi pridelki. Istočasno z gradnjo novih hlevov pa bo treba pristopiti tudi k izgradnji oziroma k zagotavljanju stanovanj za zaposlene na tej farmi. PODELITEV SPRIČEVAL Sredi junija so v Tobačni tovarni [»delili 22 delavkam za uspešno opravljeno osemletno šolanje spričevala. Šolale so se prek dopisne delavske univerze, s tem pa so izpolnile pogoj za nadaljnje šolanje v poklicni šoli. V Tobačni tovarni imajo vefiricirane tri ozko usmeijene poklice: obdelovalec tobaka, izdelovalec in embaler ter prodajalec. Sola za vse tri poklice pa prične s poukom jeseni. Vanjo se bo vpisalo štirideset delavk, ki so v minulih dveh letih že končale osemletko. Nadaljnje šolanje bo enoletno, predavali pa bodo strokovni sodelavci tovarne. Tako si bodo delavke pridobile manjkajočo splošno izobrazbo ter se tako lažje, hitreje in bolje vključile v neposredno samoupravljanje. Večina delavk je mladih, nekaj pa jih spada tudi v starostno skupino med 30 do 40 let. V naslednjih letih namerava dokončati poklicno šolo še sto delavk. Poudariti gre, da bo šolanje v lastnem izobraževalnem centru, saj poklicne šole v tobačni stroki ni. . A. SELAN ki je bila izvedena na področju Dolomitov 12., 13., 19. in 20. junija. Res, da je bila letošnja naloga zmanjšana po obsegu, saj ni bilo pohoda in do sedaj obveznega streljanja, toda bila je bolj zahtevna pri odločitvah posameznikov (komandirjev vodov in čet ter komandantov bataljonov), saj so morali predhodno doma rešiti nalogo, na samem terenu pa jo tudi zagovarjati. Vsi skupaj z inštruktorji vred so na koncu izoblikovali skupno rešitev naloge in jo tudi utemeljili. Iz vojne teorije so dobili vprašanja na mestu samem, to je na terenu. Vsa vprašanja so bila vzeta iz Naše obrambe. Vsak je dobil pet vprašanj, odgovarjali pa so pred inštruktorjem. Ocena inštruktoijev je, da se je letos res po številu veliko rezervnih vojaških starešin temeljito pripravilo na zagovor nalog tako iz taktike kot tudi iz vojne teorije in tako številni posamezniki zaslužijo vso pohvalo. Vaja je uspela tudi v tem, da so se z obrambnim sistemom seznanili vsi ne glede na specialnost, saj koncept SLO zahteva od starešin poleg specialnosti v prvi vrsti tudi splošno znanje. Sama vaja je pravzaprav spominjala tudi na boje na tem področju leta 1942. Po pogovoru s člani ZRVS so bili z letošnjim načinom izvedbe vaje bolj zadovoljni kot v prejšnjih letih. Pripombe so se nanašale le na neizvedeno streljanje, ki ga nismo organizirah zaradi pomanjkanja streliva. Na koncu se moramo zahvaliti vsem inštruktorjem - izpraševalcem za njihovo pomoč in humano potezo, saj so vse njim pripadajoče dnevnice odstopili za Posočje. V ta namen je tudi občinski odbor ZRVS nakazal 5000 dinarjev. Prav tako se ob tej priliki zahvaljujemo prebivalcem Žirovnika in Belice za vsestransko razumevanje in gostoljubje, ki smo ga doživeli v teh letih. IVO STARIN ČESTITKE OB PRIZNANJIH NAŠIM SINDIKALNIM DELAVCEM ZNAK SAMOUPRAVLJAVCEV SLOVENIJE je pred dnevi dobil VU-KADIN IVKOVIČ - raziskovalec v Inštitutu Jožef Stefan za dolgoletno uspešno delo pri razvoju samoupravnih odnosov na področju znanosti in raziskovanja. ZNAK SAMOUPRAVLJAVCEV LJUBLJANE sta prejela DR. ELIZABETA VRANCIC, stomatolog v Zdravstvenem domu Vič, za večletno ustvarjalno in prizadevno delo na področju razvoja samoupravnih odnosov na področju zdravstva. JUSO MISALJEVlC VK žgalec turbinske peči iz Ljubljanskih opekarn TOZD INDOP, za dolgoletno in prizadevno delo v samoupravnih organih. ZLATI ZNAK SINDIKATA sta prejela: IVAN VIDOVIČ - VK lesni delavec iz Hoje TOZD Galanterija Podpeč za delo, ki ga je opravljal kot predvojni sindikalni aktivist in za prizadevanja, ki jih polaga tudi sedaj. DANILO EMERŠIČ, grafik za prizadevno delo na področju ustanavljanja Občinskega sindikalnega sveta in njegovo vodenje od leta 1955 do 1959, kot tudi za pobude pri ustanavljanju sindikalne počitniške skupnosti. ROJSTVO IND0K CENTRA regencraioVaj 50 ognjeni zublji skoraj do tal uničili tovarno tekstilnih ^»koka ..i, tekstilko v Vrbljenju pri Igu. Požarje nastal verjetno zaradi 23'čian<:vre °b močno »gretih strojih. ^ ie škod ' llelovn‘ kolektiv se je tako pravzaprav čez noč znašel na cesti, PfGi^ P® dosedanjih ocenah ogromna in modnosti ra wr>o«itavitpv SLOVESNO V ZAVODU ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO Delovni kolektiv tega osrednjega slovenskega zavoda je 15. junija skupaj z Zvezo slepih Slovenije pripravil manjšo slovesnost, katere se je udeležila poleg predstavnikov občine Ljubljana Vič-Rudnik in pedagoških inštitucij tudi članica sveta federacije Lidija Šentjurc. Zbrali so se ob jubileju tega zavoda, tu na Jamovi cesti v Ljubljani, kjer že tri desetletja prizadevni in požrtvovalni pedagoški delavci privzgajajo možnosti in sposobnosti tistim otrokom in mladini, ki je ostala slabovidna. Zavod je v tem času dosegel v svojem delu tako v okviru ožje in širše družbene skupnosti nemalo uspehov in tako danes veliko število njegovih nekdanjih gojencev živi normalno in ustvaijalno življenje. Prisrčen in nepozaben je bil kulturni program, v katerem so se ob tem jubileju predstavili učenci zavoda pod skrbnim vodstvom svojih pedagogov. Prav tako nam bo ostala v spominu razstava učnih pripomočkov, kot tudi izdelkov slabovidne mladine. Družbenopolitične oiganizacije mesta, izvršni svet skupščine mesta Ljubljane, izvršni sveti občinskih skupščin, mestne samoupravne interesne skupnosti in Ljubljanski dnevnik so podpisali družbeni dogovor o ustanovitvi, nalogah, položaju in vlogi INDOK (informacijsko dokumentacijski) centra mesta in ljubljanskih občin pri MK SZDL Ljubljane. Indok center so ustanovili zaradi boljšega obveščanja v Ljubljani, tam pa naj bi se zbirala tudi vsa gradiva, saj je to izredne pomembnosti za delegatsko odločanje. Indok center bo imel kot svoje temeljne naloge strokovno spremljati dejavnost družbenih dejavnikov v mestu, zbirati podatke oziroma vse informacije, potrebne za delo delegatske baze, spremljal in analiziral bo odmeve v javnosti, iskal primeijalne podatke, vzdrževal redne stike z vsemi sredstvi množičnega obveščanja, organiziral novinarske konference o perečih družbenih vprašanjih Ljubljane, urejal zbrane informacije in jih klasificiral, zbiral ustrezno periodiko in jo tudi strokovno obdeloval, izdajal svoje informacijsko glasilo, posredoval gradivo lokalni radijski postaji in sploh »poslušal" utrip mesta. Naloge novoustanovljenega centra so nedvomno izredno široko zastavljene in če bodo v celoti uresničene, bo novi center velika pridobitev za Ljubljano, saj sc bo obveščenost bistveno zboljšala. M. DlMITRlC DOBRO OPRAVLJENA NALOGA Še ena dobro opravljena vsakoletna naloga je za nami. Takšen je zaključek občinskega odbora ZRVS glede na rezultate in oceno taktične vaje, Izredna udeležba in uspešno reševanje nalog na letnem rednem orientacijsko taktičnem pohodu članov ZRVS SPOMIN NA ROMANO VRVIŠČAR »Izročilo tistih dni, ko si se borila za domovino, za njeno svobodo, da bi svojim petim otrokom sijalo svobodno sonce, gre naprej v mladi rod. Spomin na ženo borko, spomin na vzorno mati, spomin na pogumno hčerko domovine, vse to živi v srcih tistih, ki smo te poznali in v mislih vseh tistih, ki so za te slišali, ki so v katerikoli dokumentih brali o tebi in tvojem trpljenju v času NOB. Vse to ne more biti pozabljeno, ker jedel zgodovine našega naroda, del zgodovine, ki si jo pomagala ustvarjati tudi ti, del svetle zgodovine, ko se je naš narod osvobajal tisočletnega jarma tujcev. Hrabre borke in hrabri borci kot si bila ti, so kovali v najhujših časih našo današnjo svobodo.« Tako so govorili prijatelji, znanci, sodelavci, soborci... Romani Vr-viščar ob njenem poslednjem slovesu. Že leta 1941 je postala član kvartnega odbora OF Kolezija- t rnovo. Pod italijansko okupacijsko oblastjo je bila ena tistih, ki so se borili za svobodo. Okupator je to njeno borbo prekinil, ko so ujeli in obsodili na 18 let ječe. V ječi je bila na jugu Italije do dne, ko se je prvi del osi Rim—Berlin zlomil. Fašistična Italija je padla in Romana Vrviščar je bila svobodna. Takoj se je vrnila v domovino in začela delati še bolj zagrizeno in neustrašno. Romana Vrv iščar pa se ni borila sama. Tudi otroke je ta hrabra mati pravilno učila v mladosti in so se tako v času NOB pridružili njenemu boju. Vse hčerke so sodelovale v NOB, edini sin pa je dal življenje za svoje in materine ideale, za ideale naroda, ki mu je pripadal in za katerega svobodo se je boril. Svoja čustva in idealizem, svojo vero v svobodo je prenesla na otroke — komunistki še danes nadaljujejo materine ideje. Romana Vrviščar je bila tudi po koncu NOB aktivna. Nenehno je vsa povojna leta sodelovala pri vseh akcijah, povsod, kjer je bilo treba delati. je bila prisotna s svojo odločno in vzpodbudno besedo kot komunist in borec povsod tam, kjer so rabili pridne roke in pogumno srce. posojilo za ceste varnejša vožnja vpena mesta ant • stk teapime sl>n»ios» ctefcvne si«n)nostj samonxavw postcvne bal« r skipnosO PRISPEVAJMO ZA BOLJŠE CESTE, ZA VEČJO VARNOST NA NAŠIH CESTAH, ZA HITREJŠI RAZVOJ VSAKEGA KRAJA, ZA SKLADNEJŠI RAZVOJ SR SLOVENIJE IN NJENO BOLJŠO POVEZANOST V ŠIRŠE PROMETNE TOKOVE! NAMEN, ZA KATEREGA BODO PORABLJENA SREDSTVA POSOJILA« Sredstva, nabrana s prodajo obveznic, bodo porabljena kot dodatni vir za financiranje novogradenj, rekonstrukcij in modernizacij magistralnih in regionalnih cest po srednjeročnem planu za obdobje 1976—1980 na območju Socialistične republike Slovenije: — modernizirano 728 km makadamskih cest; — pojačano 601 km moderniziranih cest; — rekonstruirano 216 km cest; — na novo zgrajenih 117 km cest, od tega 36 km avto cest; — zgrajenih 22 cestnih mostov in — zgrajenih več podpornih zidov, obcestnih počivališč, zavarovanj železniških prehodov in odpravljeno več črnih točk. V__________________________________________s SREDNJEROČNI PLAN vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SRS za olidobje 1976—1980 na območju naše občine Republiški organi so že verificirali srednjeročni plan vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SRS za obdobje 1976-1980, ki gaje sestavila Republiška skupnost za ceste na podlagi poprejšnjega vsklaje-vanja na vseh ravneh. Plan predvideva, da se bo v srednjeročnem obdobju zbralo skupaj 12.658,600.000 din. Ta sredstva bodo porabljena za sledeče namene: Investicijsko vzdrževanje (modernizacija makedamskih vozišč, ojačitev moderniziranih vozišč, novogradnje regionalnih cest, varnost prometa) 4.237,100.000 din Novogradnje 7.921,500.000 din Mostovi 500,000.000 din Skupaj 12.658,600.000 din V navedenih sredstvih je občina Ljubljana Vič-Rud-nik udeležena s sledečimi objekti: Regionalne ceste V srednjeročnem obdobju bo urejeno 93,700 km cest na sledečih odsekih: - Podpeč-Ig v dolžini 7,8 km v znesku 9,400.000 din - Ig-Pijava Gorica v dolžini 3,5 km v znesku 4.100.000 din - Ljubljana-lg v dolžini 9,8 km v znesku 13.800.000 din - Mlačevo-Rašica v dolžini 0,2 km v znesku 200.000 din - Ljubljanica-Vič v dolžini 15,4 km v znesku 20,000.000 din Ad 2 Novogradnje so na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik določene z družbenim dogovorom, in sicer: - obvoznica Črnuče-Dolgi most - priprave za gradnjo južne obvoznice Dolgi most-Škofljica - Tržaška cesta - delno Prešernova cesta - Karlovški most Poleg teh objektov bo zgrajena avtocesta Vrhnika-Ljubljana v dolžini 12,8 km. Ad 1 Magistralne ceste V srednjeročnem obdobju bo urejeno 39.300 km cest na sledečih odsekih: - Karlovški most-Škofljica (Dolenjska cesta) v dolžini 1,4 km v znesku 4,300.000 din - Škofljica-Pijava Gorica (Kočevska cesta) v dolžini 1,4 km v znesku 3,800.000 din - Pijava Gorica-Rašica (Kočevska cesta) v dolžini 1,7 km v znesku 12,200.000 din - Rašica-Žlebič (Kočevska cesta) v dolžini 2,0 km v znesku 2,800.000 din - Trg MDB-Vič (Tržaška cesta) v dolžini 1,6 km v znesku 3,200.000 din Ad 3 V programu mostov za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik predvidena gradnja mostu čez Gradaščico pri Dobrovi na cesti Ljubljana-Polhov Gradec v znesku 8,000.000 din. Iz prikazanega seznama objektov je razvidno, da je občina Ljubljana Vič-Rudnik razmeroma dobro udeležena z svojimi objekti, tako da bodo najbolj pereči problemi- rešeni v srednjeročnem obdobju, katerega realizacija pa je odvisna od predvidenih dohodkov za kritje tega programa, to je od poleg sedaj znanih namenskih sredstev za ceste še od mednarodnih posojil, prerazporeditve sredstev od prometnega davka itd. pa tudi od uspeha javnega posojila za ceste. UPOKOJENCI — vpisujejo javno posojilo za ceste v krajevnih skupnostih ali na sedežu KS oziroma po navodilu oziroma po obvestilu KS, kjer živijo. Vpisali naj bi najmanj 50 odstotkov svoje pokojnine. OBRTNIKI — vpisujejo javno posojilo za ceste (prav tako tudi vsi zaposleni pri samostojnih obrtnikih) prav tako na krajevnih skupnostih oziroma po navodilu ali obvestilu KS, kjer živijo. Vpisali naj bi vsi tisti, katerih čisti dohodek ne presega 7.500 čistega dohodka, in sicer najmanj 3.000 dinarjev, tisti, katerih ugotovljen čisti dohodek znaša več kot 7.50Q pa naj bi vpisali najmanj 4 odstotke od tega. ------------------ v Zaposleni pri obrtnikih pa naj bi vpisali 50 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka. KMETJE — vpisujejo na sedežu krajevne skupnosti, kjer živijo oziroma po obvestilu krajevne skupnosti. Vpisani znesek naj bi znašal najmanj 50 odstotkov od katastrskega dohodka. SVOBODNI POKLICI — prav tako naj bi vpisovali na sedežu krajevne skupnosti oziroma po navodilih KS, kjer živijo. Vpisali pa naj bi najmanj 50 odstotkov od poprečnega osebnega mesečnega dohodka. Ceste moramo »popraviti« POSOJILO JE EDINA MOŽNOST In kako ocenjujejo potek akcije in kako se vanjflL vključujejo občani? O tem smo se razgovaijali z nekaj slučajno izbranimi sogovorniki. JANEZ OBRC z Rudnika: „Posojilo sem že vpisali oziroma sva ga vpisala oba z ženo. Če ga vsi plačajo,ga bom tudi jaz, seveda. Če bo denar šel v celoti za ceste, potem bodo le te bistveno boljše in se bo naš prometni režim le malce popravil. Ceste so res slabe in to posojilo j je ena možnosti, da jih izboljšamo. Jaz sem vpisal posojilo na eno leto, vendar sem se sedaj odločil plačati ga v j dveh ali treh obrokih.*1 JOŽA OMAHEN iz Trnovega: ,,Doslej še nismo vpisali posojila. Smo obrtniki in imamo dva zaposlena, s katerimi se ravno sedaj dogovarjamo, koliko bi vsi vpisali in bomo potem vpisali vsi skupaj. Potreba po novih in boljših cestah je več kot očitna, saj se vozimo po samih" luknjah. Zato bomo tudi prispevali za nove v obliki posojila. Čim prej bomo dali, tem prej bodo gotove. S takšno maso denarja, kot bo zbrana, bo mogoče veliko narediti, saj je to, kar bomo zbrali s posojilom, kar lep kup novcev.** 1 JOŽE MASNIK iz Plutala: ,.Posojilo sem že vpisal-Vpisala ga je tudi žena. Oba z ženo sva vpisala več kot polovico osebnega dohodka. Saj ni lahko dati, vendar vemo, da je potreba in da sicer ne bomo imeli tako hitro novih cest. Nujno je, da program, kije zastavljen, da bo izveden s posojilom, čimprej izvedemo. Čimprej uresničiti vse, saj a, so ceste zelo slabe. Jaz upam, da se bo 1 vsem tem denarjem, ki bo kot posojilo vpisan, lahko naredilo veliko in da bo kaj videti. Podobno so menih tudi moji sodelavci, ki so brez izjeme tudi podpisali posojilo." ŠIROKO RAZMAKNJENO POSOJANJE i Janez Obrč Zaradi boljšega in skladnejšega poteka v tako velike*1’ središču kot je Ljubljana je bilo treba akcijo za vpisovanje posojila za ceste temeljito pripraviti. Zategadelj se je sam pričetek vpisovanja malce zavlekel v primerjavi * drugimi slovenskimi občinami. Sedaj pa je akcija že ¥ polnem teku, ponekod so vpisna mesta že tudi zaprta* saj so posojilo vpisali že vsi in to še precej wč,kot p»ie bilo načrtovano. Zadnji podatki, s katerimi razpolaga občinski štaba* vpisovanje posojila za ceste in katere smo dobili neposredno pred samim tiskom te številke našega gl*8*'3..^ naslednji: od skupnega števila zaposlenih, ki bi posojilo lahko vpisali, je po ocenah štaba doslej odstotek vseh vpisnikov presegal mejo 60 odstotkov, skupno p* 80 “0 sedaj vpisali nekaj nad 90 odstotkov načrtovane vsote. Ti podatki pa seveda še niso povsem realni, saj nanj vedno še iz nekaterih delovnih organizacij niso po*1® poročil, ker očitno menijo, da morajo doseči najprtj stoodstoten vpis in šele potem pošiljati podatke, če delovne organizacije, posebej pa še tiste, ki imajo SVP) lastna vpisna mesta, poSljale poročila sproti, bi bilo stveno bolje. Zaradi izostajanja poročil smo bili vok«*^ ljubljanskih občin po podatkih sredstev javnega ob* ■ ščanja nekajkrat celo v ozadju. ^ Akcija pa je glede na zapoznelo dokumentacijo steK^ malce kasneje v krajevnih skupnostih. Vendar ug0*3-Ijamo, da tudi v KS obrtniki, upokojenci in svobo poklici že vpisujejo posojilo in tako vsak dan prihajaj0 krajevnih skupnosti spodbudna poročila. POZORNOST POSOČJU Delavci in občani so se izkazali Delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik so po potresu prizadetemu prebivalstvu izkazali pomembno pozornost in nudili hitro pomoč. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v temeljnih organizacijah in v organizacijah združenega dela, ustanovah, zavodih, institutih terdružbenopolitične organizacije in druge institucije v krajevnih skupnostih so že v prvih dneh po potresu začele organizirano akcijo za zbiranje potrebnih materialnih in denarnih sredstev. V mnogih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih so zastavljeno nalogo v celoti zaključili, v nekaterih so stališča že izoblikovali, tako da gre le še za obračun in izvršitev, v nekaterih organizacijah pa je naloga v zaključni fazi. Krajevne skupnosti so v bistvu svojo solidarnostno nalogo opravile. Mnoge organizacije so svojo solidarnostno nalogo do Posočja opravile že v prvih dneh po potresu oziroma že v mesecu maju - izkazale so se na primer: Elektro-montaža, Utensilia, Gozdno gospodarstvo, Osnovna šola Dobrova in Horjul VVZ Trnovo in Krim-Rudnik ter druge organizacije; krajevne skupnosti pa zlasti -Turjak, Kolezija, Trnovo in Velike Lašče. Koordinacijski odbor za pomoč Posočju pri občinski konferenci SZDL, ki akcijo solidarnosti pomoči politično in delovno koordinira, je zbral razpoložljive podatke o denarni pomoči delavcev v združenem delu občanov v krajevnih skupnostih in drugih organizacijah. Po podatkih iz tekočih računov je bilo do 28. 6. 1976 vplačanih 2,200.500 dinarjev. Od tega so prispevali: - delavci v združenem delu - občani v krajevnih skupnostih - rezervni sklad občine ~ stanovanjska skupnost dinarjev 1.242.925,90 457.574,10 400.000. 00 100.000. 00 Ti podatki kažejo, da so delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih to solidarnostno nalogo vzeli povsem resno s polno politično in solidarnostno odgovornostjo. Seveda vse organizacije svoje obveznosti še niso izpolnile, so pa delavci že sklenili prispevati enodnevni zaslužek iz osebnega dohodka ali sp delali pa prosti dan, služba mora le napraviti obračun in izV j vplačilo. Jtj. Za tiste organizacije združenega dela, zavode. ’n^ tute in ustanove, ki naloge še niso izpolnili, koordin* « ski odbor pričakuje, da bodo v najkrajšem času sPrejS| svojo solidarnostno obvezo in se tako pridružili k v® večini delavcev v združenem delu. Občinski odbor ZRVS je nakazal za potresno področje na Tolminskem: — iz sklada skupne porabe 10.000,00 J'n — na račun dnevnic od članov, ki so se ji*11 odrekli pri izvajanju OTVj 5.000,00 din. KS »MILAN ČESNIK« ZA POSOČJE družbenbpolrtj^ji Rdeči križ krajevne skupnosti in organizacije „Milan Cesnik** se iskreno zahvaljujejo m krajanom, da so takoj priskočili na pomoč prizade*6 prebivalstvu v Posočju. t)yo V času zbiralne akcije od 17. maja do 21. maj® i6 P zbrano 50,090.000 din. Jjj To potrjuje, da ni solidarnost za naše krajan« - dolžnost, temveč njihova osebna potreba, da P001*!^)! pri reševanju vseh težav, katere lahko rešuje in n tovariški odnos. iisisiounus. .4 KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA MAJHNI, VENDAR DINAMIČNI MIZAR 1 Mizarstvo Trnovo je majhen kolektiv, v bistvu pritlika-'ec v primerjavi z velikimi tovarnami pohištva, ki jim | ‘Onkurira pri izdelovanju pohištva. Vendar je ta kolektiv Pri tem zelo uspešen. Nenehno naraščanje dohodka kaže, da so prizadevanja 39 zaposlenih uspešna. Znano je, da Pri nas pohištvena industrija nima pretiranega dela, da je Prcvelika in premočna za naš trg, da so cene visoke in da '"'ajo tovarne pohištva nenehne težave s prodajo, polnimi ridadišči in drugimi podobnimi neprijetnostmi. V Mizar-i,Vu Trnovo pa imajo drugačne težave, saj komaj doha-laJ° naročila. Zelo pogosto se zgodi, da morajo podaljše-Va*> delovni čas, ker drugače ne bi šlo. Roki ne bi bili izpolnjeni. Ni dolgo tega, kar so se na zboru delavcev sogla-| SI1o odločili, da bodo sedaj razen upravičenih izjem delali I '’Sl Po 12 ur dnevno, ker je naročil preveč. Očitno torej tr-I t k Pohištvene industrije ne držijo povsem, temveč je eba le nekaj iznajdljivosti in sposobnosti, pa je vse v tedu. Dobro sodelovanje s KS Carstvo Trnovo pa je večkrat tudi prikazano kot jev ed'*a*CO nai s°delujeta delovna organizacija in kraca na skupnost na katere področju ta delovna organiza-jj, le- To so posebej poudarili že večkrat na krajevni Pnosti Trnovo, na katere . območju tudi je Mizarstvo. I\ r 0vna organizacija Mizarstvo ima namreč, če je to le v moči, izredno tenek posluh za težave in prizade-‘la krajevne skupnosti in ji skuša pomagati, ne le fi-. o temveč tudi organizacijsko in s pomočjo delavcev. 1® eden izmed primerov sodelovanja, ki bi lahko služil koi vutn, prCj *,cvilnirn krajevnim skupnostim in kolekt }evio VSem vel'kim, ki večkrat pozabljajo na kr; levnj lTnost' kjer delajo, če sploh vedo. v kateri kr; ta, pnos,i njihova tovarna stoji. »tačico Hlaj*1Cn kolektiv kot je Mizarstvo Trnovo pa j Lunkov k V ^'s,vu vsak posameznik pomeni že nek; 'ežavep,.. ° ektiva, da so vsak posameznik in njegov tne8a samVZar>rav ,ežavc dela kolektiva, da rešitev teža' ?0theni v H»?^lana P°men* tudi že v odstotkih nekaj. K 1 Nu rejj,. OVn' or6anizaciji, ki je gigant npr. Merc; S>VU Trnov V enega stanovanjskega problema? V Miza !eSitistan ° pa ic *° že izredno veliko. S tem je mogoi ravn0^aniske probleme v kolektivu kot celoto. To f Ro* ° "'StVeno' ''Sta ilustracija, ki naj pokaže, k; S«vaTrnV0n« ° Problemu posameznika v primeru M tudj <)V0‘ dejstvo, da je kolektiv resnično homoge °Paziti * 8 nos,’ sai fluktuacije v Mizarstvu skoraj Kaj '?e'uje oe„1UJCi° v Mizarstvu Trnovo? Ta mali kolekt t atka poh!m° lokalov‘ hotelov in podobnih objekto >.*hadelat:! 'J0 /a številne večje stavbe. Zato je večkr d *' ^ ntiza U *VC^ *t0, rednO’ da uspejo izvršiti vsa nan s*'ke(kar • rs ki so bile pri prvih korakih v tej smeri sled neizkušenosti. Delegati so nadalje še poudarili, da je dograjene objekte potrebno pregledati ne le glede same izdelave konstrukcije, temveč tudi varnosti otrok. S tem pa bi lahko odpravili mnoge nevarne robove, vogale itd., ter tako tudi tesneje opredelili vlogo gradbenega odbora. Drugi samoprispevek je torej vsestransko potreben, saj bomo s tem gotovih varnejši in boljši jutri naših malčkov. ociaS HRIBČEK, D0LINCA -ČREPINCA! Vzgojnovarstveni zavod Malči Belič na Tržaški cesti obdaja neprimed1.® okolje. Prva »zelena površina" so kupi prirasle zemlje, čezenj pa rjavo žeM in črepinje. Ob tem pa ne smemo pozabiti na otroke, ki se igrajo med in P° tej nesnagi. Vzgojiteljice in starši so nad stanjem zaskrbljeni. Ni sestanku # se celo odločili za finančno in tehnično pomoč, o sklepu pa so obvesti ustrezne organe. Kljub vsemu pa smeti še vedno ogrožajo najmlajše. Lahkož sicer reči: »Pojdite drugam," težje pa je odločiti kam. In če pomislimo^ bi problem lahko resli že z odvozom s tovornjaki, je neprestana nevarnost * toliko manj opravičljiva. g r DOBILI SMO PISMO * DOBILI SMO PISMO • DOBILI SMO PISMO • DOBILI Samoupravna interesna skupnost za zfravstvo Ljubljana Vič-Rudnik Ljubljana TrgMDB 7 Predmet: Odprto pismo Dragi tovariši, Pišem vam kot občan, ki je kakor s popkovino privezan na Dispanzer za pljučne bolezni Zdravstvenega doma Vič-Rudnik in čigar odvisnost od uslug te institucije se razteza na tisto zapleteno polje odnosov medicine do človeka, kjer gre za biti ali ne biti. Moj primer sam ni pomemben, čeprav ne morem trditi, da me pri moji današnji vlogi na vas vodi stoodstotno čisti altruizem. Preveč stvari me veže s to institucijo, da bi lahko trdil kaj podobnega, pa je vendar moj namen opozarjati na položaj in postavljati zahteve v korist delavcev te ustanove. Ko si postavljam vprašanje, na kaj naj se sklicujem pri dokazovanju upravičenosti meje zahteve, da pregledate razmere, v katerih morata potekati hospitalizacija in delo v omenjenem dispanzerju in da ukrepate, da bi se problemi, kakršni so, rešili, sem v zadregi. Naj se sklicujem na to, daje dispanzer, grajen pred 20 leti, projektiran za potrebe 20.000 občanov, danes edini za področje od Velikih Lašč, Vrhnike do Titove ceste v Ljubljani za 70.000 ljudi? Naj se sklicujem na to, da zajema področje s prebivalstvom, kot ga je imela predvojna Ljubljana? Naj se sklicujem na pravice, ki izvirajo iz ustave in pozitivne zakonodaje, naj se sklicujem na misli in govore naših voditeljev, ko obravnavajo podobna vprašanja in probleme? Ne, zdi se mi, da bi bilo to preobširno in odveč. Skhcujem se na vaš pošten in tovariški odnos do težav in problemov, ki ste jih prevzeli v reševanje. Ne morem mimo misli, da je npr. predvojna šolska poliklinika v Ljub- ljani prava palača v primeri z razmerami v Dispanzerju, čeprav istočasno ne morem mimo tega, da ne bi z občudovanjem govoril o zdravstveni instituciji, kot je Klinični center, ki je zdravstvena ustanova našega modernega časa. Pa vendar je misel o neverjetni razliki med enim in drugim zdravstvenim objektom težko zatreti. ( V dvajsetih letih obstoja v Zdravstvenem dispanzerju se ni spremenilo ničesar. Delovni prostori osebja so se zmanjšati z naraščanjem števila omar s kartotekami in filmi, tehnična oprema pa se je starala tako, da v poletnem času prenapolnjene čakalnice in videti boste, da zdravnik skoraj nima možnosti oziroma prostora, da ne bi skoraj v telesnem kontaktu govoril s pacientom. Praktično skoraj nima možnosti, da bi si po pregledu bolnika umil roke. Ne vem kakšni so standardi, predpisani za delo v podobnih ordinacijah, vendar se bojim, da bi neka ne prestroga kontrola dela takšno lahko prepovedala. Edino, kar se je spremenilo v tem času, so ljudje, iz mladih entuziastov, tako zdravnice kot zdravstvenega osebja, so danes to kadri z izredno prakso in dodatno strokovno usposobljenostjo. Taki delovni ekipi ste in smo dolžni omogočiti vsaj najosnovnejše delovne pogoje. Slišal sem, da so pripravljeni načrti za večjo investicijo, ki naj bi povzročila radikalno izboljšanje, vendar zaradi pomanjkanja sredstev projekt še ni uresničljiv, in se ne ve še kdaj bo. Ukrepati pa je potrebno takoj. Če je potrebno najeti posojilo za zadostitev najosnovnejšim zahtevam, potem, tovariS, ne odlašajte z odločitvijo. V kolikor bi za tako posojilo bilo potrebno dati garancjjo, sem vsak trenutek pripravljen avalirati menico do višine 1 milijona S-din. Moje današnje pismo ni pritožba, moje pismo je zahvala vodji Dispanzerja, specialistu ftiziologu, dr. Majdi Ustar, zdravnici dr. Lidiji Fitipec in medicinskim sestram, za požrtvovanje in delo v pogojih, na katere so obsojeni. Vrejemite, tovariši, da večkrat ne vem, kdo je bolj potreben hrabrenja, ali pacient, ki išče pomoč, ali osebje dispanzerja. N: dopustite, da bi taka delovna ekipa zapadla v otopelost ali, kar je morda še huje, v prepričanje, da ni mogoče storiti ničesar. dandanes predstavlja anahromzem časa. Oglejte si delo v teh prostorih in raze Moje današnje pismo je poziv na akcijo. Zaupam vam in verjamem, da boste javnost obvestili o ukrepih, ki s*®-jih sklenili prevzeti. • Hvala, tovariško vas pozdravljam. 1 k FRANC AMBROŽIČ *!s Odgovor Delegatska skupščina skupnosti za zdravstvo občine Ljub' ijana Vič-Rudnik je že nekajkrat na svojih rednih sejah kritit',rt°h osvetlila problem in stanje TBC dispanzerja. Delegati oben zborov (tako uporabnikov kot proizvajalcev) se zavedajo, dol situacija vse prej kot zadovoljiva. Tako so delegati te občinske^ skupnosti opozorili na ta problem, in to stanje ie tudi P°sr^' dovali regionalni skupnosti za zdravstvo. V tem trenutku še i* moremo podati na žalost nobenega natančnejšega 0dg°v0^i Lahko povemo le to, da je idejni projekt za izgradnjo prizida oziroma za povečanje zmogljivosti tega dispanzerja že izdelan, ozirom na dejstvo, da nekih realnih trenutnih možnosti za p' četek izgradnje ni, se je delegatska skupščina te interes ^ skupnosti s svojimi pobudami aktivno vključila s predlog) ‘ pripravo programa o uvedbi samoprispevka II v Ljubljani, katerega, kot je znano, naj bi bili v naslednjih petih letih zg ^ jeni tudi nekateri najnujnejši objekti zdravstvenega varstva Ljubljani. SAMOI!PR A VNA INTERESNA SKUPNO^ ZA ZDRA VSTVO OBČINE IJ UBIJAJ VIČ-RUD‘ PREDSEDNIK SKUPSČl^ TONE DOLNICA* n ODLOČAMO SE ZA SAMOPRISPEVEK! V letošnjem letu se izteka petletno obdobje'prvega samoprispevka v Ljubljani. Kljub prvim težavam, ki so nas spremljale ob izgradnjah objektov iz Programa samoprispevka, to je novih osnovnih šol in vzgojnovarstvenih usta-nov. je delo steklo izredno uspešno in tako lahko letos ob izteku zbiranja ^dstev za prvi samoprispevek s ponosom in veseljem ugotovimo, da so objekti v veliki večini zgrajeni. V naši občini je iz programa izgradnje pet ^■tcev in pet šol opravljeno skoraj vse. V začetku novega šolskega leta, to je ^četku meseca septembra, bodo šolarji stopili na našem področju v dve o°vi šoli. To sta osnovni šoli Vič in Horjul. Prav tako pa bodo malčki dobili ove prostore že v prihodnjem mesecu v vzgojnovarstvenem zavodu Vrhovci, mesecu septembru bodo zasadili lopate še pri izgradnji novega vrtca v 'Uglah in dozidavi šole in izgradnji telovadnice na Vrhovcih, b tem je uspešno opravljena zadolžitev, ki smo jo sprejeli z referendu-°m> ko smo se pred petimi leti odločili za ta samoprispevek. Ker pa v tem PNem samoprispevku nismo dali našim občanom vsega, kar bi potrebovali za oh*6 ,normalno delo in življenje v svojih krajevnih skupnostih, so mnogi sora*1' ^ de*ovni ljudje dah pobudo, da bi bilo primerno opraviti tako lidarnostno skrb za vzgojo in izobraževanje, zdravstvo in socialno skrbstvo Tubljam ponovno. sarm ‘n aulidamo pripravljenost bi opravili s ponovno izglasovanim st>e'0fir'SpeVkom za naslednje petletno obdobje. Iz tega novega samoprispevka to pot ob sodelovanju samoupravnih interesnih skupnosti bi zgradili našem področju tri nove osnovne šole, pri dveh šolah bi zgradili telo-. nici, šest vzgojnovarstvenih ustanov, razširili zdravstveni dom in zgradili .rj01 Za 0starele občane na področju Kolezije. Podroben načrt novega samo-.fP^ka je razviden iz brošurice, ki je bila posredovana vsaki družini in bo ^^da tudi za javno razpravo. »J? snovanju novega programa izgradnje objektov iz samoprispevka so nas “uua mnenja in misli, da se novi samoprispevek odraža z gradnjo objektov a Področjih, kjer se niso gradili objekti iz prvega samoprispevka, pa je vključevanja otrok v vzgojnovarstvene ustanove ali v osnovne šole Racija izredno pereča. obj?v samoprispevek bo omogočil, da bo zgrajen marsikateri prepotreben n&jjj Pr> tem bodo rešeni najnujnejši primeri, zato verjetno ne bo delov-vatri ^OVeka 'n občana, ki se ne bi ponovno odločil za tak način združe-sredstev. Če pa je program najprimerneje pripravljen in sestavljen, naj tekl° 0pozori javna razprava, ki se sedaj z objavo programov začenja in bo a tudi še v mesecu septembru. ša n Jem ie ttdba opozoriti na to, da ne gre za razširjanje programov, ker je nuji./® občino, po konstrukciji zbiranja sredstev v Ljubljani, na voljo 29,4 1’emk'16 starib dinarjev. Zato moramo pri obravnavanju in predlaganju sprejeli tem programu zasledovati celotno problematiko in se ne odločati °b a na lastnih občutkih, ki so mogoče zaprti v preozek krog. Zato naj bo ^vzc Sl. akc^ 28 uvedbo novega samoprispevka prisotno naslednje vodilo: bojimo se za to solidarnostno akcijo vsi enotno, ker s tem gradimo VILI BELIČ SAMOPRISPEVEK I 2 (jril,,naglim naraščanjem prebivalstva so se povečale potrebe po objektih 0Sn enega standarda. Zlasti je to občutno na področju otroškega varstva in je sv'1'6.®3 bistva. Vedno več Ljubljančanov je zaposleni)]. Med zaposlenimi utaj poi°vica žensk. žavo^f kdi.tega ‘n zaradi velikega pomanjkanja prostora v vzgojnovarstvenih 1971 ^ 'n osnovnih šolah smo se Ljubljančani z referendumom novembra v^v^^li nameniti del svojih osebnih dohodkov za izgradnjo vzgojno-zavodov in osnovnih šol Posluh Ritenski samoprispevek je pokazal, da imajo Ljubljančani izostren Zavest 23 rc^cvanje svojih in skupnih potreb. Zato se je leta 1971 večina dohodnk0 odločila za to, da bo 5 let dajala po 1 odstotek od svojega osebnega 2 tefa Za izgradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov. Zgradit erenduniom 511,0 56 odločili uresničiti v Ljubljani naslednji načrt: P0sve,nlnJ0ramo vzgojnovarstvenili zavodov, 24 osnovni)] šol in vzgojno D0 alnico, skupaj 50 objektov. Zgradili tj Uniia 'etos 51110 °d 25 načrtovalnih vzgojnovarstvenih zavodov tehnič gradnji je 5 objektov, za 8 objektov pripravljamo gradbeno- 1,0 dokumentacijo. ^Njana Vič-Rudnik je dosedaj iz programa ^ 0Prispevka zgrajeno ^•OJNOVARSTVENI ZAVOD ŠKOFLJICA vrtec *e?* 56 Je pričela 28. septembra 1972, v uporabo pa je bil V vrtcu je prostora za 90 malčkov na skupno 415 kvadratnih metrih funkcionalne površine. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD MALČI BELIČ Gradnja tega VVZ se je pričela 25. marca 1973, v uporabo pa je bil vrtec dan 14. novembra 1974. V vrtcu je prostora za 120 malčkov na skupno 991 kvadratnih metrih funkcionalne površine. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD VIČ S-6 Gradnja tega VVZ se je pričela 9. marca 1974, v uporabo pa je bil vrtec dan 20. decembra 1974. V vrtcu je prostora za 130 malčkov na skupno 1052 kvadratnih metrih funkcionalne površine. OSNOVNA SOLA DOBROVA Gradnja te šolske ustanove se je pričela 8. avgusta 1973, prvič pa so se šolska vrata odprla 18. septembra 1974. Solo je v letu 1976 obiskovalo 339 učencev. OSNOVNA SOLA BREZOVICA Gradnja te šolske ustanove se je pričela 30. januarja 1973, vrata novih šolskih prostorov pa so se odprla 20. marca 1974. Solo je v letu 1976 obiskovalo 538 učencev. Z otvoritve osnovne šole na Dobrovi, kjer je nadvse uspešno stekla tudi celodnevna šola Z otvoritve osnovne šole na Brezovici Kdaj bodo gotovi ostali objekti iz samoprispevka I? VVZ VRHOVCI - Na objektu je končana groba inštalacija. Pričeta so slikopleskarska in keramična dela. Objekt bo dan v uporabo avgusta 1976. leta. Sredstva v višini investicijske vrednosti 10,847.000 din so zagotovljena. VVZ MURGLE - Izdelana je lokacijska odločba. V izdelavi je glavni projekt. Objekt bomo pričeli graditi jesenu Sredstva so zagotovljena s finančnim načrtom za leto 1976. Najnovejši posnetek osnovne šole Vič, ki bo odprla šolska vrata septembra! OSNOVNA ŠOLA HORJUL - Gradnja je v zaključni fazi. Šola bo dana v uporabo septembra letos. Sredstva v višini investicijske vrednosti 22,695.000 din so zagotovljena. OSNOVNA ŠOLA VIČ - Gradnja je v zaključni fazi. Šola bo dana v uporabo septembra 1976. Sredstva v višini investicijske vrednosti 41,066.000 din so zagotovljena. OSNOVNA ŠOLA VRHOVCI - Izdelan je glavni projekt in investicijski program. Objekt bomo začeli graditi letos v avgustu. Sredstva so zagotovljena s finančnim načrtom za leto 1976. ZAKAJ SAM0-PRISPEVEKII? Predlogi in sklepi občanov v krajevnih skupnostih, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih ter skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in stališča družbenopolitičnih organizacij zajemajo odločitev, da predlagamo uvedbo novega samoprispevka. Občani bi z novim samoprispevkom združevali sredstva v višini 1,5 odstotka od čistega osebnega dohodka. Tako bi v petih letih od 1. januarja prihodnjega leta dalje — zbrali 879 milijonov dinarjev, kar pomeni dve tretjini vrednosti skupnega programa. Preostali del bi združile samoupravne interesne skupnosti s področij, ki so zajeta v programu bodočega samoprispevka v Ljubljani in družbenopolitične skupnosti. Na začetku tega srednjeročnega obdobja ugotavljamo, da so posamezne družbene dejavnosti v Ljubljani v kaj različnem materialnem položaju, precejšnje razlike so tudi med občinama. Dobrine družbenega standarda zaradi tega niso vsem enako dostopne. Z notranjo pobudo občanov, najbolj neposrednim izrazom solidarnosti — z odločanjem za samoprispevek — bomo mogli te razlike vzajemno in postopoma odpraviti. Socialistična zveza in Zveza sindikatov bosta nosilki javne razprave o predloženem programu novega samoprispevka v Ljubljani, ki je objavljen v brošuri, ki so jo te dni dobila vsa gospodinjstva v Ljubljani. V krajevnih skupnostih ter v organizacijah združenega dela bosta zagotovili demokratično politično dogovarjanje in vključevanje vanj slehernega od nas. v_____________________________________________________y PREDLOG PROGRAMA OBJEKTOV ZA SAMOPRISPEVEK II. 1977-1981 OBČINA LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Ocena Zap. investicijske št. Objekt Lokacija vrednosti Obrazložitev potrebe 1. Samostojna osnovna šola Krim-Rudnik v KS Rudnik Lokacija 36.844,000 Pokriva potrebe v KS Krim-Rudnik in bo rešen 16 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče je zagotovljena problem prevoza otrok v druge šole 2. Samostojna osnovna šola Preserje KS Podpeč, 12 Lokacija 27.530,000 Nova šola bo omogočila delovanje v normalnih učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče je zagotovljena pogojih (sedaj 3 izmene v 3 objektih) 3. Samostojna osnovna šola Škofljica, KS Škofljica, 12 Lokacija 27.530,000 Nova šola bo razrešila nemogoče pogoje doseda- učilnic, kuhinja, telovadnica in zaklonišče bo zagotovljena njega stanja pouka (neprimerne učilnice, ni telo- 31. 10. 1977 vadnice) 4. Prizidek osnovne šole Velike Lašče KS Velike La- Lokacija 14.700,000 Z izgradnjo prizidka telovadnice bo možno nor- šče, telovadnica in zaklonišče ob obstoječi malno izvajanje pouka in koriščenje telovadnice za šoli potrebe KS 5. Prizidek osnovne šole Ig KS Ig, telovadnica, zaklo- Lokacija 14.700,000 Z izgradnjo prizidka telovadnice bo možno nor- nišče ob obstoječi malno izvajanje pouka in koriščenje telovadnice za šoli potrebe KS Skupaj osnovne šole 121.304,000 1. VVZ Krim-Rudnik, KS Krim-Rudnik za 160 Lokacija 17.440,000 Predvideni VVZ pokriva potrebe v KS Krim- otrok in zaklonišče bo zagotovljena Rudnik 2. VVZ v KS Milan Česnik za 80 otrok in zaklonišče L.okacija 9.160,000 Predvideni VVZ pokriva potrebe v KS Milan bo zagotovljena Česnik 3. VVZ Rožna dolina KS Rožna dolina in Vič za 120 Lokacija 13.080,000 Predvideni VVZ pokriva potrebe v KS Rožna do- otrok in zaklonišče bo zagotovljena lina in KS Vič 4. VVZ Trnovo in KS Trnovo za 140 otrok in zaklo- Lokacija 15.310,000 Pokriva potrebe KS Trnovo nišče je zagotovljena 5. VVZ Vnanje gorice v KS Notranje gorice za 100 Lokacija 10.950,000 Predvideni VVZ pokriva potrebe v KS Vnanje in otrok in zaklonišče je zagotovljena Notranje gorice ter KS Brezovica 6. VVZ Kozarje za 100 otrok Lokacija je zagotovljena 12.300,000 Predvideni VVZ pokriva potrebe v KS Kozarje Skupaj VVZ 78.240,000 1. Povečanje zdravstvenega doma Vič I. faza Lokacija 25.000,000 Izgradnja ZD bi omogočila razrešitev zdravstve- je zagotovljena nega varstva, predvsem otroški oddelek za celotno občino Ljubljana Vič-Rudnil- 2. Dom upokojencev za 200 ležišč v KS Kolczija Lokacija 70.000,000 Izgradnja DU za potrebe SOb Ljubljana Vič- je zagotovljena Rudnik SKUPAJ: SKUPŠČINA OBČ1NF. LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 294.544,000 V tej številki objavljamo še posnetek sedanjega »močno utrujenega« Karlovškega mostu, v eni prvih naslednjih številk pa bomo objavili skico makete novega mostu. GRADNJA NOVEGA KARLOVŠKEGA MOSTU SE ZAČENJA Letos poleti bomo dočakali začetek gradnje novega Karlovškega mostu, ki postaja iz leta v leto ožje prometno grlo ob jugovzhodnem vhodu v Ljubljano. Karlovški most je postal že vsaj pred petnajstimi leti pretesen za promet, ki se vali čezenj. Razen tega je poleg še križišče Dolenjske ceste z železniško progo, kadar se tu zapro zapornice, se nabere kolona tja do Šmarja Sap, na drugi strani pa se dušijo avtomobilisti v grajskem predoru. Marca 1973 je Projekt nizke zgradbe pripravil tri variantne predloge za ureditev Karlovškega mostu. Različne strokovne službe in upravni organi so večkrat razpravljali, ali bi bilo bolje graditi nadvoz ali podvoz, ali bi se splačalo prestaviti železniško progo ali naj ostane, kot je. Januarja 1975 so končno izbrali varianto, ki je po mnenju strokovnjakov najugodnejša: nadvoz s poglobitvijo in prestavitvijo železniške proge. Republiška skupnost za ceste je takoj zaprosila za lokacijsko dovoljenje, ki ga je republiški sekretariat za urbanizem izdal šele 11. junija letos. Program izgradnje Karlovškega mostu ne zajema samo mostu čez Gruberjev prekop in nadvoza nad železniško progo, pač pa tudi celo vrsto drugih del. Karlovško in Delenjsko cesto bodo prestavili nekoliko proti jugu na odseku od Janežičeve do Orlove ulice. Dolenjsko železnico bodo prestavili proti jugu in zahodu v dolžini dobrega kilometra in jo poglobili, tako da bo pri križišču z Dolenjsko cesto za 3,75 metra nižja, kot je zdaj. Nadvoz Dolenjske ceste nad železniško progo bo visok 6,13 metra, med opornikoma pa bo 10,55 metra svetle odprtine. Ižanska cesta bo pod Dolenjsko cesto neposredno povezana s Hradeckega cesto, ki se bo nato po 7,5-od-stotnem klancu vzpela v nadvoz nad železniško progo. Ni Karlovški cesti bo pred vstopom na most veliko semaforizirano križišče s Cesto za Gradom in Privozom. Tako Cesto za Gradom kot Privoz bodo tudi razširili. Drugo semaforizirano križišče bo križišče Orlove ceste z Dolenjsko cesto, ki bo pomembno za vse, ki prihajajo v mesto po Ižanski cesti, saj z Ižanske ceste po izgradnji mostu ne bo več neposrednega vstopa na Dolenjsko cesto. Kompleks Karlovškega mostu bodo gradili etapno s tem, da bodo najprej začeli graditi most, katerega os bo 35 metrov nad osjo sedanjega mostu. Medtem ko je stari most pravokoten na Gruberjev prekop, ga bo novi prečkal pod kotom 72 stopinj in pol. Most bo imel štiri vozne pasove po 3 metre in pol ter na vsaki strani po dva metra kolesarske steze in pločnika, dolg pa bo 110 metrov. In cena? Predračun za izgradnjo mostu je 38,9 milijona dinarjev. Vsa dela pa bodo stala bistveno več, okrog 160 milijonov dinarjev. Pripomnimo naj, da je bila leta 1973 najdražja varianta ocenjena z okrog 95 milijoni dinarjev. Razlika, ki je nastala v treh letih, kaže, da je čas zares zlato. L. J. -a ZABELEŽENO... »BREZPOTJE« Vse je lepo in prav, da skrbimo za snažnost. Ni pa prav, da smetnjake za smeti postavljamo na kolesarske steze. Kolesarji so se zato prisiljeni umikati na pločnike. Smetnjaki torej izri-njajo kolesarje, kolesarji pešce, kam naj gredo pa ti? SIMBOUKA? V občini imamo verjetno zadovoljivo prometno signalizacijo. Posebno pa to velja za Tržaško cesto, od koder je zgornji posnetek. Le-ta napisano sicer potrjuje, njegovo veljavo pa žal »onesposobi« smetnjak. Če bi ob divjih smetiščih zapisali, naj občani nesnago rajši odvržejo v smetnjake, potem tokrat dodamo, naj bodo le-ti vsaj meter za prometnim znakom! ZBIRANJE ODPADNIH SUROVIN Specializirane organizacije opravljajo že uspešno organiziran odkup nekaterih materialov po delovnih organizacijah in gospodinjstvih in to: 1. Rdeči križ in Unija-papir servis-papir. 2. Dinos in Surovina - vse odpadne materiale. 3. Komunalno podjetje Ljubljana - kosovne odpadke. Program zbiranja komunalnih odpadnih surovin za leto 1976. Za uspešno izvajanje programa se morajo nekateri dejavniki zlasti krajevne skupnosti ustrezno organizirati. Krajevne skupnosti morajo uveljaviti ustavno pravico in dolžnost, ki izhaja iz naložene skrbi za varstvo okolja. V ta namen mora tudi krajevna skupnost formirati štab za varstvo okolja, v katerega mora vključiti občane prek organizacij in društev. Ob pomoči SZDL je v ta štab potrebno vključiti Rdeči križ, Društvo prijateljev mladine, ter vsa ostala v krajevni skupnosti delujoča društva. Krajevna skupnost je po svoji osnovni funkciji zadolžena za varstvo okolja (ustava, statut). Program zbiranja odpadnih surovin je nadaljevanje določenih nalog iz preteklega leta s tem, da je izvajanje programa v letu 1976 družbena akcija, ki vključuje vse družbene dejavnike in zajema vsa gospodinjstva. Posebnosti programa so zlasti sledeče: 1. enoten organiziran nastop za območje ljubljanskih občin 2. program zajema vsa gospodinjstva, ki lahko oddajo različne odpadke materiala do 8-krat letno. 3. usklajen in sprejet je enoten rokovnik za leto 19^ 4. vpeljana je enotna propaganda 5. skupni dogovor o cenah odpadnih surovin 6. gospodinjstva lahko oddajo papir, kovine in stek*0 po vnaprej znanem rokovniku. Ob zbiranju in odvažanj11 kosovnih odpadkov pa lahko oddajo vse odpadne mn,e riale. 7. dinamika akcij zbiranja odpadnih surovin je tak i razporejena, da gospodinjstva lahko oddajo odp*1"’ material v časovnih presledkih enega ali največ dve11 mesecev, kar je sprejemljivo tudi za stanovanja z omeje' nimi površinami (velja predvsem za gosto naseljena otr močja). Financiranje izvajanja programa Specializirane organizacije bodo plačevale zbraJl! surovine po določenih cenah, razliko med prihodki stroški (nastalimi ob tein programu) za surovine, k a ten* cena ne bo določena, se bodo nadalje delili po dogov® jenem ključu. Zbrana sredstva bi prevzela krajevna skuF nost, ki bi tako nastali dohodek po svoji uvidevno usmerjala v humanitarne namene Rdečega križa, J za kritje stroškov in ostalo, medtem, ko Lhija-p3^ servis nakazuje sredstva za zbrani papir direktno liškemu odboru rdečega križa, Občani in delovni l)u pa naj bi ob tem imeli največjo nagrado - zdravo in očuvanje naravnih virov. , nit11 Iztržek za oddano blago, ki ga dostavi specializira organizacijam Komunalno podjetje Ljubljana, nak^ „ specializirane organizacije direktno na krajevno sk nost, kjer je bilo kosovno zbrano. VIŠKI »TEKSAS« S prikazano skico dela viške občine vzdolž Jamove ulice in Gradaščice skušamo prikazati nesodobno reševanje razvoda električne energije v že dokončno urejenem stanovanjskem in poslovnem naselju. Ob času, ko smo zgradili sedanjo transformatorsko postajo ob Jamovi ulici in ko še nismo imeli dograjene Jamove, Merčnikove, Tbilisijeve in Tomažičeve ulice, s celotno popolnoma novo Bonifacije in industrijsko cono, je bilo še nekako opravičljivo in verjetno tudi gospodarsko utemeljeno, da smo električno energijo do transformatorske postaje speljali po zraku in lesenih nosilnih stebrih in konstrukcijah. Da smo pa sedaj, ko je opisano območje popolnoma urejeno, znova obnovili v še bolj dopolnjeni in temu primemo dragi izvedbi vse nosilno stebrovje z lesenimi konstrukcijami, nam je pa res popolnoma nerazumljivo. Ali se tudi v tem primeru obravnava viška občina kot ta mestna občina ali tu ne prebivajo prebivalci Ljub- ljane, ali morajo res viseti po vseh hišah našega starega mestnega območja vsemogoče „žnorarije“, kakor da smo resnično v nekem teksaškem predmestju! Ne razumemo sedanje odločitve, ki trdi, da je lesena izvedba že bila in da je cenejša kot kabel, kar pa dvomimo in resno mislimo in celo trdimo, da bi se moralo v tem času razvoja opisanega območja slične daljnovode pokablati, pa čeravno bi bilo to nekoliko dražje. Nekaj pa vendar lahko prispevamo tudi v naši občini za lepši in sodobnejši videz našega življenjskega prostora! Istočasno, ko nas Skupnost za varstvo okolja v vseh oblikah poziva, naj sadimo drevesa, grmovje in žive meje, pa mi sadimo po naših zelenicah in vrtovih suhe lesene brezvejne stebre raznih oblik in velikosti. Vprašamo, kdaj bodo takšni odnosi minili in ali je sploh potrebno, da prihajamo danes do takšnih odločitev. CIRIL STANIČ ■ V ROKOVNIK ZBIRANJA KORISTNIH ODPADNIH SUROVIN ZA LETO 1976 te« tfltmkrr akhteM —v- dteamk« , \)te*Mtaa — P Ute.M P A)4i»«t*a ~OM ■■ '~11-"rt ~i*iM -j J ILofcMhar - P knlotete - -OM k.te.U - k /al-| OM '«—e ^t* r /|tenpi taka - S — Apki.teina P J (.■•tek« — P V..I«. kaM). /ate« - OM Oia-l|r. kaani« k . VIUMij«. krte - P (.rateil. — OM Pa«. /«4ute . kaai.a). OM — ' ‘ <;««ip P Oiatete« P Mm« 1 — P Mm« 1 h-Mpna Pral« OM / rtma lam*. Na«, lartr OM "intaM-P tateild —S — Prvi« — P It:! hte«l|..., P Takte OM 4t.p, ite’. lira«.. P Pati«« - OM Mar« 1 |»hHa"« P k«l««t)a - OM V UmarlT. Hitel - P Vllmai)«. Hmd R *. p -1 Vatenal - OM Prulr P krtin. Hudnik OM kud.l|««o R 1« Vinlmal — P V iMlmal ■ 1 lakte P tak«« -» MaUl »riti OM HinU.a, lulliir P /at-) P / aio« - S P..l|.n. P — ; V«*f«. /) k«MI| P S iMlmal P 1 II * Rte« kite« OM M-raa d , karar)« OM - 1) W«|M «., IMHK«« P P»l|«, /ateter , s«ik«i|. P Pnil« /.te . tatetep - * Rte. a«.. 1 —tete — % n «!!).« d OM 1 tanin OM /•til« p /ali.« k 14 •■rti kite« — P Hm« kite« S Moal« P Mutec - % Matete! — OM V«i««./|. kaM« P /advin - P 11 R*Mr«4 - P / rtma N tal v« P 1«H«, P««•»(». kite« - - OM s..,ku naarl|«. lteaM«iu P VII OM PuiK /M., krate#!)« P Pii««, /ate. *n«k«t|« - k 1« MaMaa — P Mateua - • fiate«. N«4»te1-» OM Hort. kldrtl P 'ikn. rt, R.du - OM Miter P M«l> -k 11 Pnaa<|r. M»>* P P«M«|a. kM* » R.Il«iml P /«l«aa |ama. N. Jan« - P •a P "l.clp 1 Mila« M apni OM Sladi-n P ,, ki IM Htemk P krta. Htemk S HM« s mi.kai OM Po*.. k«*t|r. kite« - P l’n«a»)» ■.«»«•, klrfc k ia ( Mate a. N«4»M*« P fiate«. N«4|tet.a — » Mahi H.te P MaM H.te <1 OM MlIaalrMlk P M Ja« « ..alk k 1 UnaUii) OM 21 »ta«« M«g»« p MiiMi Map.« 1 kuni. Hudnik P kilm Hudnik 1 21 Mtetu S«u«k« P lltet« W«k«r 1 Nulaa 4., k-.ai). P kuina d., kaiait« • » kteHateaat Mak« OM frnte«. Sad«iMlia P ČlRRlli Nad) »rtra k M.Ul Raki P Maki M.te - R 21 trftafp*« P iafraipi« • 1 /tora)« \»k« OM Milan M«,.rn P Milan M»pr» * Milani •mik P MRaa fmalk R .< UhMl-t P liteaW«| -1 Hinku Smukal k Rol a a d.. K ».».)« - P Knina d. kuiai|r R 21 Irao... P liavcn - k Oiaitt«. ki««.. OM 4«!imki» P 2* S« P š.nl.iR C.amil« OM Kg J 11 kteMluiMH M«*a - P s lRii.il Ruln P Vitami. Ml • K ..man'tani Mam k k Minai)t. hite OM \z\i ■ k 2» /i~«p P /fiimla 5«ka k l.uailpi OM vm P Mi R I* Ihteli«, h ter-. P Ora.l)«' ko«*.. . k klao M.terti, Mte. i»M VlRii.rt. R.dn P k.kn.rt. Ridu k M 1 5i.p«apk- »a-rlp OM 1 IliaHca. 1 »Im. - OM .'!# ■rM iU4 mi STRAN 9 V sredstvih javnega obveščanja lahko dnevno zasledimo bolj ali manj kritično oceno ..metodologije", ki e bojda kriva, da cena stanovanj neustavljivo raste in e po nekaterih primerjavah postavlja v sam vrh cenam e dobrine v evropskem merilu. Pa je res kriva samo in idino ..metodologija", da mora delavec s poprečnim iohodkom in poprečno družino za poprečno stanovanje delati 12 let, pri čemer pa mora vlagati celoten lohodek. Realno pa se ta doba podaljša za trikrat, kar e praktično z zakonom določena delovna doba. Iste primerjave veljajo tudi, ko gradimo stanovanja z dru-šimi in ne direktno s sredstvi posameznika. „Metodo-logija" kot posledica sistemskih rešitev ni in ne more siti izključni krivec za tako situacijo. Vsaj toliko je krivde tudi na vseh, ki so s svojimi dejavnostmi vključeni v načrtovanje in graditev saj bi se bolj disciplinirano, dosledno upoštevanje vsega, kar sistematsko regulira naloge, odnose in dolžnosti na tem družbeno pomembnem področju, moralo odražati v ugodnejših cenah. Brez ambicjj, da bo ta trditev v vsakem primeru držala in brez »odkrivanja Amerike" prepuščam oceno bralcu. Za laje razmišljanje pa nekaj osnovnih izhodišč ra tako oceno, ali bolje povedano izhodišč, ki bodo morda za posameznike premalo precizirana. Nekaj osnovnih izhocfišč , 1. Stanovanja oziroma vse ostalo kar gradimo, gradimo zato, ker jih potrebujemo, te potrebe pa zdovo-ijujejo večkrat po poti, ki je polna ovinkov in zaprek, ki bi jih »metodologija" ali bolje rečeno sistem moral upoštevati in iskati čistejše, lažje poti in usmeritve. 2. Potrebe bolj ali manj premišljeno vnašamo v zazidalne načrte, urbanistične rede itd., torej dokumente, ki opredeljujejo cone, soseske, kareje, na katerih načrtujemo poleg stanovanjskih objektov tudi vse ostale posebej še spremljajoče objekte. Odločitve, kam in kaj locirati v prostoru, so v mestu Ljubljana uokvirjene v GUP (Generalni urbanistični plan) v izvenmestnem območju MUP (Medobčinski urbanistični plan). Že tu pa se začne rušiti »Metodologija", kjer smo faradi usklajevanja potreb, ne praviloma, vendar velikokrat z večjimi ali manjšimi odmiki od teh doku-utentov te razvrednotili, ne da bi istočasno v predpisanih rokih pripravili ustrezne korekture, hb, določene korekture za posamezne dele so resda bile pripravljene jn tudi sprejete, čeprav včasih bolj v škodo kot v korist SiSh družbenih interesov. Tudi GUP v svojem nastajanju ni imel nekaterih elementov, katerim dajemo danes večji poudarek. Zakon o urbanističnem planiranju v 7. členu predvi-neva 10 dokumentov, kijih mora obvezno upoštevati •nbanistični načrt. Ti sestavni deli urbanističnega načrta pa zahtevajo včasih dolgotrajno usklajevanje ^h prizadetih dejavnikov oziroma njihovih stališč. Te Usklajevalne postopke pa je časvono težko programi-mti in napovedati, kdaj bo v širšem ali ožjem prostoru thoč pričeti s pridobivanjem zemjjišča. 8. člen istega zakona pa predpisuje vsebino zazidalnega načrta, kate-re8a sestavni del je ekonomsko tehnično poročilo. Upoštevati pomembne elemente ekonomike Elementi ekonomike, dinamike in etapnosti šele |*uaj dobivajo pomen, ki jim v celovitem programira-g'!*1 Pripada, saj so lahko bistveni pokazatelji pri odlo-tem^1 ° ^dovoljevanju potreb. Ali nismo morda v . , ut podobnih dokumentih preveč poudarjali urbanistična izhodišča in jih skušali za vsako ceno spošto-na'i tudi takrat, ko je bilo očitno, da bo končni uči-e drag, celovito urejena soseska oz. posredno drago uovanje? V odgovor in utemeljitev tega vprašanja bi “uiko navedli nekatere izjemne primere, ekv ^ sprejetjem urbanističnega načrta oziroma 'valentnega dokumenta se prižge zelena luč za tako enovane urejevalce. To so tiste do nedavnega „ser-d(Te' organizacije, ali skladi, ki naj poskrbijo za pri-po 'ffV> 0Premo io oddajo zemljišča, Kot orgarfizacije ^sebnega družbenega pomena, pa so v fazi načrto-^ Ja premalo sodelovale s programerji in zato tudi ‘“nule posebnega vpliva na pripravo teh doku-trea pV’ °*>enem Pa 80 podvržene vsem zakonitostim me , a na disto vsem zakonitostim, saj je take doku-Izdel-6 ‘Zred"° vrednotiti v dinarjih in rokih, ava pa je poverjena specializiranim in pooblašče-no. 0r8anizacijam. Tudi vse te organizacije se pri vred-enju svojega dela držijo cenika, ki mu včasih pra-0(j 0 »Plava knjiga", po katerem je delo plačano po doku'k**' °d Prcdračunslte vsote. Tudi uporabnost teh ostar ntov -l6 viasih vprašljiva, ker so normativi in sbrpi. predpisi’ ki urejajo to področje, izredno hitro rnu>jajo in dopolnjujejo. IjiŠČ ^tro^c' pridobitve zemljišča, samo čistega zem-a orez objektov, so v primerjavi z ostalimi prak-' odstotku, kolikor v strukturi cene v nekaterih tjg Drez objektov, so v primerjavi z ostalimi prat v odstotku, kolikor v strukturi cene v nekateri reki erdl Porabimo za stroške prodaje, distribucije i w,i„,I,le- (Eri tem se lahko vprašamo, kakšno reklam UhPiotIebujemo-) takrat w Pa ^ Pr'dobitev zemljišča »časovno" drag; o 0e n>s° več pomembnejši od interese tucij0 '"''•“‘kov. Oiranje gre celo tako daleč, da s inst ^kodn ”motenja posesti" nekateri uspejo dobiti oi 5 *le’ki se celo v višini vrednosti zemljišča. dogov-6 ,.uie J® takrat, ko se je treba ali naj se I nePrim > ' ° °dškodnini za objekte, o primernosti a 6 vr*”?51' nadomestnega stanovanja itd. ozirom Ejubljani, kljub sprejetim normativor dovanJ) maks'malnim odškodninam, ki pa so za oški °dškod ■$ dastn'nl' izjemami vedno nepravične, i n°veea ni,n° dosegajo skoraj ceno kvadratnega meti dajo st S anovahia> ker se je zakon o pogojih za pn iz leta ,QT?njskih hi5 in stanovanj v družbeni lastni, korist z k sprem®nil iz zaščite družbene lastnine zelo rut' nei ^>eistvo i® namreč, da cenilci v mesti določam* scgai° P° tej metodologiji in predpisih, k “astaiai prom®tno vrednost odškodnine, tako c PtOstem raZ*'ke, ko bi bila nepremičnina odtujena ^ahko pravileni prometu do 100 in več odstotko kdo j« „ Vpra*amt> kam se steka prepotrebna renta i viČen? P° ^ulalistični družbeni ureditvi do nje upr PjkeiuodškoAiin Pndohitev zemljišč t Pridohb'«»r'mer.’. k' obravnava plačilo odškodnin Zemljišča v korist družbene lastnine. RAZMIŠLJANJA OB NAČINIH IN POTEH SODOBNE STANOVANJSKE GRADNJE DOGOVARJANJE IN »METODOLOGIJA« Zopet se vračamo na posledice zakona iz leta 1971 in na podlagi izdanih podzakonskih predpisov (metodologija, poprečna gradbena cen^ določena z vsakoletnimi odloki), ker 42. ČL zakona o razlastitvi določa, da se odškodnina določi posebej za stavbno in posebej za kmetijsko zemljišče. Tu se srečujemo z vrsto problemov, da vsak oškodovanec, ki izgubi zemljišče v korist družbene lastnine, zaradi bodoče gradnje, zahteva odškodnino kot za stavbno zemljišče, ker se bo na tem zemljišču pač nekaj gradilo in je odškodnina glede na vsakoletne občinske odloke relativno visoka. (Odliv rente). V kolikor pa družba ne pristane (kar je tudi upravičena po zakonu) na odškodnino za stavbno zemljišče, pride zopet v poštev sodni izvedenec - cenilec, ki mirmo pada izvedensko mnenje, da kar v bližini mesta ni pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči in se tako ne da ugotoviti tržno vrednost, določi zopet relativno visoko ceno in pri tem še doda razne dodatke po 2. odst. 44. ČL in 45. čl. zakona o razlastitvi ter 15. čl. zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS št....), tako da bistvene razlike v ceni med stavbnimi in kmetijskim zemljiščem ni ali je pa sploh ni. Ponovno torej odliv mestne rente. Se več kot o ceni in odlivumestne rente bi se dalo pisati o načinu in postopku za pridobitev nepremičnin v korist družbene lastnine. V kolikor ni sporazumne pridobitve oziroma odtujitve nepremičnine v korist družbene lastnine in gre za zakonsko prisilo, je postopek dolgotrajen in mučen. Tu gre za postopek na prvi stopnji, ki lahko traja več kot dva meseca, postopek na n stopnji - ponovno dva meseca, upravni spor, ki prav tako zahteva določeno časovno dobo, nato se s predpostavko, daje bila prisila uspešna, vrne zadeva zopet na prvo stopnjo zaradi določitve odškodnine in tako po hierarhični lestvici (pravosodni) naprej. Prav zaradi te procesualne zapletenosti in dolgotrajnosti skušajo dejavniki, ki so dolžni nepremičnine zaradi novogradnje pridobiti, z oškodovanci doseči sporazum brez oblastne prisile, kar pa je pogojeno s popuščanjem in dviganjem vrednosti, kar ponovno pomeni odliv rente. Menim, da so to bistveni zapetljaji glede pridobivanja nepremičnine v korist družbene lastnine, ki bi jih bilo treba z ustrezno zakonsko regulativo spraviti na minimum, ter s tem vsaj malo prispevati k cenejši in hitrejši stanovanjski in drugi gradnji. Problemi novih sosesk v starih predelih > 7. Prištevanje stroškov za nadomestno stanovanje že občutno poveča obremenitev novih stanovanj. Tako nadomestno stanovanje, kije najemniško in stanarina zadošča samo za dobro petino ekonomske cene oziroma stroškov, ki bo slej ko prej potrebovalo vlaganje za »revitalizacijo", je pa praktično kljub razpolagalni pravici izgubljeno. Med vsem tem pravdanjem, ki povzroča nerazpolo-ženje občanov in ruši dogovorjene roke, pa cene kljub vsemu rastejo in so revolorizirani stroški pridobitve zemljišča in odškodnin, določeni na koncu te pravde, razumljivo občutno višji. Zato pri planiranju stroškov soseske ali dela take soseske, teh sploh ni mogoče realno predvideti. Vseh teh težav ni edino na tistih območjih, kjer je načrtovana urbanizacija na »deviških kompleksih", so pa druge, o katerih nekaj v nadaljevanju. 8. Karakterističen primer v Ljubljani oziroma Viču je soseska Trnovo, ki včasih dobiva čudne pridevke. Zazidalni načrt sprejet pred desetimi leti na Mestnem svetu Ljubljane, je predvideval ostro »sanacijo", saj je severni del Trnovega ves bil predviden za rušenje. Več ekonomskih presoj pa je pokazalo, da bodo vlaganja v pripravo zemljišča v primerjavi s soseskami občutno večja. Upravičenost teh vlaganj pa je tudi danes tako kot ob sprejemanju zazidalnega načrta še vedno v dejstvu, da je lokacija atraktivna in glede na skromen standard obstoječega stanovanjskega fonda nujna. Ti stroški pa predstavljajo štiri petine in bo le ena petina stroškov potrebna za komunalno opremo. Zazidalni načrt je bU sprejet po takrat veljavnih postopkih, ki so bili dovolj demokratični. Ebsedanja vlaganja sredstev in stanje dokumentacije, ki korigirana upošteva tudi ekonomska izhodišča, kljub vsem pripombam zahteva hitro in razmeram trga prilagojeno realizacijo tega programa. Alternativa, ki jo nekateri ponujajo, je edo odstop od predvidene zazidave in takojšnja revitalizacija bolje rečeno sanacija, ki pa iz širših družbenih interesov nikakor ni sprejemljiva. 9. Pravo nasprotje Trnovemu pa je za streljaj jugozahodno soseska Murgle. Da, tiste Murgle, ki so na začetku rasti objektov, individualnih hiš, dobile vsemogoče vzdevke. Poznam ljudi, ki v teh hišah bivajo že vrsto let, pa so kar zadovoljni posebej še, ker bi stroške oziroma cene teh stanovanj lahko danes verjetno enačili s cenami manjših objektov npr. garaž, ‘ t ’ V strukturi stroškov je priprava zemljišča le približno 14 odstotkov ali ena sedmina, da bi bila oprema ostalih šest sedmin ali šestinosemdeset odstotkov. V obeh primerih pa ta del stroškov predstavlja približno 22 do 25 odstotkov končne cene stanovanj, ki bodo ena prvih katerih emisije škodljivih snovi bodo minimalne z uporabo plina za ogrevanje, kuhanje in pripravo tople vode. »Ekskluzivnost" je najbrž tudi v tem, da sta obe soseski praktično v centru mesta, kar z vsemi kulturnimi, upravnimi in ostalimi inštitucijami dviguje vrednost teh sosesk. Te vrednosti pa se v dinarjih ne da izraziti. 10. Tudi na stroške opreme zemljišča, ki zajema vse individualne in kolektivne komunalne naprave, lahko le minimalno vplivamo, ker je pri načrtovanju potrebno zadostiti vsem normativom, sanitarnim pogojem, požarnovarnostnim predpisom, predpisom o zakloniščih, cestnoprometnim zahtevam itd. Vse to usklajevanje zahteva izredno disciplinirano obnašanje sodelujočih, predvsem pa komunalnih delovnih organizacij, katerih sredstva pa včasih ne zadoščajo niti za enostavno kaj šele za razširjeno reprodukcijo. Rešitev s kreditiranjem je samo začasna in bo treba najti drugačne načine finansiranja teh objektov in inštalacij. Med tema dvema skrajnima primeroma pa so vsaj na Viču vse ostale soseske, katerih izgradnjo pa seveda spremljajo prav tako številne težave. Kje so poti in ukrepi za pocenitev stanovanj in gradnje? Kaj ukreniti, izboljšati, popraviti. Možnosti je veliko, samo sistemsko urejeno jih je potrebno vgraditi v samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Nekaj konkretnih ukrepov za v končni fazi pocenitev stanovanj in gradnje nasploh. 1. V fazi planiranja je potrebno vključevati čim širši krog dejavnikov, od strokovnjakov za posamezna področja, ekonomistov, bank, družbenopolitičnih skupnosti, predvsem pa samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Načrtovalci morajo pri celovitem projektiranju in vrednotenju upoštevati vse, kar je na današnji stopnji razvoja najboljšega v tehnologiji, racionalno načrtovati v prostoru, pri tem pa tudi in bolj kot doslej upoštevati politiko »zelenega plana". V vseh dokumentih upoštevati ekonomske izračune in analize in pripraviti tudi alternativne rešitve, z vsemi posledicami, kijih take rešitve dajajo. Za tak pristop je v Ljubljani čas ravno sedaj, ko je v pripravi novelacija GUP. 2. Vsa načrtovanja morajo upoštevati različnost pogojev gradnje v ljubljanskem prostoru in normativno določiti izhodišča, ker v nasprotnem primeru na slabo nosilnih tleh in slabi oskrbljenosti posameznih predelov s ključnimi komunalnimi objekti in napravami in v zaostrenih ekonomskih pogojih ne bomo mogli graditi. 3. Metodologija iz izračunov mora biti poenotena in precizna, tako da ne bo dopuščala nikakršnih možnosti različnih interpretacij. 4. Nagrajevati načrtovalce drugače kot že rečeno, v odstotku od predračunskih vsot, pri čemer pa ne sme biti interes graditi osiromašene soseske li objekte. 5. Že v fazi načrtovanja dopuščati tiste ali take odmike, ki minimalno ali sploh nič ne rušijo celotne zasnove. 6. Onemogočiti vsakršne pojave monopolizma načrtovalcev in izvajalcev sprejetih programov. Na tak način pripravljen družbeno verificiran projekt pa v realizaciji nikakor ne bi smel biti tarča takim ali dnigačnim kritikam. Torej, pri načrtovanju vključiti širok spekter sodelujočih dejavnikov, izvedbo pa prepustimo operativnim organizacijam, seveda pod samoupravno družbeno kontrolo. 7. Korigirati zakonske in ostale akte, ki urejajo zemljiško-pravne in premoženjske odnose in reševanju te problematike po upravni poti dajati absolutno prednost, ter sprejemati ukrepe v zaščito interesov družbe hitreje, in v določenih primerih tudi po hitrem postopku. 8. V sistem vnesti dogovorjene načine finansiranja, angažiranja sredstev občanov in ostalih tudi pri pripravi in opremljanju zemljišča, korigirati tarife komunalnih storitev. 9. Na vseh nivojih uvajati bolj dosledno revizijo vse dokumentacije predvsem tehnične in utrditi družbeni nadzor pri gradnji. 10 Pripraviti vse potrebne sporazume med vsemi, ki sodelujejo v načrtovanju in izvajanju, katerih določila bi morala biti taka, da bodo avtomatično isključeni vsi, ki sprejetih obveznosti, nalog ne bi izpolnjevali. 11. Hitreje formirati ustrezne samoupravne skupnosti, ki jih v Ljubljani ne moremo kljub nujnosti spraviti skupaj. 12. LVeljaviti zakon o stanovanjskih zadrugah povsod, kjer obstajajo možnosti za tak način gradnje. S tem »seznam ukrepov" še zdaleč ni izčrpan, ker zaradi prostorske omejitve prispevka, nekaterih detajlov in izhodišč nisem navajal. Nhjbrž pa bo za celovitejše informiranje slehernega delavca samoupravljavca potrebno še in bolj v detajle obdelati tudi problematiko. Temeljito pa bodo morali analizirati tudi problematiko oskrbe z energijo, primarnih komunalnih objektov in naprav, rezervatov za razvoj gospodarstva, prometa in ostale izrabe prostora. In ne nazaduje načrtovanje ter možnosti graditve v izven mestnih krajevnih skupnostih. Za konec še tole: Ta zapis je bil pripravljen precej pred oddajo »V živo", ko smo nekatere, te in druge probleme in ukrepe za reševanje imeli priliko slišati tudi z ostalih zornih kotov. Nune n tega mojega prispevka je bil le opozoriti na majhen del problemov, ki vsak po svoje doprinašajo k dragemu stanovanju. CRNEJ STERLE ^ I ■ - .. ■M08& Stanovanjski gradnji je treba »zavreti« cene! Primer urejenega individualnega naselja na Škofljici Stanovanj je še vedno premalo! m STRAN S ŠESTE SEJE OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI KULTURNIŠKI »DA« V ponedeljek, 22. junija je bila šesta seja skupščine občinske kulturne skupnosti. Oba zbora (zbor uporabnikov in zbor izvajalcev) sta sprejela program občinske kulturne skupnosti, finančni načrt ter sklep o njegovem izvajanju in nenazadnje program ljubljanske kulturne skupnosti. Ugotovili so, da sprejemajo letni program dela pravzaprav v času, ko je več kot polovica programa realizirana. Tako delegati pravzaprav postajajo volilni aparat, katerega sklepi ne morejo vplivati na minule dogodke. S tem pa se nevtralizira delavski sistem odločanja. V razpravi so delegati obeh zborov največ pozornosti posvetili programu občinske kulturne skupnosti, ljubljanske kulturne skupnosti in sklepu o temeljnih izhodiščih, kriterijih in stališčih skupščine ljubljanske kulturne skupnosti o razporejanju dohodka za uresničevanje programov kulturne dejavnosti v tem letu. Glede na to, da je krajevna skupnost temeljna celica naše družbe, ji kulturna skupnost prepušča programiranje celotnega dela kulturnih dejavnosti na njenem področju. Tu gre predvsem za vsestransko udejstvovanje šolske in delavske mladine, ki bi jo s predlogi krajevne skupnosti še obogatili in razrešili. Izven krajevne skupnosti pa naj poteka programiranje dejavnosti občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij, katerih delovanje ima vseobčinski pomen. Kulturno umetniško delovanje v tem letu poteka podobno kakor lani, le da smo pridobili nove pevske zbore, priložnost bomo imeli za ogled petih odrskih del več kot v minulem letu. Kulturnoumetniškim društvom, ki jih je v občini devetnajst ter pevskemu zboru Iška vas bo kulturna skupnost finansirala osnovno dejavnost ter jim bo tako zagotovljen neposredni obstoj, vtem ko jim bo sredstva za programe dodeljevala na podlagi poročil občinske ZKPO, ki bo te programe po obsegu in kakovosti izvedbe ocenila prek svojih strokovnih komisij. Ker je bil program ljubljanske kulturne skupnosti v obliki izhodišč objavljen kot priloga ljubljanskega dnevnika skupaj z ostalimi programi samoupravnih interesnih skupnosti, prav tako pa je bil poslan vsem osnovnim organizacijam zveze sindikatov, temeljnim organizacijam združenega dela, krajevnim konferencam SZDL in krajevnim skupnostim, so tokrat obdelali le krajšo verzijo, ki opredeljuje program organizacij združenega dela s področja kulturnih dejavnosti in program stalnih kulturnih akcij. Najrazburljivejša razprava pa se je razvila okrog temeljnih izhodišč, kriterijih in stališč skupščine ljubljanske kulturne skupnosti, o razporejanju dohodka za mesničevanje programov kulturnih dejavnosti v tem letu. Uvodoma je direktor mestnega gledališča ljubljanskega nakazal ,,neenakost" pri financiranju kulturnih ustanov. To je temeljil z dejstvom, da imajo različne kulturne ustanove pri enaki dejavnosti različen obisk zaradi števila sedežev v dvorani- Kriterije finansiranja, katerih v letošnjih temeljnih izhodiščih ni opaziti, pa naj uskladijo s kriteriji iz lanskega leta. Razpravljala so potrdili pravilnost njegovega mnenja, tako da je bil finančni načrt ljubljanske kulturne skupnosti za letošnje tekoče leto zavrnjen. Sklepi in mnenja pa se bodo prenesli na raven mestne ZKPO. ANDREJ SELAN \____________________________________________________y TEŽAVE IN ŽEUE KRAJANOV VNANJIH GORIC ---------------------------------------------------- Predlog za referendum o krajevnem samoprispevku v____________________________________________________J Vnanje Gorice so naselje v bližini Ljubljane. To je tudi pripomoglo, da so zadnjih nekaj let postale zelo priljubljen cilj bodočih novograditeljev. Še pred nekaj leti smo se vsi poznali med seboj, sedaj pa ni več tako, ker se vas naglo širi. S tem pa se skokoma večajo tudi problemi, ki še pred kratkim niso bili tako pereči. Kraj zajema sorazmerno veliko področje in krajani že precej časa izražajo svoje želje po asfaltiranju ceste, še pred tem pa bi bilo nujno potrebno urediti kanalizacijo. V mnoge nove hiše se selijo mlade družine in s tem seveda tudi majhni otroci. Vrtec bi bil zelo dobrodošel. Zato je bila pri krajevni skupnosti že pred časom ustanovljena posebna komisija za izgradnjo vzgojnovar-stvenega zavoda v Vnanjih Goricah. Komisija je v ta namen že pripravila prve korake. Če bo uspel referendum za podaljšanje samoprispevka, bo izgradnja našega vrtca verjetno uvrščena v program. Spričo vedno številnejših novogradenj pa je postal problem elektrifikacije zaskrbljujoč. Zaradi vsega tega, pa tudi drugih vprašanj, je bil konec meseca aprila in potem še ponovno sredi maja sklicah zbor delovnih ljudi in občanov naše krajevne skupnosti. Dnevni red prvega zbora je bil precej obsežen. Obravnavan je bil predlog spremembe zazidalnega načrta, ki ga je pripravil svet KS. Povod tega predloga so bile prošnje krajanov, ki se obračajo na KS, da naj jim omogoči gradnjo hiš; poleg tega pa je tudi veliko gradenj, ko so izven zazidalnega načrta Vnanjih Goric. Želja krajanov Vnanjih Goric je tudi, da se popravi oziroma adaptira dvorana v zadružnem domu. V vasi je bilo nekdaj zelo živahno kulturno življenje, zlasti v prvih letih po vojni. Potem pa je zamrlo in dvorana služi sedaj kot skladišče ljubljanski Iliriji. V zadnjem času pa živahneje deluje mladinska organizacija. Radi bi sami pripravili razne kulturne prireditve, pa tudi organizirali gostovanja od drugod. Nujne adaptacije in povečanja je potreben tudi gasilski dom. Zato smo na zboru sprejeli sklep, da bo vsaka hiša v Vn anjih Goricah prispevala v ta namen enkratni znesek 250,00 din. Omenila sem že problem elektrifikacije. Danes ne dobi noben novograditelj električnega priključka, čeprav je poravnal vse obveznosti. Fo bomo skušali urediti. V srednjeročnem planu naše KS je tako določena tudi postavitev več novih transformatorjev. Saj je sedanji težak položaj potrebno rešiti tako, da nas ne bodo že čez nekaj let težile iste skrbi. Za to pa bo potrebno ogromno sredstev, ki jih krajevna skupnost s svojimi skromnimi možnostmi ne bo zmogla sama. Tudi sami novograditelji ne, čeprav bo moral vsak izmed njih globoko poseči v svoj žep. To in še marsikaj je bilo izrečeno na zboru občanov. V živahni razpravi se je izoblikoval tudi predlog, da bi v okviru KS Vnanje Gorice razpisali referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Krajani bi radi nehali požirati prah z belih vaških poti, radi hi uredili kanalizacijo, v doglednem času pa rešili že zgoraj omenjeni problem elektrike. Za vse to bi namenili tako zbrana sredstva. Prav zato je bil sklican ponovni zbor krajanov. Udeležili so se ga vsi novograditelji ter prebivalci s področja, kjer naj bi stal prvi nov transformator. Drugi zbor je dal rezultat. Prisotni so izvolili poseben zbor za elektrifikacijo, ki bo naprej urejal zadeve. Člani so si zadali, da bodo v čim krajšem času izvedli, kar je potrebno za izgradnjo vsaj enega, najbolj nujnega transformatorja. Vsi krajani se zavedamo, da bomo te cilje uresničili le v primeru, da bomo poleg sredstev, ki nam jih bodo dodelile samoupravne interesne skupnosti, tudi sami aktivno sodelovali tako s svojim delom kot tudi s samoprispevkom. FANI KUCLAR IZGRADNJA NOVEGA VODOVODNEGA ZAJETJA V POLHOVEM GRADCU V zadnjih dneh majasočlani polhograjskega vodovodnega odbora proslavili v llovem grabnu nad Polhovem Gradcem nov delovni uspeh. Dogradili so namreč novo vodovodno zajetje, ki je sicer že nekaj časa predstavljalo eno izmed perečih vprašanj krajevne skupnosti Polhov Gradec. Zaradi naglega porasta individualnih stanovanjskih zgradb in izgradnje celotnega novega naselja ob starem delu Polhovega Gradca se je v zadnjem času poraba pitne vode tako povečala, da bi v primeru hujše suše občani utegnili ostati celo brez nje. z Stanje je še zlasti kritično zategadelj, ker je vodovodno omrežje zavoljo starosti ponekod že tako močno dotrajano, da sc velika količina vode enostavno porazgubi. Ker je hkrati z drugimi deli, ki jih v zvezi z ureditvijo vodovoda načrtuje KS Polhov Gradec, planirano tudi podaljšanje vodovoda proti Srednji vasi, bo treba poleg novega prostornega rezervoarja, ki bi ga radi pričeli graditi že letošnjo jesen, vsekakor zamenjati tudi dotrajane vodovodne cevi. Pri tem velja posebno poudariti veliko zavzetost in pripravljenost občanov, posebno članov vodovodnega odbora, da sami prostovoljno skrbe za redno vzdrževanje vodovoda, med drugim tudi za potrebne investicije, tako da se vodovod povsem samofinancira, obenem pa sami opravljajo tudi vsa strokov-nejša dela, ki so potrebna pri vzdrževanju vodovodnega sistema. Radi bi preprečili tudi neodgovorno in nesmotrno porabo pitne vode, ki ji botrujejo preslabe hišne napeljave, zato je svet KS začel letos končno uresničevati sklep o obveznem vgrajevanju ustreznih vodomerov. BRANKO VRHOVEC Traktor je v sodobnem kmetijstvu nujno potreben TREBA JE REŠITI TUDI TAKE TEŽAVE KMETOV! V horjulski dolini se kmetje pritožujejo, da ne morejo podkovati svojih konj. Na vsem področju ni niti enega kovača, ki bi imel obrt, da bi to lahko delal. To tudi ni prav nič donosen posel, ker število konj upada, toda kar jih je, pač morajo biti podkovani. Sušmarjem (če jih sploh lahko tako imenujemo) pa je inšpekcijska služba strogo prepovedala to delo. Tudi vojska ob naboru konjev zahteva lepo podkovane konje. To uganko naj rešijo občinski možje v sodelovanju z inšpektorji! Drugi problem pa so prav sedaj izpiti za traktorje. Lepo in prav je, da je red na cesteh in da poteka po predpisih. Toda postavimo se v kožo 60-letnega (in tudi precej več) človeka, ki že nekaj let vozi traktor, ki se ga je navadil sam ali s pomočjo soseda oziroma znanca, seveda ne po vseh pravilih, ki so danes zahtevana. Kako naj sedaj spremeni tehniko vožnje? Kolikor se spominjam nazaj, nesreč na cestah v naši dolini s traktorji skoraj ni bilo. Največ nesreč s traktorji je v gozdovih in strmih pobočjih. O delu v takih pogojih bi morali bolj poučevati te voznike. Prav tem voznikom bi tudi priporočil, da si dajo izdelati zaščitno ogrodje, ki dobro varuje voznika. S tem bi bila preprečena marsikatera huda nesreča. Zavedati se moramo, da danes ni enostavno biti dober kmet. Poleg vseh dajatev, ki jih ima do družbe, mora biti tudi pravi strokovnjak, da obvlada vse kmetijske stroje in jih vsaj kolikor toliko vzdržuje. Serv isov praktično sploh ni. Da obvlada živinorejo, da se spozna na umetna gnojila, na zaščitna sredstva proti plevelu in še bi lahko naštevali. Zato ni čudno, da zapuščajo kmetije in odhajajo v službe. Prav sedaj mi je izjavil kmet, ki ima urejen hlev z veliko živine »Če ne napravim izpita za traktor bom vse prodal in grem v službo«! Mislim, da bi zato le morali ti ljudje imeti olajšave. Če pogledamo vasi po Slavoniji in sploh po naših drugih republikah, so na cesti gosi ali govedo in mora pač voznik počakati. To naj bi delno veljalo tudi pri nas, da bi avtomobilisti bili v kmečkih naseljih bolj previdni in obzirni do traktoristov. Imejmo pred očmi to. da kdor enkrat zapusti kmetovanje;se le nerad vrne nazaj. VINKO ŠKOF ■■m NAŠA KOMUNA XII/7-8 O 15. JULIJ 197Č OB JUBILEJU JERNEJA ČERTANCA v Srečala sva se na Rakitni, med množico pionirjev - gasilcev, ki so tekmovali v okviru Občinske gasilske zveze Ljubljana-Vič-Rudnik. Zravnano in ponosno je gledal na mladi rod, včasih pripomnil ali dal nasvet svojim sodelavcem, kakor vojskovodja, ki na vzpetini opazuje premike svojih čet. Jernej Čertanec - ime, ki pomeni na Slovenskem in tudi v jugoslovanskem merilu osebnost, ki je skozi celo življenje povezana z gasilsko dejavnostjo. Ko stojim pred njim, ki mu je gasilska uniforma ponos in čast, in katero nosi že 53 let, se nehote ozrem na prek 300 pionirjev, ki so tekmovali na gasilskih veščinah. Spomnil sem se nje" govih besed izpred 20 let, ko je na podobni prireditvi z znatno manjšo udeležbo pozival s svojim gromkim glasom mladino, naj se vključi v gasilske vrste in s tem pripomore, da bo gasilstvo nadaljevalo svoje poslanstvo. Sledili smo njegovim besedam; vključili se v gasilska društva in postali gasilci Danes smo tudi mi ponosni: ponosni zato, ker vemo kaj pomeni pomoč človeku, ki se znajde v nesreči. Pobaral sem Jerneja Čertanca, naj mi kaj pove o svojem življenju, ki je povezano z gasilstvom, saj se mi zdi, da je slavjenec kljub 70 letom mnogo miajši, kakor mu jih je namenila narava. S 17 leti sc je vključil v gasilsko društvo Brdo pri Ljubljani in je bil v naslednjih letih tajnik, poveljnik in predsednik. Predanost gasilstvu je bila opazna tudi izven območja društva. Že kot 28-ietni mladenič je bil pomočnik tajnika Gasilske zveze mesta Lj ubljane in član širšega odbora Gasilske zajednice dravsk banovine. Leta so tekla in prišla je druga svetovna vojna. Dobro je vedel, kj* je njegovo mesto. Zavednost in predanost svoji domovini ni bila v skladu z okupatorjevo politiko, zato so ga mučili po zaporih in odgnali v koncentracijsko taborišče Dachau. Prišla je svoboda in Jernej Čertanec se je vrnil izmučen v rodni kraj Brdo. N čakal in omahoval, ampak se je takoj zavedal, da mora nadaljevati delo na področju gasilske organizacije. Po osvoboditvi j* postal član rajonskega odbora Vič in prvi predsednik društva VIC " BRDO. Z izrednimi organizacijskimi sposobnostmi je uspel v sodelovanju1 ostalimi gasilci postaviti nove temelje gasilske organizacije. Izvoljen je bil tudi v gasilsko poveljstvo mesta Ljubljane in že leta 1954 je postal sekretar Gasilske zveze Slovenije in predsednik Okrajne gasilske zveze Ljubljana - mesto. Z ukinitvijo Okrajnih gasilskih zvez je bil leta 1965 izvoljen z® predsednika Občinske gasilske zveze Ljubljana-Vič-Rudnik in s«)11* tarja Mestne gasilske zveze in še bi lahko našteval. To bogato karier® izkazujejo tudi številna odlikovanja. Poleg gasilstva se aktivno ukvarja tudi v družbenopolitičnih organ*-zacijah na Brdu. . Kb sva gledala vrvež pred seboj, sem bil prepričan, da sc kljub 'u letom čuti Jernej Čertanec mladega po srcu. Mladega zato, ker vidi pred sabo pionirje - gasilce. Vidi svoj ^ dosedanje delo, ki je najbolj poplačano prav s tem, da se z vkljuc6-vanjem mladih pomlajuje kader, ki bo nadomestil starejše. Ko smo bili na koncu tekmovanja zbrani na razglasitvi rezultato > je tovarišu Čertancu čestital sekretar občinske gasilske zveze Vi Rudnik, pionir iz GD ..Brezovica", in mu v imenu vseh pionir)« izročil šopek nage(jnov. ^ Buren aplavz in gasilsko geslo „Na pomoč"! iz grl pionirjev prisotnih je bila najlepša čestitka predsedniku Čertancu. ^ DOLENJSKA CESTA ŠE *J VEDNO PROBLEMATIČNA Hulal)^ Občani Gornjega Rudnika smo ob krajevnem prazniku dobili P1’"' ' ff progo—3 mestnega prometa. Bili smo zelo ugodno presenečeni, saj sn*0 s jjj šili težav, ki smo jih imeli z »grosupeljčanom« (avtobusom iz Grosuplje?8 ga je bilo treba nemalokrat čakati, pa tudi precej dražji je bil. Težav še ni konec, saj na Dolenjski cesti še vedno ni urejena zadovolji'‘j ; svetljava. Se vedno ne gori 5 svetilk, približno v razdalji 500m naprej0! šega obračališču. Proti gasilskemu domu pa so postavljene le klasične s' katerih razsvetljava je nezadostna. To pa je lahko zelo nevarno. Ko še "■ j|j avtobusno postajališče pri gasilskem domu razsvetljeno, bi sc kmalu l’11' »obilV huda prometna nesreča. Mlado dekle temi ni videl prehoda za pešce. Tam sta sedaj dve neon ki svetilki, ki l;l F' dokaj dobro osvetljujeta. Občani bi seveda želeli, da vsi odgovorni pogledajo, kako slabo razsvetljena je štinstezna Dolenjska cesta. ^e1 ogledajo ponoči! Opozoril bi še na neurejenost cestišča Dolenjske ^ so na obeh straneh makadamskih pločnikov že dalj čase kupi peska!'' ^ ne more čistiti Dolenjska cesta vsaj nekajkrat na leto ozboma takrat, k® trebno. Pešci so tako nemalokrat blatni in mokri! ,, S. SKt jCK KNJIŽNICE - TOKRAT MALO DRUGAČE USPEŠNA POTUJOČA KNJIŽNICA Kadar želimo prebrati knjigo, da bi si povečali splošno ali strokovno izobrazbo, kadar želimo prebrati knjigo, da bi nam bil življenjski vsakdan pestrejši, kadar želimo prebrati knjigo, ker so nam tako naročili - gremo v knjižnico. Ponavadi gremo v tisto, ki nam je najbližja ali za katero smo prepričani, da bomo v njej zatrdno našli željeno knjigo, včasih pa vplivajo na odločitev tudi prizadevnost, uslužnost in prijaznost knjižničarjev ali knjižničark. Skratka, bralec gre h knjigi. Na območju ljubljanskih občin pa imamo knjižnico, ki poišče bralca, ki Pride k bralcu - potujočo knjižnico ali bibliobus. Ta naj bi omogočila em> ^ živijo v krajih daleč od vsake knjižnice, ljudem, ki še niso vajeni voye° brati’ da breZ truda P^j0 do knjig, & imajo le nekaj dobre Naša občina ima na zunajmestnem delu precej manjših in večjih krajev, ki 0 °d poklicnih knjižnic v mestu dokaj oddaljeni. Vendar v trinajstili od njih e imajo manjše krajevne knjižnice s primerno knjižno zalogo, ki lahko ne-“ko zadovoljijo svoje bralce. Potrebo po knjigi v drugih krajih pa rešuje Potujoča knjižnica, ki je lani obiskovala 12 krajev, letos pa že 16. Ti kraji so pečine manjši, nekaj pa je med njimi tudi središč krajevnih skupnosti: Iška s> Tomišelj, Golo, Skrilje, Rašica, Karlovica, Mala Slevica, Želimlje, miaK, Pijava gorica, Lavrica, Dvor, Vrzdenec, Brezje, Preserje in Rakitna. V letu 1975 je potujoča knjižnica na območju naše občine, ko je obi-»ovala le 12 krajev, sposodila 7.952 knjig 440 vpisanim bralcem, ki so potujočo knjižnico obiskali 2.738 krat. Največ bralcev je bilo vpisanih v omišlju - 64 in v Želimljem - 59, najmanj pa na Golem - 14. Največ nJig - 942 so izposodili vTomi9ju, najmanj - 345 na Golem. Med bralci je otrok dve tretjini, odraslih pa ena tretjina. Podatki za leto 1975 po posameznih krajih so takile: Število Poprečni Število Kraj vpisanih obisk izposojenih bralcev bralcev knjig ‘ska vas 39 22 772 r°MlŠEU golo Skriue karlovica TURjak Mala Slevica dVor ^Rždenec ^EZje TUAVa gorica ZeUMUE 64 33 942 14 24 39 8 14 20 345 875 878 49 18 26 35 38 27 7 13 14 18 939 431 396 393 543 35 59 19 27 691 747 440 18 7.952 Potujoča knjižnica ima na voljo 4.000 knjig vseh mogočih zvrsti, bralcem P na Željo lahko preskrbi vsako drugo knjigo, ki jo imajo v splošnoizobra-avalnih knjižnicah v Ljubljani. zadovoljni Potujoča knjižnica, ki prihaja v te kraje vsake štiri tedne, je svoje obiske ^'fs®m prilagodila željam bralcev, tako da prihaja v nekatere kraje celo ob Bral ^ ustav'ia pa se v središču kraja, da je bralci ne bi iskali po vasi. 06 tudi obvešča o svojem prihodnjem obisku. kmt 1Zadevanja in uspehi potujoče knjižnice so izredno pomembni za dvig jo-* Branja in zanimanja za knjigo v naši občini, še zlasti zato, ker potu-loijiva iŽniCa P0**"''3 .'Bol6 lise", se pravi, zajema kraje, do katerih sicer P°me ^re-C redne knjižnične mreže ne seže. Tudi številčno vzeto so dosežki pteb|:m.br,i> saj so kraji, ki jih knjižnica obiskuje, zelo majhni. Zato smo iskre^ ^ te °B|-ine pobudnikom potujoče knjižnice in njenim sodelavcem n° Bvaležni in zadovoljni, da so dosežki odtehtali vse napore. Svojir>,e avc’ Potujoče knjižnice pa niso tako zadovoljni s svojim delom in s bralce' *3ra*c'- Pravijo, da se ponekod od obiska do obiska manjša število Qtr0CjV’, ^ J® v nekaterih krajih le malo odraslih bralcev in da bi si morali knjj^’ j Prihajajo v potujočo knjižnico po knjige za obvezno branje, te storhj °S*crbeti v šolskih knjižnicah kot je drugod po svetu. Pripravljeni so boije Vhse• da bi bilo zanimanje za branje in knjigo še večje: nameravajo fc prjia 0 ve^ati bralce o prihodu potujoče knjižnice, pripravljeni so še bolj bovi izposoj evalni čas željam bralcev, pripravljeni so ustreči vsaki nji-P°bud • 22 s'eBerno knjigo, ki jo je moč dobiti. Zato pričakujejo novih krajev T Pologov ne le bralcev, marveč tudi komisij za kulturo pri svetih ttB skupnosti, ki jim je skrb za knjigo in branje pomembna naloga. B. MAKOVEC RAZPIS i*vlja pr,a nUd'eB0in» delovna razmerja pri »snovni šoli Horjul oh-°sta delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 2. 1 de|bl'na mrs,a snažilk — pogoj: dokončana osnovna šola 50|„ ' n° ,nes*° pomočnice v kuhinji — pogoj: dokončana osnovna ’ "'prekinjen delovni čas od 7.30 do 15.30 *°vna Slu*be * 1. 9. 1976. Prošnje sprejema odbor za medsebojna de-Umerja IS dni po objavi. J Znanosti in tehniki zagotoviti možnosti in pogoje za uspešnejši razvoj SESTAU SO SE DELEGATI RAZISKOVALNE SKUPNOSTI INOVACIJA KOT SESTAVINA ZDRUŽENEGA DELA „Ne moremo si zamisliti našega socialističnega gospodarstva v takšni meri, kot je to zaželeno, če ne bomo vključevali inovacijskih dejavnosti kot sestavine združenega dela in to ne le slučajno, temveč organizirano in množično." Tako je dejal eden od delegatov na drugi seji raziskovalne skupnosti Ljubljana-Vič-Rudnik, ko so delegati obeh zborov razpravljali o gradivu skupščine SRS in skupščine raziskovalne skupnosti Slovenije »Inovacije kot sestavina združenega dela". Ob tem so poudarili, da je cilj inovatorstva ustvarjalno delo ljudi predvsem iz neposredne proizvodnje. Kvalificirani, vodstveni kadri neprestano nabavljajo novo tehnologijo. Velik del tega prihaja iz tišine. Z nastankom rednega procesa inovatorstva pa bi mnogo potreb po uvozu tujih patentov ali licenc odpadlo. Eno in polletna doba inovacij ne more roditi nikakršnega čuda. Do leta 1980 pa bo približno 0,5 odstotka delovnih ljudi rednih inovatorjev. V proizvodnji naj bi inovacijska dejavnost postala del proizvodnega procesa. Zato bi morala biti inovacija osnovni cilj vseh. Da pa se ta želja realizira, se morajo porabniki že ob samem začetku obračati na izvajalce in obratno. Zakaj v sami proizvodnji da inovacija z malimi sredstvi velike produktivnosti. Ob tem pa je potrebno uvajati svobodno menjavo dela, kar bi v končni fazi tudi prispevalo k ekonomski stabilizaciji. Že k sami zamisli patenta pa je potrebno pristopiti načrtno. Nesmiselno je namreč, da se izdeluje patente (na primer) ključavnic ob tem, ko je nekaj skladišč napolnjenih s podobnimi izdelki, temveč je potrebno zarezati v raziskovalno dejavnost v tistih smereh, kjer primanjkuje patentov. Vprašanja se postavljajo: Kakšna organiziranost bi delovanje najbolje vzpodbudila, kako proces usmerjati nadalje, da beseda inovatorstvo ne bo le fraza ali modna muha, temveč se bo ustalila v vsakdanjem življenju. Členi v verigi, ki ponazarjajo inovatorstvo, pa se irmože. Torej, če je en člen nič, so vsi členi nič. Zato morajo vsi členi procesa funkcionirati. Inovacija je nepogrešljivo - dragocena, če jo tudi aktivno uporabljamo. Ob tem pa se moramo prizadevati tudi za povezovanje s TOZD izven republiških meja. Dva vesta več od enega. To je dejstvo. Žal pa prav tako velja, da bo najprej potrebno takšno povezovanje uvesti doma. Znano je namreč, da določena podjetja lastne patente skrivajo kot industrijsko tajnost, na drugi strani pa sorodna podjetja vlagajo ogromne zneske za razvoj istih patentov. Prav tako je potrebno razvijati sodelovanje z organizacijo za inovacije pri UNCTAD v sklopu OZN ter seveda tudi z neuvrščenimi državami. V čim večji meri in čim hitreje je potrebno realizirati člene, določbe, družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki so bili podpisani na področju inovacij. Z masovno inovacijo in koordinacijo v zveznem merilu lahko dosežemo svetovno raven. In nenazadnje, inovatorje je potrebno moralno in materialno stimulirati. ANDREJ SELAN UBRANA PESEM... Letos za konec šolskega leta so otroci osnovne šole v Horjulu priredili pevski koncert. Nastopila sta dva zbora in sicer otroški in mladinski pevski zbor, pod vodstvom dirigenta profesorja Albina VVeingerla. Zapeli so več izbranih pesmi, občinstvo pa jim je dalo priznanje z močnim aplavzom. Oba zbora sta mlada in imata vse možnosti za napredovanje. Mladinski pevski zbor se je udeležil revije pevskih zborov. Izmed 56 nastopajočih zborov se je uvrstil med 17 najboljših. Sedaj se bo udeležil tekmovanja pevskih zborov v Mariboru. Želimo jim, da bi s takim veseljem vadili tudi vnaprej in se tako uvrščali med najboljše. FRANCKA VRHOVEC ...MLADIH H0RJULČAN0V h , Kot prve izmed osmih pesmi, kolikor jih je mladinski zbor priptdvil za ta koncert, je zapel simbolično »Mi smo pomlad«, ki pravzaprav sodi ž^ v železni repertoar tega zbora, zatem pa poleg šaljive pesmi »Tri belokranjske«, ^kateri se je posebno izkazala solistka Anka Končan, še z igrivo in živahno pesmijo »Ekate pekate«, ki jo je posebej za ta zbor skomponiral zborovodja. Albin VVeingerl, tudi sicer najbolj zaslužen za razvoj zborovskega petja v Horjulh — tako mladinskega kakor odraslega — saj ga je prav on dvignil na raven, ki tudi v republiškem merilu pomeni nekaj. Po nastopu obeh zborov so potem nastopili še mladi instrumentalisti iz 0$ Horjul s kitarami, piščalmi in drugimi glasbili in v solu, duu ter triu z vedrimi skladbami dodobra popestrili prijetno vzdušje v dvorani. In kar prav tako sledi zraven: na svoj račun so prišli tudi ljubitelji plesa, ki jim je baletna skupina mladih plesalk iz osnovne šole pripravila zanimivo in dobro naštudirano točko baleta — in pa navsezadnje tudi prijatelji humorja, ki so se lahko iz srca nasmejali domiselnemu skeču »Čebula«, ki so ga za konec koncerta pripravili mladi humoristi iz Horjula. . BRALCI, SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI V NAŠI KOMUNI! ______________________________________________j »KMETJE BREZ ZEMLJE« MINKE KRVINE Potem ko so v Kmečki knjižni zbirki CžP Kmečki glas izšle žs tri njene knjige ,,Ni stranskem tiru" I. in II. in „Naše mame ljubi vsakdan", nas je pred kratkim pisateljica Minka Krvina presenetila s svojim četrtim samostojnim literarnim delom - »Kmetje brez zemlje". Naslov sam & pove, da gre tudi tokrat za doživeto pripoved iz življenja na kmetih - življenja, ki je spričo svoje socialne odrinjenosti, zahtevnosti in trdega garanja za vsakdanji kruh tudi vzpodbudilo avtorico k pisanju. ,.Kmetje brez zemlje", je povest o siromašnem in jetičnem bajtaiju Miklavžu, njegovi ženi Mici in njunih sedmerih otrokih, ki jih naduta grajska gospoda zavoljo »brezboštva" požene iz grajske zidanice, a ki si s pomočjo dobrih ljudi - Utikarjev na krpi zemlje kraj male reke zgradijo skromno domačijo (Miklavževino) in se na njej spoprimejo z nadaljnjimi skušnjami, ki jim jih pripravi življenje. Toda otroci odrastejo in vsakdo si kmalu začne po svoje krojiti svojo življenjsko pot. Žal pa to ne gre brez težav in zapletov, ki pripeljejo do nepričakovanih, celo usodnih peripetij (svetovna vojna in smrt očeta Miklavža) in medsebojnih prepirov ter sprtij. Vendar pa to kljub temu ne ‘uniči njihove velike ljubezni do staršev in doma. Njihova navezanost na starše se izpriča zlasti na kraju ob zadnji uri njihove matere, ko se vsi zberejo ob njeni smrtni postelji, da se v ljubezni in slogi poslednjič poslovijo od nje. A tudi mati (Mica) si pred smrtjo ne želi drugega, kot da njeni otroci pozabijo na vse medsebojne sprtije in zamere in poslej žive tako kot sta jih vse življenje učila z očetom. Povest se odlikuje po izredni subtilnosti, z izjemnim občutkom za odnose med preprostimi kmečkimi ljudmi in njihove težave, obenem pa se neusmiljeno spopada z vso jaro malomeščansko miselnostjo, lažno moralo in drugimi (ne)preživetimi pojavi v naši družbi. Pisana je v svojskem - Krvininem — slogu, ki mu ne manjka domiselnih prispodob in posrečenih primerjav ter lokalizmov. B.VRHOVEC KURENT Cankarjeva starodavna pripovedka o Kurentu, kot jo je sam podnaslovi/, je krik umetnikovega sočutja s trpljenjem slovenskega naroda in z njegovim tisočletnim koprnjenjem po pravičnejšem, človeka vrednejšem življenju. Je umetnikova stiska, ko si ob vsej lepoti slovenske domovine ne more kaj, da se ne bi spraševal, kje so ti veseli, ti srečni ljudje, katerih jezik je pesem in katerih pesem je vriskanje. Je jedek posmeh narodovim vodnikom in predhodnikom, ki so pozabili, da bi morali biti ljudje, pašo postali samo polikane suknje. Je umetnikovo grenko spoznanje, da se je suženj že tako privadil hlapčevanju, da niti ne čuti več okovanega čevlja na svojih prsih. Je umetnikov prepričan poziv na upor zoper gospodarje in oblastnike, zoper nečlovečnost in zoper neosveščeno vdanost v usodo, ki je ponižanim od pamtiveka namenjena... In tako se Kurent, simbol umetnika in umetnosti obenem napoti v življenje zrahlo naivnim, vendar poštenim hotenjem, da bi presvetlil njegove kalne tolmune in vbogajme razdal ljudem spoznanje, ki jih bo osvestilo in zbudilo v njih speča človeka vredna čustva... Kot ponevedoma mu pride v roke violina, tista prava osveščajoča umetnost, ki bo nemara zbudila ljudi iz samozadovoljnega, v pozabljenje hotečega spanja. Tako naj teče spremna beseda Kurentu, in naj teče razmišljajoče dalje in globlje ter presoja v mislih ljudi, ki so to krstno uprizoritev Kurenta videli ter z drobnimi črkami v skromnem, toda ličnem gledališkem listu prebrali. Bogato in novo je bilo spoznanje ob Kurentovih podobah njegovega življenja, smisla iskanja resničnosti in umetnosti, ki so izzvenevali v zvokih njegove violine. Te slike iskanja lepega z groteskno in tragično, pa celo farsistično svetlobno glasbeno noto in poetičnostjo besede, so prihajale z odra, pristnega, v gledališko umetnost verujočega človeka —amaterskih igralcev z njihovim režiserjem in Cankarjevim besedilom, ki mu je v dialogu ostal zvest Marjan Belina. Odrske podobe križevega pota Kurentovega življenja so živele in Živel je ob njih Kurent s svojo violino, ki ni več imel moči ponovno se vrniti na trnovo pot življenja. Pa je prišel mladi Kurent, bil je otrok, z lučjo v rokah, da bi tudi ta šel na isto trnovo pot spoznanja — in vodil bi ga Kurent in mu poklonil violino. Začarani krog vedno znova se na isto pot vračajočih korakov. Kdo bi vedel za umetnost, za resnico, ko pa je posmeh in hinavstvo močnejše in rodi misel na smrt... Režiser Franc Končan, igralci Mimi Logar, Mimi Končan, Anka Logar, Marija Bizjan, Silvij Božič, Domen Končan, Matko Zdešar, Janez Čepon, Franci Bozovičar, Franci Muha, Avgust Končan, Tine Čepon, Tone Čepon — so ustvarili gledališko predstavo in krstili Kurenta s spoznanjem, da je del naše resničnosti. Da ni živel samo v ljudski pripovedi, da ni živ samo v Cankarjevih časih, marveč, da tako KURENT še vedno živi med nami, na naši slovenski zemlji. Prosvetno društvo H or jul je z režiserjem, igralci in sodelavci — mentor predstave Marjan Belina, scena in kostumi Štef Potočnik, koreograf Olga Gradova, luč in glasbena oprema Dušan Mašič, ter z Domnom Končanom in Francem Najdičem —ustvarilo gledališko predstavo, kakršnih je na amaterskih odrih malo, morda pa jih v takem zaporedju prikazovanja podob sploh ni. K. v_____________________________________________y BRANKO VRHOVEC Marjeta Stojan POT MARKSISTIČNIH KROŽKOV Program dela za marksistične krožke v srednjih, višjih in visokih šolah je izdelan. O tem pripoveduje Marjeta Stojan, članica mestnega centra marksističnih krožkov v Ljubljani. Program dela za marksistične krožke na srednjih šolah je zaradi raznolikosti predznanja dijakov razdeljen na A, B in C stopnjo. Tako je najlažji program A za mladino brez predhodnega znanja, program B za mlade z osnovnim znanjem marksizma in program C, ki imajo predhodno znanje iz splošne sociologije. Cilj vseh programov pa je. usposabljanje srednješolske mladine na teoretičnem področju, ter končno to znanje pre skusiti v delu v osnovni organizaciji ZSMS. Velik poudarek pa mora biti dan osebnemu delu, na sestankih krožka pa pride le do izmenjave mnenj. Pri tem pa naj priskoči na pomoč tudi mentor ali predavatelj, da snov podrobno razloži in komentira. Krožki se morajo prvenstveno povezati z osnovno organizacijo ZSMS.v okviru katere delujejo. Zelo željena je povezanost tudi z OO ZK, kjer imajo možnost dobiti predavatelje, literaturo, izmenjavo izkušenj in podobno. Prav tako se krožki lahko povezujejo med seboj za posamezna predavanja ali pa se odločijo za skupno delo. Prav tako je pomembna povezava z občinskim centrom marksističnih krožkov. Zal povsod le ti še niso zaživeli tako kot je potrebno, kar velja tudi za ta center pri OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. Na mestnem centru marksističnih krožkov so izdelali tudi smernice za marksistično izobraževanje na višjih in visokih šolah. Marksistični krožki na fakultetah naj bi bili na višjem nivoju kot drugod, saj lahko predpostavljamo, da študentje že poznajo osnove marksistične teorije, naj bi se poglabljali v marksistično literaturo in obravnavali Mar-xove sodobnike. S pomočjo mentorja naj bi debatirali o aktualnih problemih in jih kritično predelali skozi prizmo marksizma. Mentor naj bi bil profesor družboslovne smeri. Zaželjeno je, da bi marksistični krožki na fakultetah mentorja imeli, a to ni nujno. V kolikor člani krožka smatrajo, da nimajo dovolj predznanja za poglobljen oseben študij, pa naj prevzamejo še pre sku-šeno metodo predavanj, ki naj bi krožkarje pripeljale na osebno delo. Na sestankih krožka naj bi se predvsem razvila debata, v kateri naj bi se kresale misli mladih marksistov. Zaključki pa morajo temeljiti na marksistični ideologiji. Zavedati pa se moramo, da je na posameznih fakultetah stopnja marksistične izobrazbe različna. Zato naj bi po danih smernicah krožkarji sami izdelali program dela. V NAŠI OBČINI IMAMO MNOGO MOŽNOSTI ZA IZLETE IN PRIJETNE SPREHODE Turistično društvo na Raščici je 30. maja odprlo sprehajalno pot iz Trubarjeve Raščice do Karlovice. Razpotegnjena je po dolenjskem gričevju med Velikimi Laščami, Raščico, Kureščkom, Blokami in Sodražico. Začenja se na Raščici pri bencinski črpalki, kjer zavije na desno in gre prek Hlebč in Stop na Primož in naprej mimo Zgonč v Kališče in se zaključi na Karlovici. Raščiški turistični delavci želijo s prvim tovrstnim poskusom odpreti in približati še neobljuden svet zahodnega dolenjskega gričevja tistim ljubiteljem narave, ki si želijo manj zahtevnih poti in hkrati neposrednega stika z naravo. Pot se vije med razkošnimi hribi posutimi z nepreglednimi gozdovi, in redkimi hišami, razpotegnjenimi livadami in skopimi polji. V pokrajino pa se kakor organsko zarasla dvigajo partizanska obeležja, ki vzbujajo tiha razpoloženja na čas groze in strahu, ko se je narava tako kot danes odprla ljudem, ki znajo ceniti svobodo in svet. Raščiški turistični delavci in mladina želijo približati življenjski utrip tihi harmoniji gozdov in polj ter prvobitni obliki človekovega stika z naravo — življenju na vasi. Njihova polja in njihove kmetije zahtevajo mladih moči, ki jih bodo morda pridobili prav s tem, da se njihova neobljudena zemlja odpre civilizacijskemu svetu. Seveda pa prinaša ta zahteva po odprtosti s seboj vse tiste nevarnosti in nepravilnosti, ki jih je človek že tolikokrat izkazal naravi in ki so na žalost prisotne tudi pri nas. Zato je razumljiva želja raščiških turističnih delavcev, da sprehajalna pot ne bi bila le muha enodnevnica, ki bi jo zadušili odpadki in iztrebki ljudi, ampak da bi lahko po dvajsetih, tridesetih letih sedanja medicina še naprej vabila svoje potomce v neoskrunjen del zahodnega dolenjskega gričevja. Njihova zamisel je torej jasna: zbližati se s svetom, stabilizirati kmetijsko gospodarstvo, omogočiti neposreden in čim hitrejši stik z naravo tistim, ki živijo v zadušljivih mestih in ohraniti vse njene lepote. Sprehajalno pot iz Raščice do Karlovice so poimenovali »Trubarjeva krožna pot«; sprehodi se v dveh urah zmerne hoje. Razteza se po rahlo dvigajočih in spuščajočih se hribih; malce napornejša je pot na 816 metrov visoki Primož, ki pa jo poplača čudovit razgled na velik del bližnje in daljne okolice Velikih Lašč z Veliko in Malo goro, Grmado, na Bloke, vidi pa se tudi tja proti Ljubljani, kjer zakrivajo pogled na ljubljansko polje Rovte. Pot je zelo dobro in na gosto označena. Ta takorekoč neznani svet naše prelepe domovine je oddaljen od Ljubljane komaj več kot 30 kilometrov! FRANCE MODIC TUDI VARSTVO GORSKE NARAVE NAJ POSTANE VSESPLOŠNA DRUŽBENA SKRB! Že od samega začetka je človekovo življenje tesno povezano z naravo in njenimi dobrinami. Ta vez se je skozi tisočletja okrepila in sedaj že prešla tisto nevidno mejo med izkoriščevalcem in izkoriščevanim, ko je človeška civilizacija v prvem planu, narava pa krepko potisnjena v ozadje. Človeštvo se vedno bolj zaveda in spoznava, da je varstvo naravnega življenjskega okolja že postalo in vedno bolj postaja eksistenčno vprašanje človeštva. Varstvo narave ni več samo ljubiteljski ali celo romantični odnos človeka do narave in njene uravnovešene prvobitnosti. Z njimi se nadvse resno ukvarjajo politiki, državniki, družboslovci, znanstveniki, raziskovalcu To je predvsem tudi vprašanje mladih in prihodnjih rodov. Z naravo, katere del je, je človek usodno povezan; od tega, kako jo ohranja, ter kako jo previlno in smotrno uporablja, je odvisno, če bo človek lahko preživel in obstal. Če svojega razuma ne bo koristno uporabil, bo izumrl na podoben način kot mnoge živalske in rastlinske vrste in bitja, ki jih je prav on, homo sapiens, nerazumno zatrl in uničil. Sedaj prepogosto uničuje že sebe samega. Torej, vrnimo se k naravi, zakaj ravno ona je tista, ki sprejema pod svoje okrilje oddiha in počitka potrebnega človeka. Toda vse prevečkrat kažejo ljudje v teh tako imenovanih rekreativnih centrih ..pridobitve civilizacije", saj za njimi ostajajo kupi smeti in neuničljivih odpadkov (steklo, plastika, staniol, guma, pločevina). Toda to v nižinskih letoviščih še gre, saj so za pospravljanje plačani ljudje, ki skrbe za čistočo. A kako je s tem v gorskem svetu, v katerega zahaja iz leta v leto več ljudi, za njimi pa ostaja vedno več odpadkov? S človekovim obiskom niso prišle samo smeti. Vse preveč je planincev turistov, ki s svojo brezobzirnostjo trgajo cvetje, uničujejo planinske poti in markacije ter razgrajajo po planinah. Narcisa sodi v vrsto 28 rastlin, ki so bile spomladi 1975 predlagane za zavarovanje skupščini SRS. Prvič pa so bile rastline zavarovane - predvsem gorsko cvetje - z Uvedbo o zaščiti redkih rastlin iz leta 1977, po kateri je bilo zavarovanih 56 rastlinskih vrst. Posnetek je bil napravljen na »Trubarjevi krožni poti« Ne uničujmo narave z odpadki V glavnem naj velja, da je rastlina, čeprav zavarovana ali ne, najlepša v svojem okolju. Kulturni izletnik naj jo občuduje tam, ne pa v gumbnici ali doma v vazi. V naravi nisi sam! Za teboj bodo prišli še drugi, ki bi radi uživali njeno lepoto. Prav tako so ogrožene nekatere živali, ki so zaradi naglega spreminjanja okolja v nevarnosti za nadaljnji obstoj, ker se njihov življenjski prostor močno krči. Zato naj za planince velja, da hodimo po gorski naravi tiho, čim obzirncje, da ne plašimo živali. Le tako bomo doživljali prijetna srečanja z divjadjo. Vznemirjanje ali celo namerno plašenje divjadi lahko privede do težkih posledic; zgodilo se je že, da je cel trop gamsov pred razgrajači zdrvel v prepad. Ni srečo pa obstajajo območja, ki so po Zakonu o varstvu narave razglašena za narodni park. To je večje, naravno zaključeno, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne lepote z znamenitostmi, ki imajo poseben narodni, kulturni, znanstveni ali rekreacijski pomen. Slovenija premore danes en sam narodni park Triglavski narodni park, ki obsega 2000 ha; po predlogih za povečanje bi meril kar 7800 ha. V narodnem parku vlada stroga zaščitenost. Prepovedano je vsako sekanje dreves, kurjenje ognja, gradnja stavb, uničevanje rastlin in živali; prepovedano pa je tudi oddaljevanje od označenih poti. Toda povrnimo se k problemu gorskega turizma, problemu, ki je še kako pereč, saj se v gorah skoraj ne moreš več izgubiti; če greš za odpadki, gotovo prideš v planinsko postojanko oziroma nazaj v dolino. Zatorej spravimo staniol in pločevinke v vrečko za odpadke, ki mora postati obvezni del osebne opreme planinca. Odpadke odnesimo s seboj in jih ne sežigajmo, da ne povzročimo še gozdnega požara. Za varstvo narave mora postati soodgovorna družba kot celota. Po statutu Planinske zveze Slovenije je skrb za varstvo narave ena osnovnih nalog planinske organizacije. Kodeks planinske etike celo zapoveduje: „Vsak planinec - varuh narave!" Slovenska planinska organizacija ima danes že nad 80.000 članov. Če bi se vsi držali gornjega načela, bi bile naše gore odlično zavarovane. Za konec pa naj še slika nazorno pokaže našo kulturo v gorah (smetišče Studenec pod Begunjskim vrhom). Leto 1976 naj res poteka v smislu gesla: „Gora ni smetišče". GORAZD JUVAN IZLET V 0ZJ0 DOMOVINO JOSIPA JURČIČA Kljub neugodnemu vremenu zadnjih dni je bil torek, 15. junija naklonjen organizatorjem in 107 udeležencem izleta starejših članov osnovne organizacije Rdečega križa Milana Česnika, da so se lahko odpeljali na popoldanski izlet proti Dolenjski v osrčje ožje domovine našega prvega romanopisca Josipa Jurčiča. V prijetni, mirni vožnji po lepi dolenjski cesti, obdani z obeh strani z zelenimi travniki, polnimi pomladanskega cvetja, obdelanimi njivami, s temnimi gozdički, ob robu teh pa so se bleščali prijetni kmečki domovi, so potniki uživali vso slast lepega razgleda in nanovo prebujene narave. Imena krajev, njihovo zgodovino in vsepovsod viden gospodarski napredek je med vožnjo tolmačila Olga Krajgerjeva. Izletniki so na Muljavi obiskali rojstno hišo Josipa Jurčiča, si ogledali improvizirano Krjavljevo kočo, v Obrščakovi gostilni pa slike prizorov iz Jurčičevih romanov. V bližnji cerkvi so si ogledali znamenite umetnine. Sledila je vožnja v dolino Krke, odkjer je bila od daleč vidna v ozadju Ilova gora in Kočevski rog, nekdanje prizorišče težkih osvobodilnih bojev. Nato so izletniki obiskali še Stično in Šentvid pri Stični. V Šentvidu jih je pred lepo šolsko zgradbo, vso obdano z rožami in okrašeno z umetniškimi skulpturami pričakala šolska mladina v narodnih nošah in obdarila goste s šopki poljskega cvetja. Zgodovinski, kulturni in gospodarski razvoj kraja je lepo opisal predstavnik krajevne kulturno-prosvetne dejavnosti. Pozdravom sta se pridružila tudi ravnatelj osemletke Videnič ter predstavnica krajevne organizacije Rdečega križa. V veliki, lepi dvorani je šolska mladina izvedla prisrčen kulturni program z živo podano mladinsko igrico, kateri je sledil pevski nastop pevcev nižjih razredov ter nastop harmonikarja. Učenci so z vsemi točkami dosegli prav lep uspeh. Temu je sledila zakuska, na kateri so gostje prišli v stik z domačimi in se z njimi prav prijetno pogovarjali. Dan se je nagibal, toda izletniki se niso mogli ločiti od lepega kraja, pogleda na širno okolico vzorno urejene šole. Odnesli so s seboj vtise in hvaležnost za napor prirediteljem in spomine na domačine. DRAGO VONČINA BILI SMO ' V ŽIVALSKEM VRTU i I < \ s t 11 v b sl Teme iz živalskega vrta so sicer obrablje-, ne, toda tako kakor stare dobre melodije vedno priljubljene. Zato smo naredili nekaj »portretov« iz vseh koncev sveta. V___________________________________________________/ Pernati letalci iz vseh vrst ujed so tako kot vedno ^ stoično prezrli prihod obiskovalcev živalskega vrt* Tale naš bi se le sončil. Verjetno čuti, da je turi' stična sezona pred durmi. Jaka in Meta pa mirno živita v zakonski slogi' t Skupaj vzgajata hčerko Tino, kako se umiva v bi' | zenu in druge stvari, v skladu z bontonom. Seved* s pa je igra od vsega še najzanimivejša. Krmljenje živali, kako je to prijetno opravilo. ‘ prav da pokažemo svojo dobroto, pretiravati pl smemo. Menda so imeli nekateri stanovalci skega vrta zaradi zaužitih sladkarij slabo preba* ^ Pa tudi zobje trpijo, kot so nas v šoli učili. Atrakcijo pa pomenita mlada levčka. Mati ju je po dokajšnji zaslugi ponosnega očeta ( lur1'1^ skotila pred dvema mesecema. Bodimo točni: ^ meseca bosta stara 10. junija. Ob rojstvu sta i1** ^ ^ vsak po štiri kilograme in pol. danes pa sta že Pr*. | Besedilo in sli* ‘ , ANDREJ SEl^ cata navihanca. »SUHA KRAJINA 1976« ZUUI NA ZAČETKU -SOLZE NA KONCU! Suha krajina zavzema področje ob Krki vse do No-rcga mesta; zemljepisno središče so Hinje. To krajevno »Upnost sestavlja 11 naselij s 1100 prebivalci, od ka-j‘h j® 190 (20 %) starejših kot 65 let. Prebivalci se v Pretežno s kmetijstvom, mlajši pa so zaposleni hi>n aa 'n ljubljanskem Litostroju, ker v okolici ni no-slaK®a lnclustrijskega obrata. Pokrajina je hribovita, aoo rodovitna in pretežno kra-3ca. Veijetno je to naj-imat23051:110 °^mo®je Dolenjske. Le dve od enajstih vasi imat oumocje uoienjsKe. Le ave oa enajstih vasi mata javni vodovod, ostale pa kapnico, ki je v poletnih 111 Pfmanjkuje. Na celotnem območju KS je le ---■-.vu, pnmanjKuje. Na celotnem območju KS je le Km cest tretjega reda, vse druge pa so četrtega. a zaostalost j® lan> prvič odprla oči mladim bri-»m.m letos mladi iz različnih področij Slovenije meni^ir0 z iz8radnj° vodovoda v štirih brigadnih iz-•' V Pm izmeni so bUi tudi fantje in dekleta naše rceijeve brigade. Sestavljali so štiri čete, v katere je nasvet na začetku je dober k 'X agllli TJ 1 vjjjj. ^ Kerman: »Zasipljemo in kopljemo in ko ’ *#j si naredil, imaš neko zadovoljstvo.« u akcije. Bib je popoldne, ko so prenehali z Najpj na trasi, zato ni bilo težko priti do informacij. iztUeng c1?0. s' skuPai z vodjem delovišča ogledali plan Zasinu’ ki J® morala dokončati dela iz leta 1975 pri Voarja ®®v°vodov v Prevolah in izkopati jarke od rezer-»kcije V P1®bh do raztežilnika v Hinjah. V nadaljevanju šfcem if\so morali kopati jarke od rezervoarja na Ple-kunda, ■ t*0 raztežilnika pri Lazarju ter graditi se- je vsai(n,.Voctovod do vasi Lopata. Del brigadirjev pa se traso Jutro vozil v Struge, kjer so posekavali gozdno dokaj °P ^0 m dolgega vodovoda. Delo je bilo bila Det °’ Posebno še pri izkopavanju jarkov, kjer je ^°dim if težavnostna kategorija po gradbenih normah, ham do v Strugah druga do tretja. Vodje čet so uovedali, da je bilo ndcaj težav v začetku, ker so variš,*0nean: “Tu v brigadi mi je najbolj s ,n odprti domafini« tr^tega^jL^®'!® zvečine iz mesta in niso bili Ha1? prv> dan ?tt d^la' Ker pa se de|ovnik na It t*den 111 “r®’ postopoma podaljšuje i pnos(tP?seb®J so udarniške akcije), jim j, p^i'1^ domače in začetni žulji so se k hii3%' te^asu’ *s.tavlja dnevni program na akcij stalno vrs,a najrazličnejSh aktivnosti, tal rt,.'. Pomodi ,er _ seminarje v iz prometnih p ten^ktrstva ^podvodnih aktivnosti, radioan j t* ter koiiir05*1’ bra,s‘va in enotnosti v leti motiko je ona pridobila od njih. Tekst in foto: MINK/ Maja Skvarča in njena več kot srebrna medalja z razstave v Indiji RAZVEDRILO OB GRAFIKAH Na osnovni šoli Vič že več let uspešno deluje likovni krožek. Zasnoval ga je ob svojem prihodu na šolo Ivo Mršnik. S svojim trudom in samoodpovedjo je vzgojil skupino likovnikov, večino 8 b razreda, ki je dosegla v zadnjih letih zavidljive uspehe. Njihove grafike, ki so že nekako pogojene s slabimi delavnimi pogoji, so visele na najrazličnejših razstavah. Prvič so razstavljali na ljubljanskem Magistratu, sedaj pa stalno sodelujejo na Bienalih grafike jugoslovanskih pionirjev v Kostanjevici in na razstavi ,.Likovni svet otrok" v Šoštanju. V letošnjem šolskem letu so si ogledali njihova dela likovni pedagogi na svojih kongresih v Novem Sadu in Zagreba. Skupno s še štirimi šolami iz Slovenije so dobili kolektivno nagrado v Sarajevu na razstavi »Biseri revolucije". Poleg tega pa se udeležujejo tudi mendarodnih razstav. V Indiji na Schankaijevem tekmovanju »Otroški svet" so dobili lani srebrno medaljo in tri diplome, letos pa še eno višjo nagrado in štiri diplome. Bojana, Zdenka, Franci, pa Marko, Rudica, Lidija, Marjanca, Maja, in še ena Maja, ustvarjajo iz veselja in pričakovanja, kako bo njihovo delo uspelo. Radi imajo svojega tovariša in njegov pravilen pristop do mladih nadarjenih umetnikov jim daje volje in potrpljenja do njihovega dela. Čeprav bodo letos zapustili osemletko, se likovnemu izražanju ne nameravajo odreči. Vračali se bodo, mogoče že na novo šolo, v kateri bo tudi risalnica in s tem boljši pogoji za delo in druge oblike likovne umetnosti. Kljub slabim pogojem dela so deklice in fantička dokazali, da se z voljo in vztrajnostjo marsikaj doseže. Včasih določene, večkrat pa samoiniciativne motive izražajo drobne otroške ročice s polno mero čustvenosti in vživljanja v posamezne prizore. Nestrpno pričakujejo, kaj se bo prikazalo iz kosa sivega linoleja. In, ko se prikaže dobro izdelana stvar, so veseli. Se bolj jim zadrhti srce, ko vidijo svoja dela na razstavah. Včasih jih vidijo, večkrat pa tudi ne, ker ni denarja za dolge poti. Prav obiski razstav in iskanje svojega dela na njih, popeljejo mlade umetnike iz sveta želja v resnični svet napredovanj. Letos se bodo ti mladi umetniki začeli srečevati z vedno bolj stvarnim življenjem in del njihove stvarnosti bo prisoten tudi v likovnem izražanju. MINKA SKUBIC LETOVANJE V PACUGU 800 OTROK BO OKUSILO RADOSTI MORJA Mladinsko letovišče naše občine v Pacugu je zaživelo že maja. 25 mladincev in mladink se je zbralo že sredi maja, da bi s svojimi rokami pripravili letovišče za bližnje šolske počitnice. Skupno so opravili nad 1500 delovnih ur. Očistili so igrišča in obalo, počitniške hišice z opremo ter jedilnico. V popoldanskem času pa so prirejali izlete v Piran in Strunjan, mnogi pa so se ob tej priliki prvič popeljali z ladjo. Ob koncu pa so skupno z mladinci Belega križa, Izole in Pirana izvedli zaključni večer ob tabornem ognju. Seveda pa ni izostalo družbenopolitično usposabljanje v obliki predavanj. Mladinci so se predvsem seznanili z organiziranjem ZSMS, zgodovino NOB na območju Pacuga in okolico in nenazadnje spoznavanje zgodovine in zemljepisa okoliških krajev. V okviru tega so obiskali piranski muzej in akvarij ter strunjanske soline. V začetku junija pa so snažne hišice zasedli četrtošolci, ki so prišli v šolo v naravi. V vsaki izmeni, ki je trajala teden dni je letovalo 200 otrok, od katerih se je naučilo plavanja okoli 80 odstotkov. Seveda pa ne gre prezreti trideset otrok naših zdomcev iz Švedske. Predvsem so se ti na sinjem Jadranskem morju dodobra obdali z znanjem materinega jezika, poleg tega pa jih je večina splavala. Posredovala jih je republiška zveza prijateljev mladine. ' Tu pa jc že tudi konec šolskega leta, z njim pa skozi vse leto težko pričakovana letovanja. Letos se bo v štirih izmenah zvrstilo kar 800 otrok, torej v vsaki izmeni 200. Cena letovanja je minimalna, saj dobršen del stroškov krije zdravstvena skupnost in skupnost otroškega varstva ter socialno varstvo. Ne le kopanje kot osnovni namen letovanja, tudi svobodne dejavnosti dokaj privlačijo mlade. Predvsem gre omeniti recitatorje in pevce, predvsem pa najmnožičnejše zastopane - športnike. Kaj so se naučili, pa pokažejo ob tabornem ognju, ki ga vsakoletno prirejajo ob obali. Ob koncu mladi letoviščarji svoje znanje plavanja preverijo na 25 metrov dolgi progi. Uspešnim plavalcem predstavnik telesno kulturne skupnosti vsakokrat podeli bronaste, srebrne in zlate delfinčke. Igra pa še ni vse delo. Kajti delovna akcija ni bila za to, da bi sedaj lahko odmetavali smeti in odpadke na vse strani. V ta namen vseskozi poteka tekmovanje o čistoči v hišicah, najboljše pa tudi tokrat čakajo nagrade. Lepo število viških mladincev je že imelo priložnost preizkusiti, ali je morje v Pacugu še slano. Precej pa jih bo to še okusilo. ANDREJ SELAN PISMO UCENCEM Ob zaključku šolskega leta, ko začasno zapuščate učilnice in odhajate v brezskrbne počitniške dni, vas prosimo: povsod, kjerkoli boste, ravnajte tako, kot ste se učili, predvsem pa ne pozabite na varnost na cesti, bodi, da se boste udeleževali prometa kot pešec, kolesar in kot potnik! V poletnem času se zgodi na naših cestah največ prometnih nesreč, in sic.r takih, ki jih povzroče otroci m takih, ki jih povzroče odrasli. Prometna statistika je v SR Sloveniji v zadnjih petih letih zapisala 9640 težje in lažje poškodovanih in 337 smrti otrok in mladine. Število nesreč pa iz leta v leto narašča, v zadnjem letu se je število nesreč povečalo za tretjino. V preteklem letu so otroci in mladina povzročili v SR Sloveniji 1067 prometnih nezgod, pri katerih je bilo 29 mrtvih in 906 ranjenih. V Ljubljani in okolici (vseh pet ljubljanskih občin) so v letu 1975 povzročili 169 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 150 ranjenih in k sreči nič smrtnih žrtev. Ce se boste v prometu vedli po pravilih,ki veljajo za varno hojo in vožnjo na cestah, ne boste povzročili nobene jeze, poškodbe, nesreče, nobene smrti. Vaših počitniških dni ne bo težila moreča misel na nesrečo in občutek krivde. Dobro voljo naj vam poživlja zavest, da ste vselej ravnali pravilno, morda celo preprečili nesrečo in rešili največ, kar lahko, človeško življenje. Discipliniranost, vljudnost in tovarištvo na cesti bo vam v korist, učiteljem in staršem pa v ponos in veselje. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU PRI SKUPŠČINI OBČINE LJUBUANA-VIČ-RUDNIK POSKRBIMO ZA VARNOST OTROK MED POČITNICAMI Bliža se čas počitnic. To je na eni strani dolgo pričakovani čas, ko se otroci sproščajo v veselju, zabavi, čas rekreacije, sprostitve, športa, taborništva, kolonije, potovarga in morda še kaj. Mesec pred in mesec za njimi je obenem najbolj nevaren čas v letu za prometno varnost otrok. V razdobju od leta 1970 do vključno leta 1975 je bilo največ prometnih nezgod, pri katerih so bili udele-ženci otroci in mladoletniki (v mesecu avgustu), in sicer 961 nezgod. Na drugem mestu po številu prometnih nezgod je mesec junij s številko 918, na tretjem mestu je mesec julij s številko 892 in na četrtem mestu mesec september z 860 nezgodami. Kako si lahko razlagamo te večletne enake rezultate prometnega nezgodništva otrok? Morda tako, da si mesec junij predstavljamo kot mesec pred počitnicami, ko so glavne šolske skrbi otrok (med njimi tudi pro-metnovarnostne) že v »drugem planu". — Morda tako, da sta meseca julij in avgust meseca brez slehernih šolskih skrbi, zato je dovolj časa za »proste dejavnosti". (Tudi na cesti) - Morda končno tako, ker je mesec september mesec začetka šolskega leta, ko se otroci še niso umirili in utirili v običajni ritem življenja, povezanega s vsakdanjimi obveznostmi in delom. Sklepamo, da so take okoliščine morda res spremljajoči sopotnik prometnih nezgod otrok, Sig prej omenjeno število teh nezgod v poletnih mesecih nekako potrjuje, da naše misli niso daleč od resnice. Še en podatek zanimiv za naše ljubljanske razmete. V prvih 5 mesecih leta 1975 se je na območju Ljubljane zgodilo naslednje število prometnih nesreč otrok: Leto 1975 V Ljubljani Zunaj Ljubljane Skupaj Predšolski 34(1) 38 (2) 72 (3) Šolski 44 71 (3) 115 (3) 78(1) 109 (5) 187 (6) Leto 1976 V Ljubljani Zunaj Ljubljane Skupaj Predšolski 24 21 (2) 45 Šolski 29 33 (2) 62 53 54 (4) 107 Opomba: v oklepaju je število smrtno ponesrečenih otrok. Primeijava ponesrečenih otrok v teh prometnih nezgodah je vsekakor ugodna. To pomeni, da s sistematičnimi ukrepi, kot je izvajanje programa redne prometne vzgoje in druge dejavnosti kot npr. že tradicionalno tekmovanje »Kaj veš o prometu, predvajana je rila vrsta prometnovzgojnih filmov, in drugačna dejavnost, ki je obogatila prizadevanja za večjo varnost otrok v prometu, prispeva k izboljšanju prometne varnosti otrok. In prav sedaj smo v času, ko je treba za prometno varnost otrok storiti največ. To nalogo morajo prevzeti odrasli, v prvi vrsti starsi. Otrokom morajo spregovoriti o močno povečanem cestnem prometu, predvsem avtomobilskem, spregovoriti je treba kaj pomeni popolna sproščenost otrok med počitnicami, ki se izraža tudi med prometom, povedati je treba, da ceste in promet in s tem tudi varnost ali nevarnost ne pozna počitnic, da so tudi ostali na cestah - dopustniki včasih prav tako raztreseni kot otroci, ali pa od vožnje do onemoglosti utrujeni in izčrpani v poletni vročini, zaradi česar postanejo drug do drugega in na okolico manj pazljivi. Seštevanje vseh teh mnogosbanskih slabosti v poletnem prometu nam da seštevek tako povečanega števila nesreč in žrtev otrok. To je treba povedati! Starši, ne bodimo brezbrižni do otrok v prometu in pazimo na njihovo varnost! MARJAN METUAK PEŠEC, KJE Sl? / —----------------------------------------\ Pešec, naj izsiljuje ali naj bo izsiljevan, vedno »potegne krajši konec«. Ne le na cesti, tudi na sprehajalnih stezah in drugje mu vedno preti nevarnost. Pa tudi prek železniške proge mora pogosto... V__________________________________________J ... kje? Ob Rožniku je več predorov pod napisom, kje nemotorizirani udeleženec lahko brez skrbi hodi. S tem pa tudi bolj ali manj dolgotrajno čakanje pred železniško zaporo odpade. Znano pa je, da je vse, kar je prepovedano, slajše. Torej se bomo spuščali v nevarnost ter na odprt prehod čakali drugje... Ni samo pešec »grešni kozel«. Dokaz za to je zgornji posnetek. Na takšne in podobne ovire smo se že skorajda navadili, saj jih je povsod dovolj. Še sreča, da niso preveč nevarni. Ob poteh po Tivoliju stoji kar lepo število znakov: prepovedano za vsa vozila. Kljub temu pa so pogosti gostje sprehajalnih stez motoristi in kole-saiji — prikoličarji. Enega izmed njih je kamera ujela pri počitku. Če pa je na prikolici še okoren tovor, kakor kaže naša slika, je možnost za nezaželeno še toliko večja. Da pa vse besede o nevarnosti niso le prazna slama, dokazuje zgornji posnetek. Čeprav je dal zakon o cestnem prometu pešcu več »svobode«, se je avto razbohotil v vse cestne sredine. Če pa je tu še neprevidnost ali zamišljenost, je nezaželeno kaj hitro tudi storjeno. ANDREJ SELAN PRAZNOVANJE DNEVA MLADOSTI -25. MAJ 1976 Pohodna enota osnovne šole Brezovica in učenci štirih višjih razredov so organizirali v počastitev dneva mladosti pohod v Kozlarjevo goščo skupaj z učenci osnovnih šol Preserje, Ig in Oskar Kovačič. Na tem pohodu je sodeloval in tudi vodil naš mentor Franc Šifrer-Ad am. Pohod je potekal po kurirski poti, po kateri je šel centralni komite in glavni štab Slovenije, ko seje premestil v Dolomite. Na skupni proslavi v Kozlarjevi gošči se nas je zbralo prek 1000 učencev osnovnih šol. Da smo ta pohod lahko izvedli, gre zahvala Gasilskemu društvu Brezovica, ki nas je prepeljalo prek Ljubljanice z rešilnim čolnom. Zahvaliti se moramo tudi občinski organizaciji ZRVS in ZB, ki sta nam za pohod odstopili radio postaje in preskrbeli malico. Po končani proslavi smo se vrnili domov in čeprav smo bili utrujeni, nam bo ta pohod ostal v nepozabnem spominu. UCENCI OS BREZOVICA Prekoračiti je bilo treba tudi Ljubljanico ALI POZNAŠ TABORNIŠKO ORGANIZACIJO Dragi bralec! Ali poznaš organizacijo? Ali naj ti povem, kaj je taborniška organizacija? Resnici na ljubo pa moram povedati, da tega ne morem izraziti samo z nekaj besedami. Popotuj torej v mislih z menoj; morda se bova razumela in oba enako vzljubila taborniško organizacijo. Ko si potoval po naši domovini, si marsikje srečal mlade fante in dekleta, dečke in deklice v taborniških krojih. Gotovo te ne bo sram priznati, da si morda celo vprašal svojega prijatelja ali pa slučajnega znanca, kdo pa so ti? Odgovor je bil: »To so taborniki.« »A tako!« si odvrnil, »to so tisti, ki taborijo in živijo v poletnih mesecih pod platnenimi strehami«. Marsikdo bi se ob takem pogovoru namrdnil, kajti njemu najbrže ni do takega življenja v naravi. Mnogi pa se morda sprašujejo: Kje pa je ta organizacija, da bi nanjo opozoril svojo hčer ali sina? Kje ju lahko včlanim? Pri tem pa marsikdo pomisli, da so se mladi in stari le preveč odtujili naravi in, če smo odkriti, je to res. Gotovo o tem še nismo mnogo razmišljali, nismo se potrudili, da bi kaj več zvedeli o tabornikih, o njihovem življenju in delu, najbrž se tudi nikdar še nismo vprašali, kakšni so pravzaprav cilji in program taborniške organizacije. Že prej sem dejal, da bi najbrže le malokdo znal odgovoriti na vprašanje, kaj je taborniška organizacija. Navadno mislimo, da je to nekakšna mladinska počitniška organizacija, katere člani morajo preživeti del svojih počitnic pod šotori. To pa je kar precejšnja zmota. Naši člani niso le mladinci in mladinke, temveč so to ljubitelji narave od 4. leta pa do pozne starosti. Torej ni skrbi, da te ne bi sprejeli v našo organizacijo in te pričakali z dobro voljo in odprtim srcem. Tudi izvor besede TABORNIK nas usmerja k temu, da mislimo le na taborjenje v poletnih mesecih. Povedati pa moram, da predstavlja taborjenje v naši organizaciji le del celotnega dela in je le nagrada za uspešno delo v organizaciji. Rekli smo že, da je naša organizacija vzgojna organizacija. Za vzgojo pa ima svoje posebne, mikavne prijeme. Imamo svoje taborniške zakone, ki jih je vsak dolžan izpolnjevati, saj je z vstopom v organizacijo prostovoljno sklenil živeti po njih. Imamo svojo osebno svečano zaobljubo, da taborniške zakone izpolnjujemo in spoštujemo. Tudi naši zakoni imajo svoj namen in smisel. Zakoni so koristni in globoko humani. Ali je mar težko pomagati mlajšim? Ali je mar znamenje zaostalosti, če spoštujemo in pomagamo starejšim? Ali je mar težko pomagati slabotnim pri delu, ljubiti in varovati naravo? Posebna značilnost in obenem mikavost naše organizacije je tudi v tem, da naši člani opravljajo posebne izpite. No, že beseda izpit je v vsakdanjem življenju sila nepriljubljena, kajti vsi smo prepričani, da se v življenju z njimi le prepogosto srečujemo. Pri naših izpitih preizkušamo znanje, ki smo ga pridobili na izpitih, partizanskih pohodih, na potovalnih taborih m drugje. Ker imamo člane različne starosti in različnega zanimanja, je tudi program izpitov in veščin razporejen na več stopenj. Torej nekakšen »Pokaži kaj znaš...« Dragi bralec, ali meniš, da je težko povedati, kar si doživel v naravi in kar si spoznal in se naučil v vsakdanjem delu v organizaciji? Menda soglašaš z menoj, da boš to lahko storil. Torej to ne bo več za tebe nobena obveznost ali izpit, temveč samo prijetna preizkušnja tistega znanja, ki ga vsak dan uporabljaš pri delu v organizaciji. Delo v naši organizaciji pa je močno usmerjeno k temu, da naše člane ob praktičnem delu seznanjamo s tradicijami narodnoosvobodilne borbe. Tu nam pomagajo partizanski pohodi po kurirskih poteh, po krajih, znanih iz narodnega osvobodilnega boja, dalje taborjenja na krajih, kjer so naši borci vodili hude boje in podobno. Seveda je to samo majhen izsek iz dela prav na tem področju. Naši člani se prav tako seznanjajo s pridobitvami v izgradnji najje socialistične domovine. Na izletih obiskujejo tovarne, kjer se v razgovoru z delavci seznanjajo s proizvodnjo, proizvodnimi procesi in pomembnimi dosežki posameznih kolektivov. Prepričan sem, da si tudi ti, dragi bralec, že večkrat želel obiskati kakšno tovarno, pa si ostal samo ob misli. Zato pridi k nam in popeljali te bomo povsod tam, kamor boš želel! Vse naše enote v taborniški organizaciji so med seboj tesno povezane. V enem kraju sestavljajo odred. V večjih mestih je več odredov. Zastopniki več enot pa sestavljajo mestno, občinsko ali področno taborniško organizacijo. V okviru republike deluje Zveza tabornikov Slovenije. DANILO ORAŽEM PARTIZANSKI MAMKI ZA 25. MAJ -DAN MLADOSTI 25. maj - dan kot vsak drug, je za nas Jugoslovane velik praznik. Rojstni dan maršala Tita. Na ta dan mu pionirji pripravimo proslave, delovne akcije, v dar dob štafetno palico, ki prepotuje vso Jugoslavijo. V počastitev dneva mladosti smo v razredni skupnosti 5. b razreda sklenili, da obiščemo osamljeno partizansko mamko v vasi Velike Poljane. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo najprej vdihnili osvežujoči zrak, ki je vel iz okoliških gozdov. Vzeli smo pot pod noge in kmalu dospeli do vasi. bh koncu vasi stoji stara, skromna hišica. V njej živi z osmimi križi, s tremi muckami in kravico partizanska mama. Srečali smo jo na kolovozu. Vesela nas je bila in kmalu smo se počutili kakor dobri znanci Pripovedovala nam je o težkih časih NOB in zaželela, da vojne mi ne bi doživeli. Zavzeto smo jo poslušali, nato pa ji deklamirali in peli partizanske pesmi. Obdarili smo jo s skromnimi darilci, odšli z njo v hlev, ga očistili - skidali gnoj in nastlali prijazni kravici,ki pričakuje telička. Pred odhodom smo kravo še „počesali“. Nato smo se poslovili in se vzpeli na bližnjo Grmado. Pot nas je utrudila. Z veseljem smo poiskali primeren prostor za piknik. V ljubki dolinici smo pekli, igrali nogomet, nabirali šmarnice. Prehitro se je sonce nagibalo k zatonu, ko smo s pesmijo korakali skozi vas do avtobusa, ki nas je popeljal proti Ljubljani. Takih akcij si še želimo. Vedno se bomo spominjali osamljene matere, ki tako sama živi na koncu vasice. UCENCI 5. b OS TRNOVO AKTIVNI MLADINCI IZ VELIKIH LAŠČ Mladinski aktiv v Velikih Laščah je postal aktivnejši. V maju je organiziral nogometni turnir na Cereji. Udeležile so se ga ekipe Šentvida, Kompoli, Gore, Retij, Kar-lovice in Velikih Lašč. Zmagala je Karlovica, ki je v finalu premagala Retje s 4:1 in tako osvojila pokal. Mladinski aktiv pa ni delaven samo na športnem področju. Skuša povezati vse mlade v kraju in okolici in jih vključiti v družbenopolitično delo. Tu je treba pohvaliti izredno prizadevno predsednico mladine Cilko Kaplan. Mladina naj bi bila v bodoče organizator in pobudnik vrste kulturnih manifestacij v kraju. Predvsem pa naj bi bilo več sodelovanja z ostalimi mladinskimi in drugimi organizacijami v kraju in občini. SPREJEM V ZSMS V sredo, 26. maja, dan za praznovanjem dneva mladosti, smo se odpeljali s pionirji 7. razredov v Kočevski Rog, kjer naj bi bili sprejeti v ZSMS. V Kočevskem Rogu smo poslušali spomine iz NOB Po približno enourni vožnji po lepi pokrajini smo prispeli v Žužemberk, kjer smo si ogledali spomenik padlim borcem. Član Zveze borcev je pripovedoval o Žužemberku in o tem, kaj vse so pretrpeli njegovi prebivalci med vojno. Po kratkem postanku smo se odpravili naprej. Med pogovorom in prepevanjem je pot hitro minila in kmalu smo prispeli na postajališče blizu Baze 20, kjer so se ustavili tudi naši osnovnošolci. Skupaj z nami so si ogledali ta zgodovinsko znameniti kraj, nato pa prisostvovali našemu sprejemu v ZSMS. Po kratkem počitku smo odšli po gozdni poti do Baze 20, kjer nam je tovariš šifrer, predstavnik članov ZRVS naše občine, povedal nekaj besed o tej vojni postojanki. Po ogledu smo se vrnili k avtobusom. Ob robu gozda smo se postavili v krog. Po slovesnih besedah tovarišice ravnateljice in predsednice mladinske organizacije smo bili sprejeti v ZSMS. Izkaznice sta učencem 7. c razreda razdelila Mestinšek Nataša, učenka 8. c razreda in Jani Baranja, učenec 8. b razreda. Po dobri malici so učenci osmih razredov nadaljevali pot po partizanskih krajih, mi pa smo se pomerili v streljanju, nato pa odšli proti Jelen-dolu, kjer smo si ogledali bolnišnico, v kateri se je med NOB zdravilo okoli 500 ranjencev. Z zanimanjem smo poslušali tovariša Šifrerja, ki nam je povedal nekaj o delovanju te bolnišnice. Pozno popoldne smo se vrnili proti doma Med potjo pa smo se ustavili še v Dolenjskih toplicah. Cb sedmi uri zvečer smo se sicer utrujeni, toda zadovoljni in polni lepih vtisov vrnili domov, tokrat ne več pionirji, temveč mladinci. ALENKA HABIČ 7. c. OS LJUBLJANA VIČ NASI VTISI S VIL SREČANJA PIONIRJEV ZGODOVINARJEV V BRESTANICI Na letošnjem JPI pod naslovom: „Naša domovina pod svobodnim soncem" je bilo med drugimi prireditvami tudi VIL srečanje pionirjev likovnikov in zgodovinarjev Slovenije v Brestanici Pionirji smo tekmovali na temi ,,Izgnanci". Srečanje se je pričelo v petek, 23. aprila s prihodom? občino Krško, tekmovanja pa so se odvijala nasledi dni. V nedeljo pa je bila zaključna prireditev in poj litev nagrad najboljšim tekmovalcem na gradu Brei niča. Tudi naša šola je prispevala pionirko likovnico in tričlansko ekipo za zgodovinski del tekmovanja. Skozi dež in gosto meglo smo se v petek vozili z vlakom proti Krškemu. Tu so nas na osnovni šoli Jurij Dalmatin pričakali pionirji gostitelji, ki so nas popeljali na svoje domove. Naslednji dan smo morali zgodaj vstati. Z avtobus so nas pripeljali iz Krškega do mesta tekmovanja. Tekmovanje se je pričelo ob 8. uri v telovadnici osnovne šole Adam Bohorič v Brestanici. Na samem tekmovanju je sodelovalo 57 šol iz vse Slovenije. Ob prihodu v brestaniško šolo so nam podelili spominske značke in nas popeljali do prostora, kjer smo se posedli okoli miz, pripravljeni na pismeni del tekmovanja. Uvodno besedo je še pred pričetkom reševanja testov podal dr. Tone Ferenc, nato pa so nas pozdravili še drugi visoki funkcionarji krške občine. Po prebranih pravilih tekmovanja so nam razdelili testne naloge. Čhs reševanja je bil sila kratek. Imeli smo na razpolago le 25 minut za reševanje 25 zgodovinskih vprašanj. Za nas tekmovalce je ta čas kaj hitro potekel in že je prišel tovariš, ki je zopet pobral naše naloge. J Po malici v tekmovalni dvorani smo odšli na grad Brestanica na ogled muzeja izgnancev. Nato pa smo v grajskem gostišču pričakali izid prvega dela tekmovanja-Prišel je težko pričakovani trenutek. Tovariš dr. Tone Ferenc je vsem tekmovalcem objavil rezultate in razglasil šest najboljših ekip, med katerimi je ekipa naše šole dosegla izmed 36 možnih točk kar 33, kar je pomenilo 1. mesto. . ^ Nepopisno smo bile tekmovalke vesele in srečne ot tako dobrem rezultatu, kajti tega nismo pričakovale. Nato je najboljše ekipe tovariš Ferenc odpeljal v grad, kjer je dobila vsaka ekipa svoje vprašanje, na katero je morala odgovoriti s pomočjo gradiva v posameznih muzejskih šolah. Ko smo to delo po 45 minutah opra' vili, smo se vrnili v brestaniško osnovno šolo na kosilo, nato pa smo se z avtobusi odpeljali na ogled 16 km oddaljene Kostanjevice na Krki, kjer smo si ogledali Gorju-povo razstavo in Formo vivo. Po vrnitvi pa se je pričel drugi del tekmovanja - kt® na isto temo kot dopoldansko tekmovanje. Med dvema možnima vprašanjema smo pravilno odgovorili kar na obe. ^ Prvo mesto oziroma še boljšo uvrstitev pa smo izgubu* zaradi dela v muzeju, kjer smo od 6 možnih točk W svoje delo prejeli le tri točke. Tako smo zasedli 3. do 5-mesto skupaj z osnovnima šolama Hoče in Deskle. V nedeljo pa je bila otvoritev in ogled razstave, ki s® jo že v soboto pripravili pionirji likovniki. Po zaključni prireditvi na gradu smo se v sončne111 nedeljskem popoldnevu odpeljali z vlakom proti Ljub" U3"1- . ^4 To srečanje pionirjev je bil za nas mlade velike?3 pomena. V zgodovinskih in likovnih delih tekmovanja so s® znova obudili spomini na trnovo pot naših izgnancev o leta 1941-1945. Med tem pa smo spoznali tudi nove prijatelje, s kate rimi smo skovali trdne vezi prijateljstva. Želimo, da bi se taka srečanja še nadaljevala in povf zovala ne le slovenske pionirje, temveč tudi pionirje vseh jugoslovanskih narodov. Pionirji naj bi se na teh sre *" njih še bolj poglobili v zgodovino jugoslovanskih nat'0' dovmedNOB. TATJANA KOŽUb MARTINA KOZJEK ZDENKA ZADNIKA* PROPAGANDNI TABOR NA DOBROVI Krajevna skupnost Dobrova je bila gostitelj letošnje?* občinskega praznika. V dneh pred velikim praznovanj61® je bilo v kraju več prireditev. Tudi taborniki odred| ..Miklavc Franci-Vinko" na šoli Dobrova smo se tokt* izkazali. Pripravili smo program za dvodnevni pr°P*" gandni tabor, a nam je vreme tako nagajalo, da s®1 morali načrt spremeniti. , Ni predvečer praznika smo torej pripravili kultur* večer, kjer je podalo zaobljubo 24 medvedkov in čeben ter zapriseglo 5 tabornikov. Ker je 27. april tudi d* Osvobodilne fronte, smo povabili medse borca ViktOri Zadnikarja, ki nam je pripovedoval o dogodkih iz NU ' Ni sam praznik pa nas je sonce že zgodaj obsijale smo zato na zelenici pri šoli postavili tabor. Povabil® srečanje so se odzvali tudi taborniki odredov ..Močvir tulipani" in ..Podkovani krap". Taborniki naše ob"^ smo se v prijateljskem srečanju pomerili v šaijive tekmovanju, signalizaciji, šport n Ul iger in v drugem. ^ Srečanje je bilo prijetno. Veliko novega sm° ^ naučili, predvsem pa smo zopet spoznali, da nas tabornike povezuje resnično iskreno tovarištvo. ^ TABORNIKI ODREDA ..MIKLAVC FRANCI-VlNP OB ZAKLJUČKU POHODA PO POTEH OSVOBODITVE 1J I iMi Tudi letošnjega »Pohoda po poteh osvoboditve«, katerega namen je ohranjati in razvijati tradicijo NOB in je posvečen 35*letnici ustanovitve OF ter obletnici izgnanstva, se je udeležilo veliko število borcev, prvoborcev, aktivistov OF, internirancev, članov ZRVS ter krajanov, med katerimi so bili še zlasti številni mladinci in pionirji. Na osrednji proslavi lega pohoda v Velikih u čah je številnim krajanom in gostom spreS*’ V narodni heroj, prvoborec Bojan Polak-Stje«* svojem govoru je obudil revolucionarno pre e tamkajšnjih krajev in orisal borbe slovenskih P ^ zanskih brigad po krajih, koder je potekal H’ pohod. J Marjeta Zlobko in Rudi Rupar, dva izmed najboljših mladih strelcev v republiki STRELSKA DRUŽINA IZ VELIKIH LAŠČ štiri ieta že prevažata rdeč fiatov kombi in njegov Požrtvovalni šofer -• trener strelske družine Vefike ^»če, mlade nadarjene strelce po vsej republiki. Prav to j^jno sodelovanje na vseh tekmovanjih jih je pri-fjjJjjj od bojazljivih prijemov orožja do ekipnih repu-prvakinj z zračno puško pri mladinkah iri pre-'oljivih pionirskih prvakov v okviru tekmovanj šolskih trtnih društev pri fantih. Veliko zaslug, da ie ta jportna panoga postala tako popularna med Laščani, JO® trener, ki je reorganiziral strelsko družino. Sedaj je cunjenih vanjo 170 članov, ki se delijo po vaseh: Kar-Rob in Velike Lašče v sekcije. Poleg teh vasi so ganjeni v družino še Turjačani, ki imajo tudi edini m?.m.etno zvezo z Laščami. Med člani, ki so vseh sta-vJi'11*1 skupin, so najbolj aktivni in perspektiv s. *caterimi je začel trener organizirano SUpovitvijo družine. Žal pa so ti Solarji večkrat pri- ktivni strelci delati z levitvijo rim53? ^ Potrditev svojih zmogljivosti, posebno postal1’ •It*1 zaradi velikih oddaljenosti nihče ne more titia^o *contro*trat'' Nekoliko boljše pogoje treninga nov0 ^i z malokalibrsko "puško pa morajo na trening v več v samih Velikih Laščah, kjer so lani v jeseni odprli Vanr stre*tšče za streljanje z zračno puško. Pred tekmo-kot Z ma*°kalibrsko puško pa morajo na trening v več jjA.ttio vožnje oddaljeno Ljubljano. Do nedavnega so Urin' vseh ovir še slabo orožje, ki jim je vseeno e"neslo lepe rezultate, ki so bili povod za nove uvožene p,?e; katere društvu nekaj ..pomenijo", posameznikom malo, saj jih zaradi raztresenosti bivanja vidijo le pred tekmovanjem. likn S ie’ t'a dosegajo strelci najboljše rezultate neko-poznejc tam nekje med 25 do 30 letom, toda na-^ ? tn izkušnje si morajo nabrati čimprej, posebno še, j>h n*1^0 v svojem okolju tako dobrodelnega vodjo, ki tblis? kstne stroške vozi okrog in so mu v veliko zado-nanTVo usPehi njegovih varovancev ter njihova volja po tani. ,,u' Čuti, da jim je potreben, in da je odgovoren Je- Njegov čut je sreča za mlade iz Velikih Lašč. MINKA SKUBIC Jezultati * balinanju ninskem prvenstvu občine Ljubljana-Vič-Rud-^že*1 so<šel0valo devet ekip osnovnih organizacij slt(ini„n®*a naše občine, so prva mesta zasedle na-SEtfye'kipe: l.TOVIL, 2. ISKRA HORJUL, 3. ISKRA deiav Tekmovai\je je potekalo v organizaciji športnih Para za ^0vi*a na balinišču v SP Svobode. Vsem eki-a uspeh in lepe športne boje čestitamo. Sortne drobtinice j Vse Tk?16 kolesarske akcije, ki so jo organizirale "v. PrQ„JneJ,a, Ljubljane, se je udeležilo 653 udeležen-S^ozila *’ jf -1® P0t'kal po področju naše občine, sta *nca. Tj.-1 dva po letin 69 let različno stara udele- ktatka i30Va^a pa je bila kolesarska proga mnogo pre-rt°g0 - n ^ je namesto s kolesom na pot podal kar peš. “a je biPretek'l v eni uri in 45 minut. Ce se spomnimo, ^liden. 8 R10®8 dolga 23 km, je dosežen čas izredno ?eri' delu Ljubljane so obdržali vodstvo tudi v di;u-„ ^uženo movapja za pokal PZS za letošnje leto in , JTnlajš; ^na8ali. Poleg članov pa so razveselili tudi bodo mladi igralci pokazali svoje ^^im u borbi z boljšimi ekipami Upajmo, da z 'Pehom kot letos! Cia ■ siin« ^rd0, ki vzdržujejo TRIM stezo na Vrhov-l‘n, Unič f*Zodar*ni nad početjem določenih oseb, ki 'ni za J 1 * »tnerokazne table na športni stezi. Odgo-^ upraven- 5s^k°do’ ki so znani, se ne javjjo, da bi sc Ul Čudno ravnanie!? ! ^ Gorski vodi o^lo<1woLosnovnih '.n0vn>n^,L?,rokc Vj^enostf" il?1® ’ J' »upravljanje piav nis.®- Od 7st I1 Jc tako pogosto vzrok za hude l6|h r.U,iunija nr»v n ostalim °U pritPuli- -l® ostal° ,e 112 neplaval m ^ ........ ‘ ' ireil šol naše občine je letošnje lete na desetdnevno bivanje na morje naravi je odpravljanje plavalni ne len^0 (lep0 vre^(.priznanl.'i ',se izmene so imele sorat delo obrf«mc toplo morje, kar je omogočal ^'erit0 doseaiin,VKt^j‘ ^ boljše rezultate ob koncu p nost.m vojjtf|i bojjšo strokovno u^iosobljcnostjo ni strokm, Vrst- ^ bodoče bi Kazalo usposobhe NJIHOV ČAS ŠELE PRIHAJA Zmaga s 30 točkami razlike v pokalni tekmi s Slovanom, ki uspešno nastopa v II. zvezni košarkarski ligi je prepričala vse prisotne o pravi vrednosti košarkaijev Trnovega. Ekipa, ki seje vrsto let borila za obstoj v 1. A slovenski košarkarski ligi, je z odlično igro zlasti ob zaključku tekmovanja prijetno presenetila vse ljubitelje tega dinamičnega športa v naši občini. Z zrelo in borbeno igro so zasedli solidno 5. mesto. Bolj kot doseženo mesto na lestvici pa razveseljuje igra, ki so jo sposobni prikazati V tekmi s Slovanom so nastopili s Jakhlom, ki se je vrnil v domači klub iz Olimpije. Z njim so se okrepili v igri pred košem, kjer doslej niso našli primernega igralca. Nizko rast, seveda gledano s košarkarskega stališča, so trnovčani doslej skušali bolj ali manj uspešno nadomeščati z odlično tehniko, ki je postala osnovna značilnost moštva. Ekipa je izredno homogena in igralci so izenačeni po kvaliteti. Nekaj več o svoji ekipi je povedal trener LOKAR, ki je dejal: ..Doseženo peto mesto predstavlja za nas velik uspeh, saj smo se vrsto let borili za obstanek. Predvsem pa je to velika motivacija za nas velik uspeh, saj smo se vrsto let borili smo se tudi oddolžili matičnemu klubu TVD Par-tizan-Trnovo, ki nam je omogočil nemoteno delo pod koši. Vsekakor ekipa postaja vedno bolj zrela in zmage niso več naključja. Dokazali smo, da postajamo močan košarkarski kolektiv, ki ima veliko bodočnost. Igralce vzgajamo in šolamo sami v pionirskih in mladinskih moštvih, tako da smo glede športnega kadra lahko brez skrbi. Se vedno pa smo nizka ekipa, brez visokih centrov, ki svojo igro gradi na dobrem obvladanju žoge in v kolektivni igri Zato nam tudi bolj ležijo dvorane, kjer te lastnosti pridejo bolj do izraza. Pogrešamo le dvorano v naši občini kjer bi lahko pričakovali pomoč lastnih navijačev. Sedaj smo prisiljeni domače tekme igrati v dvorani Ilirije v Šiški. VLožili bomo vse moči da ta problem do začetka naslednje sezone rešimo." Mlad kolektiv športnih entuziastov, ki vlaga svoj trud v športne namene, je na pravi poti hi vodi do še večjih uspehov v prihodnosti. Paziti je treba, da s te amaterske poti ne skrenejo, kar pa sedaj še prav nič ne kaže. Zato fantom lahko čestitamo za letošnji uspeh. Košarkarji Trnovega UTRINKI IZ MAKOVEGA TEDNA Mladinci iz krajevne skupnosti Krini-Rudnik so v Iškem Vintgarju postavili tabor. Priredili so tudi več športnih tekmovanj. Posnetek je s košarkarske tekme. REKREATIVNO PLAVANJE PK Ljubljana v sodelovanju zTKS Ljubljana-Vič-Rud-nik tudi v drugem polletju organizira rekreativno plavanje za naše občane. Poleti bo plavanje na kopališču Ko-lezije, kasneje pa v Tivoliju. Za enkrat tedensko dveumo olavanje morajo občani odšteti 180 din. Prijave in vsa ostala pojasnila dobite v prpstorih TJCS.n^še pbčine, Trg, Igrišče na Rudniku je pripravljeno! HOČEMO IGRIŠČE IN NE SMETIŠČE Ko se peljete po Dolenjski cesti proti Lavrici, lahko ob lepem vremenu opazite v bližini končne postaje mestnega prometa večje število mladih, ki prosti čas preživljajo v igri z žogo. Spomnite se na mladostne dni, ko ste še sami tekali za žogo in se mirno odpeljete dalje. Vendar je to shajališče okoliške mladine nekaj posebnega. Nadležni otroški smeh V urbanističnem načrtu mesta Ljubljane je bil za izgradnjo otroških in športnih igrišč v KS Rudnik točno določen prostor ob bodočem vzgojnovarstvenem zavodu, ki naj bi zrastel v bližnji prihodnosti. Mladina in otroci so na tem prostoru pogosto preživljali prijetne urice v igri z žogo ali ob drugačni zaoavi. Vendar bližnjim stanovalcem otroška igra ni bila povsem po volji. Sklicevali so se na kaljenje miru in škodo, ki sojo povzročili otroci s svojo igro. Prepiri SC se Vrstili drug za drugim. Ko pa se je spremenil še zazidalni načrt, so otroci in mladina ostali še kar tega prostora. Pričeti so iskati primerno rešitev iz te zagate, vendar so se vrteli v krogu in rešitve ni bilo. Ko so sprevideli, da se starejši za njihov problem ne zmenijo, so sklenili problem reSti sami. Organizirali so akcijo, ki je sprožila velik odmev med krajani. Hočemo igrišče Otroci in nekoliko starejša mladina je ponoči vse primerne zidove in plotove popisala s parolami, v katerih so odločno zahtevali svoj športni prostor. Pridružili so se jim tudi člani gasilskega društva, ki so tudi pogrešali prostor za vaje in strokovno izpopolnjevanje. Svoje igrišče bi za hitrejši razvoj potrebovalo tudi krajevno športno društvo, ki je v celoti podprlo najmlajše. Ni KS Rudnik so bili pripravljeni podpreti težnje krajanov in zagotovili so za dobo 10 let primerno zemljišče, kjer bi . lahko izgradili športne objekte. V začetku letošnjega maja so otroci, mladina, starši in člani krajevnih društev prijeli za delo. Ob marljivem delu so športni objekt bhko svečano odprli že 22. maja. hjihova prizadevanja so podprla tudi nekatera podjetja (Hoja, Kovinoservis) in pa TKS Ljubljana Vič-Rudnik, kije prispevala 10.000 diruirjev. S tem denarjem so lahko kupili najnujnejše športne rekvizite. Večino dela pa so opravili sami. Računajo, da je bilo vloženih prek 250 prostovoljnih delovnih ur. Ponovno se je pokazala pripravljenost krajanov, da z lastnim delom rešijo problem, na katerega so jih opozorili otroci. Predvsem rekreacija Čeprav so objekti (nogometno in rokometno igrišče, prostor za odbojko in skok v daljavo) narejeni po strogih tekmovalnih predpisih, bodo v prvi vrsti služili krajanom, ki so vložili največ truda. Svoje mesto so našli predvsem otroci, ki imajo zagotovljen prostor v dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah. Za njimi se bodo zvrstili vsi športa željni krajani po določenem vrstnem redu. Poseben odbor, ki ga sestavljajo delegati vseh krajevnih društev, bo urejal in vodil dela pri vzdrževanj u obstoječih objektov. Skušal bo rešiti tudi vse na novo nastale probleme, ki so nastali z novim objektom. Predvsem morajo rešiti problem parkiranja osebnih avtomobilov v bližini in ureditve obstoječe dovozne ceste. Ker za ta dela nimajo finančnih sredstev, nameravajo v bližini prepovedati ves motorni promet. S tem bi se izognili nastajanju škode na bližnjih posestvih, ter izognili bi se tudi hrupu. Odboi skuša poživiti tudi športno rekreativno dejavnost občanov, ki doslej te možnosti niso imeli. Sestavljajo tudi posebno žensko ekipo, ki bi lahko sodelovala na športnih prireditvah v naš občini. Vsi pa imajo v planu rekreativno dejavnost, šele potem pride na vrsto vrhunski tekmovalni šport. Tudi ekipe sindikalnih organizacij, ki žele uporabljati športne objekte, bodo morale pomagati pri njihovem vzdrževanju. Nikoli ni prepozno Prepričani smo, da bodo krajani znali čuvati novo pridobitev in otroci, ki so sprožili akcijo, hitro rasto in bodo lahko kmalu aktivno sodelovali pri vodenju in urejanju igrišč. V vsakem primeru je ta prostovoljna delovna akcija lep zgled drugim občanom, ki pogrešajo v svoji bližini primerno športno rekreativno površino. Na Rudniku so dokazali, da se z malo dobre volje m truda da narediti zelo veliko za mladino in splošen dvig športno rekreativne dejavnosti. Zato ni treba čakati na pomoč od drugje, kajti osnova je še vedno vkrajanih, ki so pripravljeni žrtvovati nekaj prostih uric za ureditev športnih objektov. Za začetek gradnje ni nikoli prepozno! PLAVANJE ZA VSE Tudi po koledarju smo že globoke zajadrali v poletje, čas dopustov in oddiha. Mnogi preživijo svoje počitniške dni ob vodi, ki edina nudi hladno osvežitev v vročih dneh. Hkrati nudi tudi nešteto možnosti za športno rekreativno dejavnost, ki jo vse prepogosto spregledamo. Naši občani in člani kolektivov v občini Vič-Rudnik so se za letošnjo letno sezono lahko temeljito kondicijsko pripravili v bazenu kopališča Tivoli, kjer je od začetka leta ob torkih teklo rekreacijsko plavanje. Organizator PK Ljubljana in TKS Ljubljana Vič-Rudnik, sta za občane pripravila zanimiva predavanja z demonstracijami plavalnih tehnik, organizirala strokovno vodstvo in na koncu plavalni test, ki je omogočil udeležencem preveriti svoje sposobnosti. Zanimanje za to obliko plavanja je bilo med občani v začetku zelo veliko. Ob koncu pa je bil bazen vedno bolj prazen, saj je v juniju že preneka-teri občan koristil letni dopust. Nekaj vprašanj o tej obliki rekreacije smo postavili rekreatorjem, ki so sc udeležili predzadnjega plavalnega torka v spomladanskem delu. Jeseni pa se plavanje v pokritem kopališču nadaljuje. MARJAN ČERNJAVIČ, bazenski mojster in reševalec: „V Ljubljani tako dobro organiziranega rekreativnega plavanja, kot ga ima vaša občina, nima nihče. Čudim se, da te oblike niso sprejele tudi ostale občinske TKS, saj se že po obisku vidi veliko zanimanje za tako obliko rekreacije. Tega mnenja sem posebno zato, ker bazenske zmogljivosti še zdaleč niso izkoriščene in bi lahko tudi drugi prebivalci našega mesta nabirali telesno kondicijo v vodi. Vsekakor pa športni delavci TKS Ljub-Ijana-Vič-Rudnik in v PK Ljubljana zaslužijo za svoje delo vso pohvalo." PETER RIBNIKAR, dipl. zgodovinar: „Na to rekreacijsko plavanje me je v začetku privabil svak, sedaj pa z veseljem hodim tudi sam. Pridobil sem si veliko novih moči ki mi bodo zlasti na dopustu prišle prav. Na večer vedno preplavam približno 1000 m, kar je za mojo starost kar dovolj. V bazenu samem me motijo plavalci, ki se na koncu ob steni za dalj časa ustavijo in preprečijo normalno odrivanje od sten. Tudi predavanja se mi niso zdela preveč posrečeno izbrana in bi bilo treba v bodoče to izboljšati. Strokovne pomoči priotnega re-kreatorja ne iščem zato, ker sem prišel plavat in ne na uro učenja. V celoti gledano pa je to rekreacijsko plavanje dobro organizirano in vodeno." ZLATA PERNE, uslužbenka: „Redno prihajam ob torkih zvečer v kopališče predvsem zaradi sprostitve. Imam namreč tako delovno mesto, kjer pretežno sedim in mi tako večerno razmigovanje v vodi zelo prija. Glede oiganizacije in vodenja rekreacije nimam pripomb, ker boljše oblike doslej še ni bilo. Tudi predavanja so pohvale vredna, čeprav jih le redko poslušam. Mogoče bi v bodoče spustili v bazen nekoliko manj ljudi, saj je včasih za normalno plavanje nekoliko prevelika gneča. Vsekakor pa si to plavanje želim tudi na jesen." TONE LOGAR, elektrotehnik: ,,Za to rekreacijsko plavanje sem zvedel v službi in smo od tedaj z delovnimi tovariši redni obiskovalci Sem prihajam predvsem zaradi ohranjevanja telesne kondicije in preprečevanja rasti trebuha Tudi drugih TRIM akcij se redno udeležujem, saj sem mnenja, da leta niso nikakor ovira za športno dejavnost. Koncept organiziranega plavanja se mi zdi zelo v redu. Privlači me zlasti dejstvo, da se o dolžini preplavane proge odločim sam in mi ni treba slediti napotkom kakega tovariša Razumeti morate, da po naporni službi pridem v bazen na sprostitev, kar mi doslej okolica daje. Pohvalil bi predavanja, ki so bila v večji meri v redu, nekaj pa se jih je žal ponesrečilo. Upam, da bo jeseni rekreacijsko plavanje našlo svoje mesto v bazenu, kar je vsekakor potrebno in koristno." SONJA ROZMAN, študentka: „Dokaj redno hodim na to rekreacijsko plavanje, saj mi nudi idealno sprostitev. Za pridobivanje telesne kondicije, pa sc mi ždi, daje enkrat na teden premalo. Predavanja sem ponavadi zamudila, ker prihajam nekoliko kasneje. Glede strokovne pomoči rekreatorjev pa sem naslednjega mnenja. Kdor si želi izpopolniti slog plavanja, naj se osebno obrne na plavalnega strokovnjaka, ki mu bo rad pomagal. Kdor pa tega ne želi, pa naj plava sam. Nad resnostjo v vodi sem bila v začetku presenečena, sedaj pa sem se tudi sama navadila plavati in ne kopati se. Organizator za izvirno idejo in samo izvedbo zasluži pohvalo." M. P. Zlata Černe Tone Logar Sonja Rozman ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV | VPRAŠANJE Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik pa nas je obvestil, da je 26. konferenca delegacij zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik postavila naslednje vprašanje: „Kako daleč je izvajanje 10-letnega programa cest in kako se zbirajo in trošijo sredstva, zbrana s sporazumom? “ ODGOVOR Glede na to, da delegatska vprašanja obravnavajo po vsebini isto problematiko, posredujemo delegacijam skupen odgovor in informacijo. Uresničevanje 10-tetnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane je prevzela Samoupravna interesna skupnost, ki se je v ta namen konstituirala na osnovi samoupravnega sporazuma dne 29. 10. 1975. Skupščina SIS je na svoji prvi seji izvolila izvršilne organe skupščine, sprejela statutarni sklep o organiziranosti SIS, kakor tudi sklep o organiziranosti strokovne službe SIS, ki naj operativno izvršuje sklepe samoupravnih organov skupnosti. Prav tako so bili sprejeti potrebni sklepi o postopnem prevzemu finančnih in operativnih poslov od izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane, ki je do tedaj po sklepu skupščine mesta izvrševal določene naloge v zvezi z izvajanjem 10-letnega programa izgradnje cest na območju mesta Ljubljane. Izvršilni odbor skupščine SIS je imel od svoje izvolitve do 2. seje skupščine 18. maja 1975 skupaj devet sej, na katerih je obravnaval najaktualnejša vprašanja v zvezi z uresničevanjem 10-letnega programa. O svojem delu je izvršilni odbor podrobneje poročal na 2. seji skupščine SIS 18. 5. 1976. Skupščina SIS je na osnovi predloženega gradiva, poročila izvršilnega odbora in same razprave sprejela vrsto konkretnih zaključkov, med katerimi so najpomembnejši naslednji: — da se v celoti podprejo stališča mestne konference SZDL v pogledu graditve cestnega omrežja Ljubljane, kar je glede na večmesečno polemiko nekaterih strokovnih društev in posameznikov še posebno pomembno, — potrjen je bil investicijski program za gradnjo Karlovškega mostu po sprejeti varianti nadvoza nad železnico in delno spremembo in poglobitvijo železniške trase, — na osnovi variantnih predlogov se je skupščina zavzela za rekonstrukcijo Prešernove ceste v varianti Prešernova-Levstikova cesta, — sprejet je bil finančni načrt SIS za leto 1976, ki zagotavlja potrebna sredstva za realizacijo obveznosti I. faze 10-letnega programa za leto 1976. Izvršilni odbor SIS je posvečal posebno pozornost organiziranju strokovnih služb. Tako je strokovna služba SIS v konstituiranju in postopoma prevzema nase vse finančno poslovanje, kije do tedaj potekalo pri oddelku za finance SML. Izvršilni odbor SIS je prevzel s posebnim poročilom tudi celotno dotedanje finančno poslovanje v zvezi z 10-letnim programom izgradnje cestnega omrežja, kakor tudi saldo sredstev. V letu 1976, in sicer do 20. 4. 1976 so znašali skupni dohodki SIS 81.360.731,45 din. V teh dohodkih so prispevki TOZD po samoupravnem sporazumu ter prispevki občin po družbenem dogovoru. Iz teh sredstev so doslej bila izločena sredstva v skladu z obstoječimi predpisi za gradnjo II. Najzahtevnejša objekta sta vsekakor mostova čez Mali graben in Ljubljanico. Investicijski stroški za to cestno povezavo so naslednji: — most čez Mali graben — most čez Ljubljanico - povezovalna cesta - odškodnine Skupaj 4,500.000 din 10,000.000 din 1,000.000 din 1,000.000 din 15,500.000 din Za gradnjo mostu čez Mali graben je že izdelan projekt, izdelana ponudba izvajalca del GIP „Gradis“ Ljubljana in pripravljene gradbene pogodbe. Z gradnjo se bo pričelo takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji po finančnih predpisih. Z gradnjo mostu čez Ljubljanico pa se lahko začne že v prihodnjem letu, če bosta Republiška skupnost za ceste in Samoupravna interesna skupnost za gradnjo cest 10-letnega programa v Ljubljani prispevali ustrezen del finančnih sredstev iz naslova pripravljalnih del za gradnjo Karlovškega mostu in južne obvoznice. Razgovori o tem so že' v teku. 2. FRANC KRANJC, DELEGAT DPZ VPRAŠANJE: Ižanska cesta je v nevoznem stanju. Kdaj bo urejena? ODGOVOR: Ižanska cesta je kategorizirana kot regionalna cesta in je zato upravljanje ceste v republiški pristojnosti, vsa dela na cesti pa naroča Republiška skupnost za ceste. Ta ima v programu ojačitev vozišča po sledeči dinamiki vlaganja sredstev: — leta 1978: odsek v dolžini 4,8 km v znesku 6,700.000 din - leta 1979: odsek v dolžini 5,1 km v znesku 7,100.000 din. Ne glede na razporeditev pa se občinska skupščina prizadeva, da bi se že v letošnjem letu začel uresničevati ta program, za kar obstajajo realne možnosti. V vsakem primeru pa bodo letos opravljena na tej cesti vsaj nekatera večja popravila iz naslova popravila zimskih poškodb. Zagotovila v tem smislu smo prejeli od Cestnega podjetja Ljubljana. 3. KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVO: VPRAŠANJE: Kako je z asfaltiranjem Borsetove in Švabičeve ulice s podaljškom? Kako je z podaljšanjem plinovoda do Trnovega ter z ureditvijo Rakove jelše? ODGOVOR: Borsetova in Švabičeva ulica sta na območju, ki je po zazidalnem načrtu za sosesko VS-1, Trnovo (bločni del) predvideno za gradnjo novih stanovanjskih blokov. Po tem zazidalnem načrtu se obe cesti rekonstruirata, pri čemer se lega Švabičeve bistveno spremeni. Zaradi tega zdaj ni mogoče izvesti modernizacije obeh navedenih cest. To bo mogoče šele, ko bo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje za ceste po sprejetem zazidalnem načrtu. Glede na to, da se GP ..Tehnika" iž Ljubljane intenzivno pri- ■ - i 4?/ , PRIKAZ CESTNE POVEZAVE / / , ; <%> MED OPEKARSKO IN IŽANSKO CKJO faze Drenikove ceste v višini 184)00.000 din ter poravnan dolg občinam Bežigrad in Šiška za posojila pri Drenikovi cesti v višini 7.000.000 din. Prav tako je bila Republiški skupnosti za ceste vplačana 50 % participacija za I. fazo gradnje Karlovškega mostu v višini 194)00.000 din. Te obveznosti so tudi vsebovane v finančnem načrtu za leto 1976, ki gaje potrdila skupščina SIS- isjaiek pregled stanja poteka del po posameznih objektih I. faze 10-let-nega programa je naslednji: 1. Drenikova cesta - dela tečejo po programu ter je gradnja I. faze to je sam podvoz pred zaključkom, oddana pa so že dela II. faze, medtem ko se za III. fazo gradnje pospešeno izvršujejo pripravljalna dela (urejanje premoženjsko pravnih zadev). 2. Karlovški most - izvršujejo se pripravljalna dela to je urejanje premoženjsko pravnih zadev in bo koncem junija vse pripravljeno, da se lahko prične gradnja I. faze, to je sama gradnja mostovne konstrukcije. Republiški sekretariat za urbanizem bo v teh dneh izdal lokacijsko odločbo. Sami izvedbeni projekti so tik pred dokončanjem, tako da se z deli lahko prične v najkrajšem času, glede na to, da je tudi bila izVršena licitacija in izbran kot najugodnejS ponudnik za izvajalca t. j. Gradis Ljubljana. 3. Prešernova cesta - skupščina SIS se je zavzela za izgradnjo variante Prešernova - Levstikova cesta in so bili ti sklepi tudi posredovani Republiškemu sekretariatu za urbanizem, ki naj bi izdelal ustrezno odločbo. Vsi pogoji so dani, da se z rekonstrukcijo Prešernove ceste prične že v jeseni letošnjega leta. 4. Celovška cesta - v teku so pripravljalna dela t. j. urejanje premoženjsko pravnih zadev, katera po pogodbi izvaja Sklad za urejanje mestnih zemljišč občine Šiška. V postopku je izdaja lokacijskih smernic, izdelujejo pa se tudi projekti. Pričakuje se, da se bo z deli pričelo še v letošnjem letu. 5. Obvozna cesta Čmuče-Dolgi most - v postopku je sprememba generalnega urbanističnega plana ter vzporedno usklajevalni postopki med občinami glede poteka trase. V zvezi s postopkom spremembe GUP se je začela že znana polemika nekaterih društev in posameznikov, ki so vplivali na sam postopek pripravljalnih del tako na tem kot tudi ostalih objektih. Pri tem bi želeli opozoriti, da je samo za izdelavo projektov potrebno 18 mesecev in da se to delo ne more pričeti v celoti izvajati, dokler niso izdane lokacijske smernice in sprejete predlagane spremembe GUP Zato so podvzeti ustrezni ukrepi, da bi pospeSli potrebna pripravljalna dela. Posebno bi želeli opozoriti na problem pravočasnega urejanja premo-fenisko pravnih zadev, ker zadevni postopki ovirajo hitrejše izvajanje vseh deli Zato bo potrebno sistemsko omogočiti hitrejše urejanje tozadevne problematike vključno s sprejetjem vseh tistih ukrepov, ki so v pristojnosti mesta in občin. Zaradi posebnega interesa in odgovornosti SIS za gradnjo cest Ljubljana bo po dogovoru z Izvršilnim odborom SIS pripravil širšo informacijo o poteku del po stanju 30. 6. 1976, ki bo posredovana vsem TOZD in krajevnim skupnostim kakor tudi vsem ostalim družbenopolitičnim organom in organizacijam. Pričakujemo, da je s to informacijo dan zadovolj iv odgovor na postavljena delegatska vprašanja. Član izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane MARKO RAINER 1. SVETIC FRANC, DELEGAT DPZ VPRAŠANJE: Kako je z gradnjo mostu čez Mali graben? ODGOVOR: Gradnja mostu čez Mali graben je člen v načrtovani cestni povezavi med Opekarsko cesto in Ižansko cesto, ki jo nameravamo uresničiti v srednjeročnem obdobju 1976-1980. Iz priloženega tlorisnega prikaza (iz idejnega načrta) je razvidno, da je ta cestna povezava sorazmerno kratka (nekaj nad 700 m), kljub temu pa bo z njo razrešenih veliko prometnih, vodnogospodarskih, komunalnih, urbanističnih in drugih problemov. Po njej bo speljana tudi avtobusna linija javnega mestnega prometa do Črne vasi. pravlja za začetek gradnje ca. 300 stanovanj po proizvodnem programu za trg, začeli pa bodo z gradnjo že to jesen in da nameravajo združeni investitorji v prihodnjih treh letih zgraditi še nadaljnjih 500 do 600 stanovanj v tej soseski, lahko z gotovostjo pričakujemo, da bosta v tem triletnem obdobju zgrajeni tudi navedeni ulici, seveda v skladu z lego in izvedbo po zazidalnem načrtu. O plinovodu Kbseze-Trnovo lahko povemo, daje vgradnji in daje odsek od Kosez do Tomažičeve praktično že zgrajen; letos se bo nadaljevala gradnja do Murgel, prihodnje leto pa naj bi bil zgrajen do Trnovega, ko bo GP »Tehnika" že dograjevalo prva stanovanja iz svojega proizvodnega programa za trg ob Riharjevi ulici (za bencinsko črpalko Petrola). Glavni zadržki za urbanizacijo območja Rakove jelše, kjer je zgrajeno večje število stanovanjskih hiš brez potrebnih dovoljenj, so bili predvsem - da je'bilo z urbanističnim načrtom mesta Ljubljane to območje opredeljeno kot nezazidljivo in da te svoje odločitve Skupščina mesta Ljubljane še ni spremenila! - aa poteka čez to območje sorazmerno širok rezervat za ;-aditev južne obvoznice in avtoceste - da je zaradi nereguliranega hudourniškega Malega grabna to območje poplavno in - da za zdaj še ni ustreznih možnosti za zgraditev potrebnih komunalnih objektov in naprav. Z izdelavo regulacijskega načrta občine seje ugotovila možnost za južnejši potek južne obvoznice in avtoceste, o čemer je že sklepala Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik in podala Skupščini mesta Ljubljane predlog za premaknitev rezervata iz Rakove jelše proti jugu. Ta pa spremembe za zdaj še ni sprejela. V letošnjem letu je predvidena tudi gradnja novega mostu čez Mali graben, v katerega bodo vgrajeni tudi komunalni objekti za Rakovo jelšo (kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon, plinovod). Po dokončanju izdelave regulacijsekga načrta, kar bo še letos, bo občina predlagala mestu, da se območje Rakove jelše uvrsti med zazidljiva območja, nato pa izdela zazidalni načrt, s katerim naj bi se poleg novih gradenj (zaradi racionalnosti zazidave območja) vključilo čimvečje število že zgrajenih objektov, če ne bo mogoče vseh (glede na poteke cest, komunalnih vodovodov, morebitnih drugih javnih objektov itd.). Šele ko bo opravljeno vse navedeno bo možno pričeti z urejanjem in oddajanjem stavbnih zemljišč, urediti promet z zemljišči in izdajati lokacijska in gradbena dovoljenja. Za čimprejšnjo razrešitev zadevne problematike pa je potrebno, da se tudi prizadeti občani (investitorji) iz Rakove jelše ustrezno organizirajo v okviru stanovanjske zadruge in prispevajo svoj delež. 4. KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA. VPRAŠANJE: Kako je možno parcelirati in prodajati kmetijska zemljišča, ki ležijo izven zazidljivih površin in umestnost zazidave Sela s počitniškimi objekti? ODGOVOR: Promet s kmetijskimi zemljišči je urejen v zakonu o kmetijskih zemljiščih, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 26/73. Ta določa, da mora lastnik kmetijskega zemljišča pred nameravano prodajo ponuditi to zemljišče prednostnim upravičencem (Kmetijska zemljišča skupnost, kmetijska organizacija združenega dela, mejaš ali drug kmet v primerni oddaljenosti). Ponudba se izroči pristojnemu krajevnemu uradu, ki jo za petnajst dni pritrdi na svoji oglasni deski, drugi izvod pa pošlje kmetijski zemljiški skupnosti, da se odloči o nakupu. V danem primeru v naselju Selo je kmet lastnik verjetno objavil svojo ponudbo na pristojnem Krajevnem uradu Dobrova in ker kmetijske organizacije združenega dela niso uveljavile prednostne pravice, je lastnik lahko prodal kmetijsko zemljišče interesentom po svoji izbiri. Pri tem tudi ni zakonske ovire za izvedbo parcelacije za nadaljnjo kmetijsko dejavnost, pri čemer pa se ne spuščamo v ocenjevanje smotrnosti parceliranja in drobljenja kmetijskih površin. Ker leži kompleks naselja Selo izven zazidljivih površin, tam ni dovoljena, niti predvidena gradnja ne počitniških ne stanovanjskih hiš, zato tudi more- bitna parcelacija ne daje novim lastnikom pravice spreminjanja namembnosti in kulture posameznih zemljišč. NAČELNIK: JOŽE LEKŠAN REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE Strokovna služba ZADEVA: Delegatsko vprašanje v zvezi s finansiranjem obvoznih cest v Ljubljani V zvezi z delegatskim vprašanjem na 21. seji zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 20. 4. 1976, ki se nanaša na finansiranje obvoznice, vam posredujemo model finansiranja 10-letnega program« izgradnje cest na območju Ljubljane: 1. Za obvozno cesto Čmuče-Dolgi most in Dolgi most-Dolenjska cest« v dolžini 32 km je investitor Republiška skupnost za ceste. Mesto Ljubljana pa bo participiralo 25 % vrednosti investicije. 2. Za vpadnice v mesto v trasah magistralnih cest (Karlovški most, Celot- j ška, Prešernova, Tržaška, Titova in Dolenjska cesta) je investitor Republiška skupnost za ceste in SIS za gradnjo cest Ljubljane. Investicije se pokrivajov razmerju 50 % : 50 %. 3. Mestne ceste, ki so zajete v desetletnem programu, finansira SIS «« gradnjo cest Ljubljane v celoti in je za to izgradnjo tudi investitor. Iz gornjega modela je razvidno, da za ljubljanske obvoznice ne odvj« sredstev le ljubljanska regija, ampak sodeluje tudi Republiška skupnost M ceste z združenimi sredstvi celotne republike. Vodja programskega sektoij« MARJAN KRAJNC, dipl. in« VPRAŠANJE: Kakšni so izgledi za semaforiziranje križišča pr^. Šentjakobskim mostom? To sta krajevni skupnosti Stara Ljub (jan3 in Trnovo. ODGOVOR: »Semaforizacijo križišč po dosedanjih dogovorih financiraj0 skupščine prizadetih občin. Zato predlagani ukrepi novega prometnega r°-žima zajemajo semaforizacijo le tistih križišč, za katere so že občinske skup ščine ali drugi investitorji predhodno zagotovili potrebna sredstva. Zato b1 glede na konkretno vprašanje morali občinski skupščini Center in Vi0! proučiti možnost sofinanciranja predlaganega križišča, saj sicer iz prometa0 tehničnih razlogov ni zadržkov za postavitev semaforja." Član izvršnega svet* skupščine mesta Ljubija”0 MARKO RAINE” OPOMBA: Na delegatska vprašanja DK št. 32 (ali je v srednjeročnem pla'111j zajeta tudi gradnja družbenih najemnih stanovanj za prosvetli0; delavce), DK št. 2 (kako bo SIS realizirala gradnjo najemnih stanovanj in kateri so vzroki za podražitev gradenj Pionirja Novo niest.° j na Bonifaciji), kljub večkratnim urgencam, samoupravna stanovanj' | ska skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik še ni posredovala odg0" | vorov. ŠE ENKRAT 0 ZELENICAH V MURGLAH ustavne spremembe v nekem smislu tudi hišne svete postavile p° novno v otroško dobo, ko bomo morali še veliko storiti, da bodo tisto, kar pričakujemo- Žal pa je res, da za volontersko delo v hišnem svetu ne obstoj* veliko povpraševanje, posebno ne v Murglah, kjer se pojavlja nek«) stvari, o katerih govori tovarišica Zagorčeva. Zato je potrebno p° gledati, kje so vzroki. Očitek predsedniku hišnega sveta, da >nt* ambicijo biti alfa in omega, je točen le takrat, ko gledamo s,var*.ji katerih koli razlogov skozi lastna očala. Upam pa si trditi, daje ž°tj* opraviti vse sam, v resnici le žalosten rezultat premajhne pomoč' angažiranosti vseh stanovalcev. v-? C? bi kljub povedanemu bilo v Murglah le tako, kot trdi tovariš Zagorčeva, vseeno mislim, da bi v bodoče kazalo izkoristiti vse st«- možnosti za urejanje zadev. Predvsem mora biti vsem zelo jasno, predsednik hišnega sveta samo prvi izmed tistih, ki jim je zbor! novalcev poveril to nelahko nalogo. j. Tako, da ima vsakdo možnost in dolžnost posredovati svoje pre° loge, sugestije in zadeve hišnemu svetu ali zboru stanovalcev. . . Žal pa moram povedati, da so zbori stanovalcev v Murglah obiskani, čeprav je tovrstne problematike veliko in za reševanje k bi moral biti vsakdo zainteresiran. i od Da je vloga in delovanje hišnih svetov vroča tema, ne kaže samo zapis tov. Zagorčeve, temveč predvsem vrsta člankov in razprav, v katerih se med drugim iščejo tudi rešitve in odgovori na problematiko hišnih svetov. Ce je obširno ponavljanje znanih stvari o rastlinstvu in živalstvu ter prvotni rodovni lasti velikih zelenic ustrezna oblika za izpeljavo negativne ocene o hišnem svetu Murgle, je stvar presoje vsakega .posameznika. Prav tako je stvar presoje trditev, da smo zaradi tu irj tam nepočiščenih pasjih iztrebkov barbarska dežela. Dve leti po sprejetju najnaprednejše ustavne ureditve na svetu, da ne govorim o vsem, kar smo dosegli od leta 1941. Ni pa resnična trditev glede gradenj, prizadevanj itd. Oziroma o dogovarjanju o teh zadevah z odpravnim odborom. Pri nas v načelu gradimo na podlagi dovoljenj’ črnograditelji, ki kršijo predpise, pa naj tir ž ne pričakujejo od razgovora z odpravnim odborom (v Murglah se imenuje le-ta nadzoru' odbor) legalizacijo čme gradnje. Kdo izdaja gradbena dovoljenja, Pa vemo najbrž vsi. Obstaja še neka druga globoko vsebinska netočnost, iz katere rezultira tudi način gledanja na stvari tako tovarišice Zagorčeve kot tudi marsikoga drugega. Zelenice v Murglah geografsko res sodijo v krajevno skupnost Kolezija in tako naprej, vendar šeni trdno prepričan, da smo vsi stanovalci in hišni svet Murgle sposobn' uporabljati in oskrbovati zelenice. Hišni in ulični sveti so kot najn®' posrednejša oblika demokratičnega odločanja najbolj upravičeni razpravljati in odločati o zelenicah in ne potrebujejo nobene g« »tutorja". Pravna osnova te upravičenosti pa je že skoraj dve le'1 zapisana v zakonu o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Sedaj pa resnično k stvari. O pomenu in vlogi hišnih svetov t01 vsemu, kar se je z njimi dogajalo ne bi ponavljali, dejstvo pa je, d* * 'Ce sem pravilno obveščen, je bila tovarišica Zagorčeva prisotna skupno treh zborov samo enkrat. Prav tako ni svojih pogledov Jelo sveta sporočila na pravi naslov, temveč se je, preden je izčrP* te možnosti, obrnila na časopis... Vprašanje je, če ni formacjja pri krajanih Velikih Lašč ali še kje drugje ustvarila V”. polnoina neobjektivne slike. Moram povedati, da trenutno hišni svet Muigle I. stoji Pr ,'jy, membnimi odločitvami, pred sprejetjem svojih normativnih ak pred izvedbo lanskoletnega samoprispevka itd- Seveda bo o 'cn'(m. ročal zbor stanovalcev, kateremu bo tudi predložil program ^ Prav tako bi kazalo ustanoviti tudi nekaj komisij. Ce bo tovar^j Zagorčeva uspela prepričati svoje sosede, daje zbor stanoval® v^0 hišni svet tisto mesto, kjer naj bi se lomila kopja ali bi se prija® J prepričevali o boljših rešitvah za naše skupne zadeve in če ,113 »j učinek dosegla tudi najina polenika, potem bodo <111 oupravni v naselju lahko ustrezno odigrali svojo vlogo in bo to udi zagoto ^ da se bodo nekatere stvari, ki dosedaj morda res niso bile us® urejene, premaknile z mrtve točke. Tega pa si najbolj želi hišni svet Murgle in še posebej njegov P sednik. PRIMOŽA* i>uHU'v£>I^/