114
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Zadnje 4 seje zbornice poslancev pred velikonočnimi prazniki so bile važne in posebno zadnja, 1. aprila, bila je jako viharna. V prvi teh sej je dalmatinski poslanec Danilo stavil predlog, naj se Graničarji zaslišijo , predno se konečno sklepa, da vojaška Granica prestane; dr. C o sta ga je podpiral v tehtnem govoru, kterega prinesemo drugi pot. Se ve, da je padel Danilov predlog, ker v dvalizem zagrizena večina zbornice ne dopušča, da bi Cislajtanec se vtikal v Translajtančevo gospodarstvo! — Zadnja seja je bila že zatega del zanimiva, ker je kazala, kaka razcepljeni so že ustavoverci med seboj. Slo je v tej seji za to, da se za letošnje leto dovoli postavna število rekrutov. Veliki štajarski ustavoverec in „večni minister" Rechbauer je meril na to, naj se temu mi-nisterstvu, ker „ni mes6 iz njihovega mesa", nič vojakov ne dovoli; drugi so zarad Tirolske koncesije se grozili in so odščipniti hoteli 1^20 rekrutov. Pri glasovanji je po veČini glasov vendar obveljalo število , ki ga je vlada zahtevala, namreč 56.041 vojakov za armado in 5604 reserve. Minister grof Hohenwart je centralistom spet dobre solil, najbolj pa jih je razkačil vrli tirolski poslanec baron Giovanelli s tem, da je „rajhsrat" zmirom le „versammlung" imenoval. Tudi o tej seji drugi pot več. — 18. dne t. m. se zopet začne zborovanje, ki je jr saboto čez praznike prestalo.
Francosko, Čedalje huje so homatije tukaj. Punt v Parizu dobiva čedalje strašnejšo podobo. Francoz, mori Francoza. Tako imenovana „rdeča stranka" v Parizu strahuje glavno mesto tako, da prva vlada v Ver-zajlu jej ni kos. Thiers, načelnik vlade, ki biva v Verzajlu, sicer upa, da bode zbral toliko armade, da bode v kakih 10 dneh mogel planiti čez Pariz in stra-hovati puntarje; al mogoče je, da puntarji še pred planejo čez vlado v Verzajlu. Tu bode še kri ščurkoma tekla!