glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za leto xii., št. 63 — cena 10 din gorenjsko kranj, 14. avgusta 1959 Dobrodošel Na povabilo predsednika re-Publike Josipa Broza-Tita bo v 8°boto, 15. avgusta, prispel na obisk v Jugoslavijo etiopski ce-^r Haile Selasie I. Jugoslovan-8lci narodi se iskreno veselijo ob»ska cesarja, ki prihaja dru-v našo deželo, ker postajajo Prijateljski odnosi med Etiopijo «0 Jugoslavijo čedalje tesnejši in Prisrčni. Čeprav imata Etiopija Ir» Jugoslavija različno notranjo Ureditev, uspešno razširjata medvojno sodelovanje, .in to ne famo na političnem področju, ^ je doslej prišlo do izraza v zvezi s številnimi važnimi vPrašanji, zlasti v okviru OZN, Pred sejami občinskih ljudskih odborov o kmetijstvu Po začeti poti Po naših industrijskih krajih se je vsa pretekla leta utrjevala misel, da smo pač nekmetijski predel dežele in, da so s preskrbo s kmečkimi pridelki upravičene težave. Tako so včasih posamezniki tolmačili in opravičevali pomanjkanje solate na Bledu, pomanjkanje mleka na Jesenicah, sadja v Tržiču in podobno. Prav tako je veljala ugotovitev, da pač na Gorenjskem ne moremo imeti dovolj žita ne mesa in podobno. Nekateri zadnji podatki pa kažejo drugače. Čeprav imamo v našem okraju samo 18 odstotkov kmečkega prebivalstva, se je prav letos pokazalo, da s pogodbeno proizvodnjo, z intenzivnim kmetijstvom, z uvajanjem agrotehnike in podobno lahko močno dvignemo tudi kmetijsko proizvodnjo. To je pokazal letošnji pridelek novih sort pšenice, to so pokazali razni plantažni nasadi itd. Tudi v preskrbi naših potrošniških središč z mesom (danes uvaža- mo v okraj približno 60 odstotka mesa) so še velike rezerve za povečanje živinoreje na neizkoriščenih travnikih itd. Skratka, uspehi so vidni. Hkrati pripravljajo večje akcije, ki naj bi v prihodnjih letih zagotovile potrebne količine mleka itd. Ze to jesen bodo začeli graditi sodobne hleve za novih 900 glav živine v okviru naših kmetijskih posestev. Toda vsi ti doseženi uspehi in neposredne perspektive so samo dokaz neizpodbitne prednosti skupnega dela na večjih površinah , ne glede na to, če je to v okviru pogodbenega sodelovanja kmetov, ali gre za kmetijsko posestvo. V glavnem gre za ugotovitev, da razdrobljena individualna proizvodnja danes ne bi mogla nuditi toliko blaga potrošnikom v industrijskih središčih, kot lahko nudi načrtno kmetijstvo na večjih površinah. Konec avgusta bodo občinski ljudski odbori po našem okraju na svojih posebnih sejah pretresali prav vprašanja kmetijske proizvodnje in preskrbo prebivalstva. Brez dvoma jim bodo doseženi uspehi lahko pobuda za daljne napore pri koncentraciji sredstev, pri uvajanju agrotehnike in krepitve pogodbene dejavnosti in kmetijskih posestev. Marsikje to ovira privatna lastnina in podobno. Toda koristniki skupnosti zahtevajo smele ukrepe, kar ne bo le v prid delavcem, potrošnikom, marveč tudi samim kmečkim proizvajalcem. k. m. Na otroških igriščih je danes povsod živahno. Mnogi šolski otroci, ki niso odšli ha počitnice na morje, se zabavajo in igrajo doma, da jim tako prej mine čas Regresno politiko je treba vskladiti i ukrepi za povečanje kmetijske proizvodnje rparveč tudi na gospodarskem, Kulturnem, zdravstvenem in dru-8lr) področjih. Iskreni prijatelj-sj*' odnosi med Etiopijo in Jugoslavijo so prišli doslej do izraza v več oblikah sodelovanja. Go-^Podansko sodelovanje v okviru **Upnih jugoslovansko-etiopskrh društev kakor tudi tehnično so-^lovanje se razvijata v obojestransko zadovoljstvo. V razvi-j5nJu svojih materialnih sil se Etiopija opira na sodelovanje Z drugimi deželami, pri tem pa se J*e Povezuje z nobenim blokom. 2 obiski pomenijo nov napor popije, di bi utrdila svoj polo-jWi ki ga ima dandanes v med-^rodnim življenju in prispela k splošnemu mednarodne-mu sodelovanju. Naša narodi bodo pozdravili Prihod suverena te najstarejše Afriške države s toplo dobrodošlo- Pričakujejo, da bo tudi to-jj**t» tako kot v prejšnjih sre-CanJih, prišla do izraza enotnost gJ*disč obeh državnikov v pogla-yitnih mednarodnih problemih ln da bo sedanji obisk utrl pot n°vim oblikam medsebojnih od-n°sov in sodelovanja. Kranj, Bled in drugi naši kraji "odo prihodnji teden počaščeni 1 visokim obiskom. Po daljšem Jjotovaiju po evropskih deželah *° Nj. Vel. etiopski cesar Haile Selasie I. obiskali tudi našo dr-av«. Kot je predvideno, bo pri 1,88 10 dni, od 15. do 25. avgu-Mi smo še prav posebno zadovoljni, ker bo, kot predvide-visoki gost prišel v sredo, 19. avgusta popoldne skozi Kranj °a Bled, 21. avgusta zjutraj pa 8e »o vračal. Cesar Haile Selasie je bil pri že pred štirimi leti. Tudi Dredsednik Tito je bil že dvakrat v Etiopiji in ob vsaki priložnosti ^u Je prebivalstvo tamkajšnje "ežele izkazovalo neizmerne sim-F**U*. Zato se bomo ob tej pridnosti tudi mi, vsaj delno, oddolžili gostoljubju ondotnih na-»dov in množično pozdravili Predstavnika prijateljske dežele. NASl GRADITELJI OB RDEČEM MORJU V etiopsko pristanišče Ašabb Priptul prvi jugoslovanski tanker, ki ga rabijo pri gradnji tamkajšne luke. Gradnja luke Ašabb, ki bo največje ob Rde-^e«n morju, je eno od velikih đ*l Jugoslovanskih podjetij na et,opskem ozemlju. Skupne investicije za ta objekt znašajo 11»000 dolarjev. r-^ Pred jesensko dejavnostjo organizacij ZK v občini Kranj Za širšo ideološko vzgojo Program VII. kongresa ZK) kakor tudi resolucija IV. kongresa ZKS letos, postavlja v ospredje ideološko vzgojo članstva. Zato občinski komiteji posvečajo več pozornosti raznim tečajem, seminarjem, predavanjem in drugim oblikam kolektivne ter individualne vzgoje. Občinski komite ZK Kranj bo tudi to jesen poslal na politično solo C K ZKS v Ljubljano 3 člane. Kakih 30 kandidatov pa je predvidenih za okrajno politično solo v Kranju. Mimo tega pripravljajo ustanovitev posebne občinske politične sole. Po sedanjih zamislih bi to bila morda trimesečna "šola, ki bi jo obiskovali zlasti mlajši člani. S takim širšim načinom ideološke vzgoje upajo, da bi čimprej usposobili potreben politični aktiv po podjetjih in naseljih. Vzporedno s tem pa bodo nadaljevali tudi s predavanji. Študij s pomočjo predavatelj- skega kadra je lani dobro obrodil. Za prve teme tega 'studija po osnovnih organizacijah jeseni imajo predvideni še zadnji dve poglavji iz Programa VII. kongresa. Prav tako predvidevajo posebna predavanja in študij resolucije IV.kongresa ZKS in nekaterih važnejših referatov na tem kongresu. Kot praktična pomoč sekretarjem osnovnih organizacij Z K pa je namenjen tudi krajši (morda eno- ali dvodnevni) seminar, ki ga nameravajo pripraviti jeseni. Na tem seminarju želijo seznaniti udeležence zlasti o tem, kako je treba pripraviti in voditi razne sestanke, kako je treba ravnati z ljudmi v medsebojnih odnosih in tudi o osnovah kadrovske politike pri nas. — Prav tako je na seminarju predvideno predavanje o glavnih nalogah in oblikah dela osnovnih organizacij v delovnih kolektivih, na vaseh itd. K. M. I J Nedavno tega je ZIS sprejel več predpisov o spremembah v sistemu regresov kmetijstvu in gozdarstvu, da bi se politika te vrste gospodarskih olajšav vskladila z ukrepi za povečanje kmetijske proizvodnje. Tako bo znižan ali povsem odpravljen regres za nekatere vrste strojev in orodja, nadalje za gorivo in mazivo ter zlasti za tista sredstva za zaščito rastlin, ki jih uvažamo. Delno bo znižan regres tudi za nekatere vrste umetnih gnojil. Poraba sredstev iz regresnega sklada za kmetijstvo je bila po podatkih sekretariata ZJS od leta do leta večja. Tako je šlo lota 1952 na račun regresa za kmetijske stroje, umetna gnojila, sredstva za zaščito rastlin, goriva in maziva, za nakup živine iz uvoza itd 5,6 milijard dinarjev. Ze leta 1953 so se ti izdatki za trikrat povečali. V letu 1954 so bila ta sredstva za kakih 4 milijarde dinarjev manjša kot v prejšnjem letu, v letu 1955 pa so spet narasla na 16,5 milijarde, leta 1956 pa so znašale 17,5 milijarde dinarjev. Predlanskim, v prvem letu izpolnjevanja regresnega plana za razvoj kmetijstva, smo dali na račun regresa 28.844 milijonov, lani pa so ta sredstva znašala 24.680 milijonov. Po načrtu za letos naj bi šlo iz regresnega sklada 30 milijard dinarjev. Na podlagi analiz regresa je ZIS sklenil, da ne bo več regresiral tistih strojev in orodja, ki so se jih kmetovalci privadili in katerih cena je dostopna, kot tudi ne strojev, katerih cena, pa tudi regres sta majhna. Regres pa ostane v veljavi za stroje, orodja in naprave, potrebne za izpolnjevanje novih tehnoloških procesov v kmetijstvu. S tem v zvezi bodo pristojni organi odobravali večji regres za težke stroje, manjšega (ali sploh ne) pa za lažjo in cenejvše. Odpravi se regres na vse kmetijske stroje, ki so rentabilni in katerih nakup se izplača. ZIS je izdal tudi odlok, da se odpravi regres na stroje, ki jih v omejenem številu izdelujemo na obrtni način. Rregres za goriva in maziva se bo znižal za kakih 25 odstotkov, ker le-ta razmeroma malo vplivajo na proizvodno ceno enote kmetijskega pridelka. ZIS je že sprejel predlog sekretariata za kmetijstvo ln gozdarstvo, da regresa za umetna gnojila načelno ne bi kazalo znižati, ker sestavljajo izdatki za nakup in uporabo gnojil znaten del cene kmetijskih pridelkov. Regres bi znižali samo za tiste vrste umetnih gnojil, pri katerih ni mogoče znižati tudi prodajne cene, in sicer tako, da bi dobivali potrošniki umetna gnojila po enakih cenah kot doslej. Da bi potrošnike vzpodbujali, Preskrba naših industrijskih središč z zelenjavo Delavska središča t našem okraju so vedno močnejši potrošnik sadja in povrtnin. Ta porast je znatno hitrejši kot premik prebivalstva iz kmetijstva v izvenkmetijske dejavnosti. V letošnjem prvem polletju so po naših trgovinah prodali enkrat več solate kot lani (samo iz uvoza), in sicer 312.000 kilogramov v primerjavi s 168.000 kilogrami lani. Potrošnja marelic se je celo potrojila; lani do konca junija so jih prodali 9110 kilogramov, letaš pa celo 27.810 kilogramov. Podobno povečanje porabe beležijo tudi pri drugih vrstah sadja in zelenjave. Pravijo, da gre tu za spremembo navad, za spremembo načina prehrane itd. Del te spremembe pa je morda tudi posledica boljše oskrbe trga. Prejšnja leta niso bili redki primeri, ko je zmanjkalo solate, paradižnika, sadja itd. Letos je precej bolje, čeprav ne kaže zanikati posameznih pomanjkljivosti. Zanimivo je, da je kljub povečani potrošnji uvoz tega blaga vedno manjši. Domača proizvodnja namreč narašča iz leta v leto. Solate v glavni sezoni, ne le, da je ni treba več uva- žati, marveč jo naši proizvajalci včasih kar ponujajo. Uvažati morajo samo zgodnjo solato, konec maja pa je že dovolj domače. Najmočnejša pridelovalca solate sta KZ Zabnica in KZ Križe. Toda če je govora o solati iz KZ Križe, potem ne bi bilo prav, če ne bi omenili dva zasebna kmetovalca: Aljančiča in Tirana. "Ta dva kmetovalca pogosto zalagata celotno tržišče s solato. To kaže, da je v naših krajih moč uspešno gojiti zelenjavo in s tem bolje izkoristiti obdelovalne po vršine kot s pridelovanjem krompirja, koruze, žita itd. Tako pridelovanje pa zahteva več pazljivosti, več dela in izkušenj, včasih tudi tveganja. Razumljivo pa je, da bi bili uspehi na večjih površinah in z uporabo agrotehnike itd. znatno večji. Pogosto lahko opazimo, da kmetijske zadruge zanemarjajo (Kikup raznih -drobnih« pridelkov. Tako so se nekatere zadruge le a težavo odločile za odkup kumar, stročjega fižola in podobno. Letos je bil primer, da so kmetje metali ringlo v čebre za žganje, medtem ko so za potrebe našega trga morali uvažati to sadje iz drugih krajev. Na splošno velja, da je letos preskrba s sadjem in zelenjavo znatno boljša. To ne velja le za Kranj, marveč tudi za Tržič, Bohinj in Bled, pa tudi za Jesenice, kjer so s pomočjo tržne inšpekcije znatno izboljšali maloprodajno mrežo. — Podjetje -Sadje zelenjava«, ki je pred leti malone edino zalagalo trgovine z zelenjavo, postaja nekakšen organizator, ki priskoči na pomoč samo kadar je potrebno. Širše in smotrno pridelovanje raznih povrtnin ter široka odkupna mreža teh pridelkov nam konec koncev lahko zagotovita okrepitev trga z lastno proizvodnjo. Levji delež pri tem je pričakovati od kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug. K. M. da bi uporabljali umetna gnojila enakomerno vse leto in bi s tem tudi omilili pomanjkanje skladiščnega prostora za umetna gnojila, se uvaja različen regres v sezoni in izven nje. Tako bo v februarju, marcu, aprilu, avgustu, septembru, oktobru in novemibru regres na umetna gnojila manjši za 500 dinarjev pri toni, v januarju, maju, juniju in juliju (izven sezone) pa Za 500 din večji. Iz seznama regresiranih sredstev za zaščito rastlin »e črtajo organski fungicidi in sredstva, pridobljena na podlagi HCH v prahu, zniža pa se odstotek regresa na lindan v prahu, r»a DDT v prahu, na modro galico in druge preparate. S tem se predvsem pospešuje domača proizvodnja že znanih zaščitnih sredstev, obenem pa bomo s tem prihranili 650 milijonov dinarjev, medtem ko normaLna preskrba kmetijstva s temi sredstvi ne bo ogrožena. Študentje lz dvanajstih držav v Kranju V sredo, 12. avgusta dopoldne je obiskalo Kranj in Gorenjska 40 študentov iz dvanajstih držav, in sicer iz Švedske, Anglije, Francije, Poljske, Urugvaja, Čilea, Združenih držav Amerike, Alžira, Tunisa, Peruja in Italije, ki so na mednarodnem študentskem srečanju v Ljubljani. Vodi jih predsednik odbora za mednarodne zveze pri univerzitetnem odboru v Ljubljani tovariš Frajčov. Inozemski študentje so si najprej ogledali kranjsko tovarno -Iskra«. — Po končanem ogledu so imeli razgovore s predstavniki mladinske in ostalih organizacij v podjetju. Študente je najbolj zanimalo, koliko delavci preko proizvodnih konferenc lahko vplivajo na proizvodnjo. Po ogledu tovarne -Iskra« so študentje nadaljevali pot na Bled in preko Vršiča v Trento. Ustavili se bodo tudi v Kopru in Portorožu. M. 2. r Ob Vodovodnem stolpu, na Zlatem polju, v Stražišču in drugod okrog Kranja -rastejo-« nove stanovanjske hiše. Upi številnih prosilcev se približujejo končni uresničitvi. Največ stanovanj bo letos vseljivih pri Vodovodnem stolpu. Prvo stopnišče velike hiše je vseljivo prav te dni. Hkrati s stanovanji urejujejo tudi prostore za trgovine, za otroško igrišče itd., kar bo prispevalo k čimprejšnji uveljavitvi tamkajšnje stanovanjske skupnosti. Na sliki: Stanovanjske hiše pri Vodovodnem stolpu. Zagata na Bledu Uslužbenci v turističnem uradu zasedeno zadnje rezervno ležišče, na Bledu so te dni v veliki zagati. O povečanem obisku v drugi Vse hotelske in tudi privatne po- polovici julija poročajo tudi iz stelje so oddane. Ležišč za nove raznih obmorskih krajev in znanih goste, ki vsak dan prihajajo, ni- zdravilišč, kot na primer iz Roga- majo več. Na Bledu se te dni za- ške Slatine, Vrnjačke banje itd. Na blejskem kopališču je bilo v zadnjih dneh zelo živahno držuje približno 2400 gostov, kar je znatno več kot lani v istem času. Začetek letošnje turistične sezone ni kazal velikega obiska. Čeprav je bilo že v maju in juniju precej več tujih gostov kot lani, pa ■'»kupno število vendar ni preseglo povprečja. Tako so imeli še v začetku julija prostih kakih 530 postelj. V drugi polovici julija je bilo nezasedenih le še 165 postelj, v glavnem pri privatnikih, medtem ko je bilo v začetku avgusta Letos je zlasti zanimivo, da je število obiskov iz inozemstva po-rastlo. V prvih sedmih mesecih (največ pa v poletni sezoni) je bilo v primerjavi z lanskim letom izdano v Franciji za vstop v Jugoslavijo 50 odstotkov več potnih dovoljenj, v Avstriji 39 odstotkov, v Švici 37, v Angliji 24, v Italiji 20 odstotkov itd. Po številu prevladuje Avstrija, kjer je bilo letos do konca julija izdano 128.000 potnih listov za vstop v Jugoslavijo. 1. c. iz naših krajev PO POTEH IX.KORPUSA Aktiv Zveze borcev v tovarni »Sava« v Kranju je nedavno organiziral obisk nekaterih krajev na tolminskem in goriškem, koder se je bojeval IX. Korpus. Obiska se je udeležilo 30 članov ZB. Obiskali so Idrijo, Mast na Soči, Novo Gorico in Trnovsko planoto. Najlepši sprejem je bil v Trnovem. Ta vasica je bila v času NOB priča naštetih borb in je bila v celoti porušena in požgana, po osvoboditvi pa lepo obnovljena. Udeleženci iz tovarne »Sava« (med njimi je bilo več bivših pripadnikov IX. Korpusa) so tam obdarili šolske otroke in vdove padlih borcev. Za tem so obiskali še znane partizanske kraje Lokve, Predmejo in Ajdovščino ter se z avtobusom vrnili preko Postojne v Kranj. Zdaj pripravljajo podoben obisk, in sicer na Gorjance. — Tam je bilo namreč precej članov njihove organizacije ZB v času NOB. Seveda so v Savi taki obiski možni, ker jim uprava podjetja nudi vso pomoč. -I. c. PROTI PODRAŽITVI Na svetovnih tržiščih se je zadnje čase zelo podražilo usnje. Zato bi bila naša industrijska podjetja, ki izdelujejo obutev in uvažajo usnje, prisiljena podražiti obutev in usnjeno galanterijo. To pa bi seveda prizadelo življenjsko raven delovnih ljudi. Da se to ne bi zgodilo, so pristojni organi že ukrenili potrebno. Tako kot bodo za višje najemnine in elektriko zagotovili ustrezne prejemke (plače, pokojnine itd.) so proti podražitvi obutve nastopili z regresom. Po predlogu, ki ga bodo dali še v potrditev Zvezni ljudski skupščini, je predviden regres za milijardo in 60 milijonov dinarjev podjetjem usnjenih izdelkov, kar naj zagotovi, da se maloprodajne cene ne bodo zvišale. 1. c DVE NESREČI V BOHINJU Pretekli petek sta se pripetili v Bohinju dve nesreči, ki sta zahtevali poškodbe dveh oseb in materialno škodo za okoli 60.000 dinarjev. V bližini hotela »Zlatorog« sta ise na ovinku zaletela dva motorista, pri čemer si je A. Č. močno poškodoval koleno, F. R. pa je utrpel le materialno škodo na motornem kolesu. V bližini vasi Brod pa se je zgodila kaj nenavadna nesreča. — B. A. iz Beograda se je skupno s svojo materjo pripeljal na izlet v Bohinj z novim avtomobilom Fiat 1100, ki ga je malo prej prevzel v jeseniški carinarnici. Mali je v bližini vasi hotela odpreti okensko steklo, odprta pa je vrata in se zaradi hitrosti vozila nagnila ven. Ko je (sin to opazil je. spustil volan in zagrabil mater ter jo pričel vleči nazaj v vozilo, ki pa je medtem zavozilo s ceste na travnik, kjer sta oba potnika padla iz avtomobila. Vozilo pa je samo nadaljevalo pot pToti reki Savi in se ustavilo šele v vodii. Mati je dobila notranje poškodbe, na vozilu pa ni večje škode. RAZBURLJIVO III. KOLO Na mladinskem državnem prvenstvu v šahu na Bledu je bilo predvčerajšnjim odigrano III. kolo. Kakor poročajo, je večina udeležencev zelo borbeno razpoložena, kar se kaže tudi v samih partijah. Tik pre dzačetkom III. kola se je pojavil na prvenstvu tudi Bruno Parma, ki se je vrnil s svetovnega mladinskega prvenstva v Švici. Čeprav zelo utrujen, je z lahkoto odpravil svojega nasprotnika. Rezultati III. kola: Kozarčanin : Jovič remi, Perenčević : Miloševič 0:1, Velimirovič : Iljevski 0:1, Vuče-novič : Paš 1:0, Lozić : Parma 0:1, Nemet : Jakovac 1:0, Janžek : Radonjić prekinjeno. Po III. kolu še vedno vodi Nemet 3, Vu-čenovič 2,5, Kozarčanin in Iljevski 2 itd. TE DNI PO SVETU % V Beograd je te dni prispela z letalom iz Karačija misija dobre volje republike Kube, ki jo vodi izredni veleposlanik major Ernesto Guevara Serna. Na ze-munskem letališču je kubansko misijo dobre volje sprejel in pozdravil v imenu Zveznega izvršnega sveta sekretar ZIS Veljko Mičunovič. • V Apeninih in nekaterih krajih severne Italije poročajo o hudih nalivih in nevihtah. Med Bologno in Firencami je celo železniška proga na več mestih pretrgana. Hudo so poškodovane električne napeljave in druge komunikacije. Zadnje vesil GOSPODARSKO. SODELOVANJE S SUDANOM V Beogradu so končani razgovori med našimi in sudanski-mi gospodarstveniki za gradnjo velike tovarne lepenke v Kar-tumu. Hkrati so sklenili tudi pogodbo za gradnjo tovarne usnja v sudanski prestolici. NORMALIZACIJA TRGA V ROMUNIJI V Ljudski republiki Romuniji so znižali cene mnogim industrijskim izdelkom. Hkrati pa s0 zvišali prodajne cene nekateri"1 živilskim potrebščinam. Meso in mesni izdelki so podražili za 20 do 28 odstotkov. Gre za norm*" lizacijo cen, ki naj prispevajo stabilizaciji trga in enakomerni potrošnji posameznih vrst blaga- SIRIJA BOGATA Z NAFTO V Damasku so sporočili, *J so v severovzhodni Siriji odkrili nova ležišča nafte. To je izjavil minister za industrijo osrednje vlade ZAR dr. Sidkv. Menijo, da bo Sirija čez nekaj let postala močan proizvajalec naft* na svetu. I KUBANSKA MISIJA V JUGOSLAVIJI V Jugoslavijo je prispela misija dobre volje republike Kube-Misija je gost Zveznega izvr§-nega sveta in bo ostala pri nas šest dni. Kubanska misija je že dlje na potovanju po azijskih io afriških deželah. < U L T U R N J M O ZAIK Se mesec dni in spet se bodo odprla vrata šol in internatov, spet bo živ-žav po cestah, v avtobusih, vlakih .. . »Kako je z novim traktom Dijaškega doma na Zlatem polju?« smo vprašali tovariša Franja Klojčnika, upravnika doma. »Znano je namreč, da so domske kapacitete za učence v Kra- POMANJKANJE TURISTIČNE ZAVESTI Lep dan, 22. julija, me je zvabil na kratek sprehod po lepi škofjeloški okolici, kjer je Turistično društvo postavilo pred leti lične klopice. Ze ob poti »Za grad« sem bil pošteno razočaran: vsi leseni deli klopic so bili zrezljani, porisani in popisani. Na Kranclju pa so »pospeševalci turizma« kratko in malo zmetali s hriba v dolino naslonjala. »Najlepši« prizor pa se nudi obiskovalcu na Starem gradu. Z barake, ki jo je postavilo Turistično društvo, da bi v njej hranili material in orodje za konservacijo razvalin, so neznanci strgali strešno lepenko, zruvali lesene stopnice, vso okolico pa nastlali s papirjem in odpadki. To pa še ni vse. Novo in staro kopališče je glavni cilj in pravi eldorado zlikovcev, ki za zabavo razbijajo mize, vdirajo v kabine in jih uporabljajo za stranišče. To je vsekakor žalostno spričevalo turistične zavesti Loča-nov, posebno mladine. Dokler ne bodo vsi gledali za tem, da bi gostu omogočili čim lepše sprehode in počitek, dokler ne bo razvoj turizma stvar vseh, ne pa samo stvar Turističnega dru- nju in sploh v okraju premajhne štva, so prizadevanja le-tega za vse prosilce. Ali bo novi popolnoma brez koristi. trakt že letos sprejel nove K.J. učence?« Otvoritev prenovljenega muzeja v škofji Loki Dijaški dom na Zlatem polju bo dograjen spomladi, eno nadstropje novega trakta pa že letos • Na 15- mednarodnem glasbe- servatoriju v Ženevi, bo nasto- premiero, ki je bila pred kratki* nem natečaju, ki bo 19. septem- pilo 264 kandidatov iz 36 držav, v Londonu, dvignila pravcato at- bra do 3. oktobra letos na kon- Iz Jugoslavije so se prijavili mosfero nestrpnosti. To gledali*"0 štirje kandidati. delo je prvi poskus avtorja na P°" »Novi trakt Dijaškega doma na Zlatem polju je že pod streho, popolnoma dograjen pa bo šele pomladi, aprila 1960. Zasilno pa bomo že letos usposobili eno nadstropje, da bomo s tem rešili najnujnejše primere med številnimi prosilci,« je začel tovariš Klojčnik in nadaljeval: pa bodo preuredili v skupni klubski prostor za dekleta in fante oziroma v skupno dnevno sobo za stanovalce. Med šolskim letom bodo namreč v novem traktu le dekleta, v starem pa fantje. Vsi prostori bodo opremljeni z novim, modernim pohištvom, z vzidanimi omarami, v vsakem nadstropju novega trakta pa bo tudi garsonjera za vzgojitelja. Letos bodo dvignili za eno nadstropje tudi vmesni trakt med starim in novim delom doma, v njem pa bosta dve garsonjeri, vsaka za dve osebi, in dve bolniški sobi. © V soboto je odpotovala v Moskvo jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila mednarodnega filmskega festivala. V delegaciji so filmski režiser Stole Jankovič, direktor pod. UFUS Pavle Cunovič in igralka Nada Skrinjar. Jugoslovansko kinematografijo bo zastopal film »Skozi vejevje nebo«. £ Od 14. do 19. septembra bo na Bledu VI. kongres folklori-stov Jugoslavije, na katerem bodo razpravljali o glasbeni folklori, običajih, ljudskem plesu, književnosti in podobnem. Posebno pozornost bodo posvetili razvoju folklore v času ljudske revolucije. £ Komedijo Johna Osborna »Družba Pavla Stikvja« je še pTod lju glasbene komedije. V njej r hotel Osborne ponovno kritizirat1 sodobno angleško družbo, le da 0e je to pot poslužil humorja in satire. In kakšen konec je dočaka'0 to gledališko delo? Komedija .'" kakor pišejo kritiki, končala 0 splošnem žvižganju občinstva 1 ob neodobravanju povabljenih 0°' sto v. 0 Jugoslovanska radio - televizij* bo priredila v Opatiji od 10. d° 12. septembra 1.1. festival zabar»e glasbe. Na festivalu bosta nas*0' pila Veliki zabavni orkester R^ Ljubljana pod vodstvom Boja*1" Adamiča in RTV Zagreb pod vod' s-tvom Ferda Pomikala. Oib tej P**' ložnosti bo nastopilo tudi 13 PeV* cev iz Beograda, Zagreba in Lju^' ljane. Na festivalu bodo izbra'1 najboljše popevke ter najboljše li' vajalce in jih nagradili. LJUDJE IN DOGODKI Francoska bomba v škripcih Muzej v Skofji Loki praznuje letos pomemben jubilej — dvajsetletnico obstoja. Leta 1939 so se zbrali prizadevni škofjeloški rojaki in intelektualci ter na podlagi zgodovinskega gradiva, zbranega za I. gospodarsko razstavo osnovali muzej. Med vojno so bile zbirke precej uničene, ostanek pa so vskladiščili v Kapucinski cerkvi. Takoj po osvoboditvi je bil zopet osnovan Škofjeloški muzej, ki je dobil svoj sedež v Puštalskem gradu. Kasneje se mu je pridružil še muzej NOB v Domu ZB. SPOŠTOVANJE NEW YORKA Ob odhodu našega dosedanjega generalnega konzula Lazara Liliča iz New Yorka, mu je predsednik tega mesta izročil v poklon posebno tiskano zgodovino. V posvetilu pa je predsednik napisal, da je to izraz posebnega prijateljstva in spoštovanja njegove občine ter prebivalstva tega mesta. Novi trakt Dijaškega doma na Zlatem polju »Ko bo novi trakt popolnoma dograjen, bo kapaciteta Dijaškega doma 320 učencev. Služil bo dijakom STTŠ Kranj, Ekonomske srednje šole Kranj, Administrativne šole in Gimnazije. Letos bomo lahko sprejeli le 250 prosilcev, medtem ko je prošenj za sprejem že okoli 350. To se pravi, da je prosilcev že sedaj več kot pa bo kapaciteta doma, ko bo popolnoma dograjen.« »V kakšne namene bodo služili prostori doma med letnimi počitnicami?« »Tudi v prihodnjih letih računamo na obisk raznih seminarjev, kot je bilo to že doslej. V novem traktu bodo na primer med počitnicami stanovali otroci iz La Ciotata ter drugi udeleženci raznih kolonij, seminarjev, tečajev itd., v starem traktu pa bodo dobile prostor domače zdravstvene kolonije itd. V spodnjem nadstropju novega trakta bo tudi dvorana za kulturne prireditve s stalnim odrom in okoli 300 sedeži.« Tovariš Klojčnik nam je še povedal, da bodo že letos pričeli tudi z gradnjo nove jedilnice za 200 ljudi — načrti so že pripravljeni — sedanjo jedilnico Po dvanajstih letih sta sedaj oba muzeja dobila nove prostore v najbolj primerni stavbi — loškem gradu. Muzej je lokalen in splošen — ohranja vse, kar govori o preteklosti in življenju na ozemlju bivšega »loškega gospostva«. Kratek sprehod po sobah z obnovljenimi in izpo-poljenimi zbirkami daje zelo pester vtis. Najbogatejša zbirka je etnografska, njej sledi zgodovinska, medtem ko sta prirodoslovna in arheološka zbirka manjši. Lepo urejen je tudi oddelek NOB, moderna ureditev je pravi kontrast zgodovinskim zbirkam. Sedanja preureditev je terjala veliko žrtev in vsestranskega dela, pa tudi denarja, ki ga je velikodušno prispeval Občinski ljudski odbor in druge ustanove. Veliko zanimanje za muzej in pa to, da je postal grad z muzejem najprivlačnejša točka Škofje Loke, pa bodo gotovo poplačali ves trud, ki sta ga v preureditev vložila muzejska uprava in Muzejsko društvo. Laburistično glasilo »Daily Herald« je napravilo nepričakovano senzacijo. Ta britanski časopis je minuli torek objavil poročilo, ki v bistvu zatrjuje, da pri izdelavi francoske bombe sodelujejo nemški strokovnjaki. Novica je zbudila širok odmev po vsem svetu. V Bonnu in v Parizu so pohiteli, da bi jo zanikali kot »popolnoma izmišljeno«. Toda ali so lahko storili drugače? — se brez prizanašanja sprašuje javnost. Nemci namreč po bruseljskem sporazumu iz leta 1955 ne smejo proizvajati niti se oboroževati z z atomskim orožjem. Ali ni to torej najboljša pot, da se zaobidejo določbe teh sporazumov in da nemški atomski znanstveniki pridejo do potrebnega tehničnega znanja o izdelavi atomske bombe? Še več, britanski časopis celo govori, da je Zahodna Nemčija razen s strokovnjaki tudi finančno podprla francoske napore pri izdelavi atomske bombe. V nemški in francoski prestolnici seveda zanikajo tudi to obtožbo. Kje je zdaj resnica? Vsekakor bo to težko ugotoviti, saj so vse priprave pri proizvodnji bombe zavite v nepro-dušno, pravo »atomsko« skrivnost. Prav zato pa jih je tudi nemogoče preveriti. To je morda slaba točka obtožb britanskega časopisa in hkrati njegova najmočnejša. — Res da tako ne more dokazati svojih trditev, toda hkrati jih tudi nihče ne more ovreči. Pri tem nekateri opazovalci podčrtavajo dejstvo, da je prav isti časopis pred kratkim prvi objavil zadevo z raketnimi izstrelki THOR, ki je prav tako zbudila precejšnje razburjenje. Takrat se je pokazalo, da je bil »Daily Herald« zelo dobro obveščen. To seve ne more biti dokaz tudi v sedanjem primeru, toda — pripominjajo nekateri — francosko-zahodnonemško sodelovanje na področju jedrske energije je tako že precej razvito in čeprav morda ne sega na neposredno proizvodnjo atomskih bomb", so ga vendar že uresničili na torišču splošnih znanstvenih jedrskih raziskav. Celotna afera je kljub uradnim zanikanjem v še slabši luči predstavila francosko bombo, čeprav ta še ni končana. Proti neporojeni francoski bombi se je že tako dvignil val protestov iz afriških dežel, ki se bojijo radioaktivnih sevanj, ki bi jih povzročila eksplozija. Kajti znano je, da so Francozi izbrali za prvi atomski poskus puščavo Saharo. Francoska vlada si sicer zdaj na vse kriplje prizadeva dokazati, da poskus ne bo prav nič nevaren za afriška ljudstva, vendar pa to ni odstranilo splošne vznemirjenosti na afriški celini. Prav te dni so zbrani predstavniki devetih afriških neodvisnih dežel na konferenci v Monroviji, iiDenjski prestolnici, združeno protestirali proti nameravani francoski atomski eksploziji. Se več, celo italijanski atomski znanstveniki so izrazili zaskrbljenost, da ne bi radioaktivni drobci padli tudi na italijansko ozemlje. Čeprav je torej francosK* bomba šele v embrional«e'': stanju, povzroča splošno skr~ vsemu svetu. Pri tem morda " gre toliko za povečanje Škod' d' ljivih radioaktivnih sevanj zemeljskem ozračju kakor tu°g za politično škodo. Pariz namerava preizkusiti svojo bo prav v trenutku, ko Pre. stavniki treh atomskih sil ' SZ, Velike Britanije) iščejo bližjo pol, da bi za vselej vxtr nehali z jedrskimi poizkusi. si Francoska bomba, s katero hoče Pariz spet povrniti s [j ves velike sile, je torej v posrednem nasprotju z miroU0 nimi prizadevanji, ki si že ** v ali tako s težavo utirajo P°* \, današnjem razrvanem svetu. e Nič čudnega torej, če nihče gleda s prijaznim očesom takšna prizadevanja seda"' francoske vlade in če name* vani poskus atomske ekspl02.^ vzbuja vsesplošni protest ogorčenje javnosti v svetu. MARTIN TOM AZIC Izdaja CP »Gorenjski tfc*« — Urejuje uredniški odbo* — Direktor S. Beznik — O*" govorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 4?* — Uprava 397 — Teko** račun pri Komunalni banW ▼ Kranju 607-70-135 — ha J a ob ponedeljkih tn p«*" klh — Letna naročnina dinarjev, mesečna 50 Gospodarske vesti T Tovarna vagonov v Kraljevu je doslej izvažala v B«rmo, Turčijo in Sovjetsko zvezo razne tipe vagonov. Te dni Pa je izdelala tudi vago-ne za ZAR in sklenila po-BOdbo z vzhodnonemškimi in Madžarskimi železnicami. • Upravni odbor Kmetijske Poslovne zveze v Ljutomeru Je na zadnji seji sklenil, da ^2 zgradil tovarno močnih **tnil. Gradnjo te tovarne uterneljujeo potrebe po koncentratih, kajti sedanja to-varna močnih krmil v Ljubljani ne more več zadovoljiti vsern potrebam. J Po najnovejših cenitvah ^druženja živilske industrije °odo jugoslovanske tovarne •sladkorja proizvedle letos Približno 320.000 ton sladkorja ali 150.000 ton več kot lani. *~e upoštevamo, da znaša domača potrošnja sladkorja približno 250.000 ton ali 16 kilogramov na prebivalca, nam Prihodnje leto sladkorja ne bo treba več uvažati. • Na Goriškem se je letos Močno povečal promet skozi obmejne bloke. Tako je potovalo na jugoslovansko stran 2ll85 itaiijanskih, iz Jugoslavije v Itahjo pa 74.403 Jugoslovanskih državljanov. v ietošnjih prvih sedmih mesecih je prestopilo mejo že I38-925 italijanskih in 477.763 Jugoslovanskih državljanov, Povprečno torej 2908 aseb dnevno. • Komisija za odobravanje '."Vesticijskih programov ZIS Je odobrila investicijski pro-Sram za zgraditev prve eta-De severne luke v Splitu. V teJ etapi bodo povsem dogradili obalo, ob kateri bo Jahko pristajalo pet preko-0ceanskih ladij z 12.000 ton ^sitnosti. Stroški bodo zna-Sah" skoraj 2 milijardi dinarjev. Dela prve etape bodo končana v začetku leta 1961. Razen tega bodo zgradili tudi ^ladišče za dušična gnojila to drugi tovor, tako da bodo stali VSi objekti, zgrajeni v Prvi etooi, skoraj 3 milijarde carjev. Po zaključku IX. Gorenjskega turistično-potrošniškega sejma v Kranju Prve izkušnje v organizaciji turistične borze in v maloprodaji blaga na sejmu bodo služile za priprave naslednjega X. Gorenjskega sejma, pravi predsednik upravnega odbora GS Dušan Horjak Po zaključku letošnjega turistično-potrošniškega sejma v Kranju je predsednik upravnega odbora te organizacije takole odgovoril na nekatera vprašanja za naše bralce: »Letos ste prvič organizirali maloprodajo blaga na sejmu. — Kako se je to obneslo in kakšne so vaše prve izkušnje?« »Po letošnji koncepciji, kot smo si jo zamislili, je maloprodaja robe povsem uspela, čeprav zdaj po končanem sejmu lahko rečemo, da bi bilo lahko marsikaj še boljše. Takih sejmov nismo še imeli v Sloveniji niti v Jugoslaviji. Zato nismo imeli izkušenj. Tudi želja potrošnikov zaradi tega nismo dovolj poznali. Pakazalo se je, da smo nekako podcenjevali vlogo takega načina prodaje robe oziroma tak neposreden stik med proizvajalcem in potrošnikom. Zdi se mi, da bo treba tok način prodaje na naših prihodnjih sejmih še razširiti v pravi potrošniški sejem, ki na enem samem mestu posreduje industrija že izdeluje skoraj vse, kar kupci žele. -Le naši ljudje včasih tega ne vedo, ker zaradi kupcu vse vrste blaga, ki ga naša podjetja izdelujejo, in za katerega se včasih govori, da ne pride na trg. Skratka, tak stik med proizvajalcem in potrošnikom je silno umesten. Na tem sejmu se je pokazalo, da naša posrednika, to je trgovske mreže, ne pridejo v stik s proizvajalci. »Kako ste zadovoljni s prvo turistično borzo?« »To je bil prvi poskus v Jugoslaviji. Ce se ne motim, tudi drugod na svetu taka oblika po- 4"" sredovanja turističnih uslug ni rati turistične organizacije in posebno razširjena. Zato smo hotelska podjetja, da so sodelo-imeli pri organizaciji te prire- vala na tej borzi. Videli smo, da se lahko na enem samem mestu razvije prava borza, ki pa seveda nima namena vplivati na cene, marveč le, da ob vnaprej določenih pogojih posreduje hotelske usluge. Po izkušnjah tega prvega sestanka se mi zdi, da bi bilo tako obliko posredovanja turističnih usiug treba prilagoditi sezonskim potrebam; da bi bila borza pred vsako glavno sezono — spomladi in jeseni.« »Kakšne so splošne letošnje izkušnje za organizacijo prihodnjega X. sejma?« »Tu je treba upoštevati že samo izjavo predsednika republike ob njegovem obisku sejma, ko je dejal, da bo gotovo prihodnji jubilejni X. sejem še boljši. Podobno pobudo so dali tudi drugi politični in gospodarski voditelji. Upamo, da smo res zbrali toliko izkušenj, da bo prihodnji sejem tok, kot si ga želimo mi, tak kot ustreza že-ditve še manj izkušenj. Kljub ljam in potrebam naših potroš-temu nam je uspelo zainteresi- nikov.« K. M. Prodaja na IX. Gorenjskem sejmu Mnooa več kol lani Letošnji IX. Gorenjski turistično potrošniški sejem je daleč presegel ekonomski in tudi komercialni uspeh v primerjavi z lanskim letom. Skupni trgovski uspeh namreč dosega skoraj tri četrt milijarde dinarjev, ali točneje nad 726 milijonov di- ^ družbenem planu gosposkega razvoja Jugoslavije, v vid* 0(1 1957 do 1961' je pred" en razvoj predvsem tistih 52S?ar8kih pan°š> ki naj p °So6ijo povečanje osebne ne r°šrrje in izboljšanje družbe-°brt Standarda- Brez dvoma ima narjev prometa. Skupnih pogodb je bilo za okroglo 500 milijonov dinarjev. Maloprodaja je zebe-ležila 160 milijonov dinarjev, za več kot 66 milijonov dinarjev prometa pa je dosegla turistična borza, ki je bila prav tako prirejena v okviru Gorenjskega sejma. Vzporedno s tem se je letos povečal tudi obisk, saj je bilo prodano nad 60.000 vstopnic, kar pomeni 20.000 več kot lani. -1. c. uPošt v tem precejšnjo vlogo, če izv 6Varno» da usluge in pro-°sp.k °^rti mnogo pomenijo za h m » Potrošnjo. Obrt sodeluje sod -Za široko Potrošnjo. Obrt n-?eluJe tudi v proizvodnji raz-tr Predmetov za široko po-10 Sn^°' ki Jin industrija prema-' ali Pa jih sploh ne proizvaja. 2aVendar je obrt precej zaostala . razvojem ostalih vej gospo- ne i!Va' tako da obstoječe ODrt_ stit kaPacitete ne morejo zado-ia 1 Potrerjarn današnjega nivo-(ja J?ašega življenjskega stan- oh t •' gre pa samo za to' da teh ■ obratli nimajo sodobnih ^ničnih sredstev, da se v njih ra Vedno dela premalo organizi-n^°< Primitivno in neekonomič-n ' ampak tudi nekatere dejav-pop> Po katerih je čutiti veliko rebo, še niso razvite. pp fav zato je eden od osnovnih raz •m°v' od katere6a zavisi VesT-0} in napredek obrti — in-druvK^e* DosedanJa vlaganja v r'an ODrt so se v Slavnem stni^!^,la na rekonstrukcije ob- v Proizvodnji raznih pred- vzdrževanje mehanizacije v kmetijstva. Pri ustvarjanju materialne baze za razvoj in napredek obrti imajo veliko odgovornost komune. V kolikor bodo občine posvečale več pozornosti in skrbi izboljševanju obrti, toliko bolj bo obrt sposobna, da bo postala važen činitelj pri zadovoljevanju najrazličnejših potreb prebivalstva. Komune bodo v prihodnje imele vse več sredstev za odpiranje novih obrtnih obratov, ker so iz prispevkov uslužnostne in enega dela proizvodne obrti formirani pri družbenih investicijskih skladih občin posebni namenski skladi za kreditiranje investicij v obrti. V občinah bi lahko začeli tudi z združevanjem prostih sredstev obrtnih gospodarskih organizacij in namenskih skladov in bi tako zbrali precejšnja sredstva, ki bi predstavljala solidno bazo občin za izvajanje določene politike v perspektivnem razvoju obrti v določenih področjih. Na taki osnovi ne bi bilo težko narediti primeren program nadaljnjega dela, zagotoviti nove poslovne prostore in postopoma nabaviti moderno opremo. SPECIALIZACIJA ZA IZDELAVO VRAT? Lesno industrijsko podjetje »Jelovica« v Skofji Loki ima vedno več naročil za izdelavo vrat. Ta izdelek že zavzema večino proizvodnje. V glavnem izdelujejo tako imenovane membrana vrata, ki so cenejša, lahka in. se ne upogibajo. Samo za opremo novih stanovanjskih hiš v Kranju izdelujejo 400 takih vrat. Velika naročila imajo tudi za Zrenjanin in za druge kraje. -1. c. Vaše stanovanje pred točkovanjem, kategorizacijo in pri hodnimi najemninami Z letom 1960, kot je predvideno, bodo začele veljati nove najemnine. O tem smo že poročali. Kakšna bo nova najemnina, bo odvisno od kategorizacije oziroma od točkovanja stanovanja. To delo, ki ni majhno, sodi med najvažnejše priprave za določanje novih najemnin. Po enotnih kriterijih za vso državo bo vsako stanovanje oziroma vsaka stanovanjska hiša (ne glede na to, kdo v njej stanuje: najemnik ali lastnik sam) ocenjena po določenih točkah in uvrščena v katergorije. Cilj vsega tega je, da bi bila najemnina v skladu s ceno stanovanja in v skladu z udobnostjo in praktično uporabo, ki jo stanovanje nudi uživalcu. Pri tem ocenjevanju so upoštevani štirje glavni kriteriji: elementi oziroma material, iz katerega je stanovanjsko poslopje zgrajeno, opremljenost stanovanja, starost hiše in končno položaj, kjer se hiša nahaja. Pri prvi seriji vprašanj za točkovanje elementov gradnje je predvidena razlika od 4 do 25 točk. Stanovanje v raznih lesenih poslopjih, v hišah iz slabega materiala bi dobilo najnižjo oceno. Stanovanja v sodobnih železobetonskih gradnjah itd. pa bodo ocenjena z najvišjo oceno — 25 točk. Razen tega bo prišlo v poštev tudi ocenjevanje toplotne izolacije sten. Pri kakovosti vrat in oken je predviden razpon točk od 1 do 10. Znatni so tudi razponi v točkah pri ocenjevanju sten, kako iso ometane, prepleskane ali obložene s ploščicami itd. Tla z navadno opeko sploh ne bodo ocenjena, medtem ko bo specialni parket ocenjen s 7 točkami. Posebna vrsta vprašanj zadeva opremo: ogrevanje stanovanj, električna napeljava, vodovod, kanalizacija, plin. vzidane omare, kuhinjska oprema, sušilnica, kanal za smeti, dvigalo, klet in podobna oprema ter pritikline, ki dopolnjujejo udobnost stanovanja. Ce so na primer stene kuhinje popolnoma prazne (ob vsilitvi) se sploh ne ocenjuje, medtem ko se opremljeno kuhinjo z električnim in plinskim štn ono so mi povedali, nazadnje Pa še, da bo tista prireditev 16. aV' gusta. Dela imajo čez glavo. Taka prireditev pa le ni kar tak0' Glede izvedbe programa nima111 skrbi, so pa nekatere malenkosti, ki so mi tistikrat padleJ oko. — Kar v središču RateC začnimo, Ko sem obiskal £0' stilno pri Žerjavu, sem bil na postrežbo skorajda razočaran. ^ Sira niso imeli, domačih salan"" in suhih klobas tudi ne.. • ^ pri srcu me je stisnilo spri^ ugotovitve, da je to gostišče tako popularnem turističnem kraju z jedili tako slabo založeno. Upam, da bodo shram1^ »Pri Žerjavu« ob turistični reditvi bolje založene. — Pa n!' kar ne mislite, da niso ime. prav ničesar. S sendvičem so 111 postregli. Strela skrtačena, zara' čuna ti pa znajo! Kar šest kova' čev sem moral odriniti za t'6., revščino, ki ji pravijo een-dv«^ Se danes študiram, kaj neki J* bilo v tistem sendviču, da je bl tako drag! A Potlej sem se nekaj sukal po središču Rateč. vin1 »SVOBODA«, Stražišče: 15. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški vistavision film »NAJHITREJŠI STRELEC ZMAGUJE«; 16. avgusta ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinmaseope film »LJUBI ME, ALI PUSTI ME«; 17. in 18. avgusta ob 19. uri ameriški barv. film »RAZKOŠNA LADJA«. Železarna Jesenice razpisuje na osnovi temeljnega zakona o štipendijah natečaj za naslednje ' štipendije ZA UNIVERZO: 3 za študij na tehniški fakulteta — metalurški oddelek 2 za študij na tehniški fakulteti — odd. za strojništvo 1 za študij na tehniški fakulteti — oddelek za fiziko 3 za študij na medicinski fakulteti — stomatološki odd. ZA SREDNJE ŠOLE: 2 za šolanje na tehniški srednji šoli — odsek za kemijo 2 za šolanje na šoli za dentiste 2 za šolanje na Industrijski šoli kermične stroke — Ruše Prošnje za podelitev štipendije pošljite na Železarno Jesenice kadrovski sektor — komisija za štipendije najkasneje do 31. avgusta 1959. Prošnji priložite naslednja izkazila in potrdila: a) prepis zadnjega šolskega spričevala, ali izkazila o opravljenih izpitih; b) potrdilo o vpisu na fakulteto; c) potrdilo o otroškem dodatku ali potrdilo o premoženjskem stanju; d) potrdilo, da ne sprejema štipendije, in e) oceno mladin, organizacije ali študentovske zveze. Pri podeljevanju štipendij imajo prednost otroci padlih borcev NOV in otroci staršev, ki so zaposleni pri Železarni Jesenice, zlasti so zaželeni kandidati, ki so dovršili že nekaj letnikov šolanja. Železarna Jesenice Komisija za štipendije mu prostoru z vodnjakom lahko rekli tudi trg. — Pravi"' vam, da nisem bil posebno 0*T dušen, ko sem skupno z let^ viščarji preskakoval potočke, ^ derejo čez rob vodnjaka. M^0 je bila odtočna cev vodnic vega korita zamašena. Pa tu<*' pipo na vodnjaku nisem bil P" sebno zadovoljen. Bojda je °lp„ razneslo. Da ne bi preveč škr_. pilo, so raztrgani konec, & nič — tebi nič, na debelo P vezali s cunjami. Potem ko & se pretolkel preko poplavljen** področja, sem se sprehodil P" cesti, ki pelje proti skakaln»»«a^' Pa mi je bilo že spet usoje*> j da sem solidarno z letoviš- či* preskakoval kupe živalskih padkov, ki so bili s pravca" razkošjem nastlani vzdolž v{j ceste. Vmes pa slama in stf^ Cesta je bila res tako zanetf1^ jena, da sem nehote začel mišljati o pospeševanju turi211 v severnem kotu Gorenjske. Tistikrat sem se zaplel z f kim domačinom v razgovor- ^0 sem mu očital, da je kraj zanemarjen, mi je hudo za« »Kaj menite, da bomo P**;, vili pometača, ki bo skrbel snago po cestah!« se je raz-h^j, »Takšnega razkošja si ™\pfi res ne morete privoščiti,* j,j ga miril. »Menim pa, da ne. fl bilo narobe, če bi vsak va?$o-počedil cesto pred svojo h — Občutek sem imel, da ^0^ možakar z mojim predl°» strinjal. ^g A Mimogrede še tole. ^e^y napak, če bodo iz oglasnee °yprj rice, ki visi poleg gostilne '',^0 Žerjavu«, umaknili ^f^P agrarne skupnosti, ki se P° jj, s prav čednim datumom , ■ september 1958. q\ Nadejam se, da bodo Rate vsaj za turistično prirediti . cedili svojo vas, tamkajšnji • turističnemu društvu pa ° ~ jem, naj tudi v prihodnjo P k , kak' ca takšnim malenkostim, °* ne sem to pot nadrobil, vet-zornosti. „Ce je na razstavi vsaj ena slika, ki ti ugaja, potem je razstava uspela" To pot sem si že v drugo pSledal razstavi jeseniških slikarjev in fotoamaterjev, in reči m°ram, da sta mi ugajali. Ni-86111 poklican, da bi ju ocenil P° strokovni plati, gledam ju K°t drugi občani. Zato namesto 0cene razgovor s knjigama vtisov. Najprej sem se zadržal na razstavi slikar jev-ama ter j ev, ki razstavljajo v telovadnici jese-^.^e gimnazije. Stopal sem od slike do slike, se odmikal in skupi z večje razdalje dojeti usvar-talčeve izpovedi. Prebiral sem Podpise na slikah . . . Tam v kotu « dve mladenki občudovali, podobo Nikole Tesle, ki ga je upodobil France Krajcer. V dvojni sta bili tišina in hlad kot v svetišču. *Danes je lepo vreme, pa ni °liko ljudi!« mi je dejal čuvar razstave. v roke sem vzel knji-80 vtisov in začel listati. Nekje zasledil okorno pisavo. So-sem, da je vrstice pisal mlad delavec: »Ta razstava se mi zeio popade. Želim, da bi še v bo- 0ce razstavljali take slike — ••aaterji. Želim, da bi tudi jaz ►»i ,ahko kaJ takega ustva- Tiha želja, morda tudi talent, ^ obeta. Kdo bi vedel! ..Vstopil je znanec: »Kaj pa hkaš p0 tej knjigi?« me je JPjašal. »Si že dodal svoje vtise?« "•Izpisal sem si vtise drugih,« j.111 odgovoril. »Veš,« sem nada-,:*Val. "po mojem ta knjiga ve- *° Pove o razstavi, o njeni ^^nosti. Kar tule poglej!« Po- kazal sem mu mehko tekočo pisavo: »Razstava je velik uspeh dela amaterjev-slikarjev. V slikah je izražena vsa umetnost in lepota naše domovine. Zato Želim, da se ta umetnost razvija naprej in naj te slike krasijo naše delavske domove!« Pa tole tu: »Razstava je zelo pomemben delež ob 90-letnici Železarne in zasluži vse priznanje in pohvalo. »Nikola Tesla« in »Plavžar« pa nadkriljujeta amaterstvo. »Prežihov Voranc« Nike Hafnerjeve spada brez dvoma v avlo jeseniške osemletke. Vsem sodelujočim polno priznanje in pohvala.« Potem sva skupaj listala po knjigi. Neka obiskovalka je napisala: »Ta razstava me preseneča. Obisk mi je posredoval mnogo lepega. Upam, da če boste delo nadaljevali, boste lahko dosegli še lepše uspehe.« Obračala sva strani in . . . »Na Jesenicah je mnogo sli-karjev-amaterjev in moje mišljenje je, da bi se morali razstave udeležiti v večjem številu. Tomazinov »Ognjeni slap« je pravo akademsko delo!« Takih in podobnih vtisov zares ne manjka. Mislim, da veliko povedo. Iz njih govorijo preprosti delovni ljudje Jesenic, ki znajo ceniti napore svojih sodelavcev. Poslovil sem se od razstave slikarjev. Nekaj trenutkov za tem sem stal pred Delavskim domom, kjer so razstavljali foto-amaterji pod naslovom »Človek v Železarni«. Pravkar so odprli Ob otvoritvi razstave slikarjev-amaterjev v jeseniški gimnaziji razstavni prostor... V dvoranici je 14 avtorjev razstavilo 68 del iz življenja in dela v tovarni. Razstava pomeni precejšen napredek, tako po kvaliteti kot po vsebini. Kaj bi vam o tem govoril. Odprimo knjigo vtisov! »Zamisel — fotografirati naše ljudi pri delu, je lepa, ker predstavlja našo stvarnost in je tudi popolnoma uspela. Čestitke našim vrlim fotoamaterjem!« Nekdo je za svoj vtis izbral naslov: »Delo oblikuje človeka!« in nadaljeval: »Tega človeka — prekaljenega železarja — ste ovekovečili v svojih posnetkih. Čestitam našim foloamaterjem k uspeli razstavi in si želim čimveč podobnih razstav z motivi našega trdega, a uspešnega dela.« Obiskovalec iz bratske republike pa je zapisal: »Izložba je dala odličan presek. Mislim, da sa svojom poetičnošču ističe rad Gorjanca Franca »V dimu in prahu«, kome bi odgovarao i naslov »Demiterija li zadija priroda«. Umetnički deluju »Med nebom in zemljo«, »Jeseniški marsovec«, »Človek in njegovo delo«, »Diagonale«, »Linije«, a posebno »Jeseniški orjaki«. — Inače mnogo odličnih fotografija.« Obiskovalec, ki si je ogledal razstavo 3. avgusta, je napisal pol strani vtisov: »Tudi v čmo-belem je čutiti žar in vročino. Naj bi si razstavo ogledali tudi oni, ki jim težave in napori pri ustvarjanju boljših dni našega V Mesec je doma na Bladovici Tokrat objavljamo odlomek iz knjige Miška Kranjca »Me-•fcc je doma na Bladovici«, pravljice iz naše stvarnosti, na.pi-*a*ie za majhne in velike. Te resnične pravljice iz naše stvar-nosti, ki jih je pisal pisatelj ob svoji 50-letnloi, so znenada P^ale dragoceno pisateljevo pričevanje ta njegov čredo — »apetl je bilo treba ljudem o času ta o sebi, napraviti obračun, P°vedatl za jutri, bilo je potrebno pomeniti se z zemljo in P°vasovati z mesecem .. . J Ta*icka, skrij to svojo žarko ne-lt'*n)° ljubezen, zapri jo še za ne-£ let v srce, nikari je prezgodaj prJfzkazuj. Toliko pomladi bo še sk °LVte na"se čudovite javorni-o4 a>€ cvetočih češenj in ena ronVSe^ ^° Ui(^i tV01l ljubezni da-p*ana- Daj bog, da bi bila to lepa Z0 a^> polna sonca, brez mra-^ brez prehudih vetrov, in preteklost? V tiste čase, ko je hladnega zimskega dne po blatu prvikrat stopil v Kovačev dom, obupan in vendar srečen? Ali sanja o letih sreče, ki so nekoč šla mimo njega na Franovem? Frariovo — — kako mu je tu vse- drago, in vendar — boleče hkrati. Koliko prelepe ljubezni je skrite v tem domu osamelosti, žila zaprašene, neberljive knjige. Ti pa sezi po tej edini, po spominih na javormške čase, odpri sto enainšestdeseto stran in tam boš našla to epistolo svoji mladosti, svoji otroški preprostosti in dekli-nekoč ... ko sem se kot otrok prebujala. Mogoče se bodo tisti čas češnje na Studencih znova pripravljale na cvetje — o, češnje okrog Ja-vornika ne bodo nikdar odevetele: vsaka pomlad bo prebudila — koga že? Francke? Cilke? Metke? Ivanke? Minke? Nežke? Češnje? Da, češnje, Francka — — Prihajali bodo otroci iz doline . . . vsako pomlad, ustavili se bodo pred Fra-novim in učiteljica bo po šolsko pojasnjevala: Tu je živel in pisal, ško se prebujajoči ljubezni. To edino si preberi, knjigo spet zapri, naj jo Mira vrne na prah police, in tiho, čisto tiho pojdi v svet in z grenkim, vedrim na- nosom, še vedno pozabno rahlo odprta usta, še vedno blede ustnice, a že kakor nalašč za rdečilo, za zdaj samo še iz rdečega papirja, in to le, kadar gre Francka z dekleti v mesto; priznala pa mi je, da so se jih že dotaknile fantovske ustnice. Čelo visoko, poševno. Oči--eno bo ostalo obrnjeno čisto v kot proti nosu. Tudi zdaj je to oko še ne kazi morebiti je pa ne bo nikoli? Drugo se že z dekliško radovednostjo zaustavi na človeku: iz njega odseva ljubezen; ne, mogoče še samo navadno prebujanje? Še vedno svetlo kostanjevi lasje; so pa že lepše pristriženi, krajši, včasih tudi že skrbno počesani, vitre ne več tako trde. Deklištvo prerašča otroškost. Pomlad je in Francka si je, ker je nedelja, oblekla pisano obleko delovnega človeka niso poznani z delovnega mesta. Vsekakor je prirediteljem popolnoma uspelo spomniti slehernega obiskovalca, da delo v tovarni ni razvedrilo in zabava. Vse premalo zavesti je v nas vseh, kaj žrtvujejo naši ljudje, ki nimajo samo jeklenih mišic, pač pa silo tudi v duhu. Obiskovalci naj odnesejo s te razstave vsaj malo onega, s čimer se naši ustvarjalci srečujejo dan za dnem in kujejo svetlejše dni nam vsem ...« »Ovde se nalazim dugo vremena. Sve mi je do sada odgovaralo, sve mi se dopada, a ta kodjer ova foto-razstava, koja nam prikazuje najlepše strane naše tvornice!« — Laskavo priznanje našemu kolektivu in kraju. Medtem ko sem prebiral vrstice in izpisoval nekatere vtise, je šlo mimo mene najmanj 15 obiskovalcev. Zvečer bodo razstavo zaprli. Mnogi so pohiteli, di bi jo videli. Vrnili so se z dopusta pa niso utegnili prej. Tako so govorili. Zapisal sem še naslednji vtis, s katerim naj končam svoj zapisek: »Pot do oblikovanja človeka pri delu je dolga in naporna. Razstava dokazuje, da ste na pravi poti. Vztrajajte in uspeh ne bo izostal!« -k Kulturne novice £ Popularni ansambel ljudskih plesov in pesmi »Kolo« iz Beograda bo konec tega meseca odpc4o-va'1 na daljšo turnejo na Japonsko, kjer bo v 20 dneh priredil 14 koncertov ljudskih pesmi in plesov. Pozneje bo ansambel obiskal še Avstralijo. — Ansambel »Tanec« pa bo po uspelih nastopih na du-brovniških (poletnih igrah in po gostovanju v Bosni odpotoval prihodnji mesec na gostovanje v Francijo. Turneja bo trajala 3 mesece. O Na mednarodnem filmskem festivalu v Mo,skvi so preteklo soboto predvajali tudi film režiserja Stoleta Jankovića »Skozi veje nebo«. Nekateri novinarji so meni'.', da se bo film uvrstil na sredino med dobre in slabe filmske realizacije. Kranj brez kina Kranj je ostal brez kinematografske dvorane. — Zaradi adaptacije Sindikalnega doma so že pred dobrim mesecem zaprli kino »Storžič«. Sedaj vrtijo filme redno samo v letnem kinu Partizan, občasno pa v domu Svobode v Stražišču in Zadružnem domu na Prim-skovem. Ob sicer slabih pogojih za kulturno razvedrilo v Kranju, je tolikšno število kinematografov odločno premajhno. Precejšnja zmogljivost letnega kina sicer v poletnih mesecih deloma nadomešča vrzel, ki je nastala, ko so zaprli dvorano kina »Storžič«. Vendar so že v drugi polovici julija, ko je bilo precej deževja, mnogi ljubitelji sedme umetnosti ostali brez filmskih predstav. A da p taci j a k in ematogra fs ke dvorane »Storžič« pa bo v najboljšem primeru končana šele konec septembra. Septembrski večeri pa niso več topli in ne dopuščajo, da bi se brez posledic lahko predolgo posedalo v naravi. Zato bodo torej v septembru — k temu pa lahko pripišemo še: v prvi polovici oktobra — Kranjčani, vsaj tisti, ki stanujejo v centru mesta, brez kino predstav. Razgovori sicer tek6, da bi začasno predvajali filme v Prešernovem gledališču. Vendar se nekateri v interesu »čiste umetnosti« upirajo taki rešitvi. Kot pogoj za dovolitev kino predstav v gledališču postavljajo sorazmerno visoko najemnino in strogo cenzuro, ki naj bi pazila, da se ne bi na platno prikradle kake kav-bojke ali kriminalke. Taka ozkogrudnost res ni na mestu. Prvič zato ne, ker center Kranja vendarle potrebuje začasno kino dvorano. Drugič tudi zato ne, ker se je na deskah Prešernovega gledališča zvrstilo že marsikaj manj kulturnega kot so kavbojke. — Tretjič pa predvsem zato ne, ker se celo na deskah naših profesionalnih gledališč pojavljajo kriminalke in dru%a »lahka« dela, pa naj bo to kot »koncesija občinstvu« ali pa kot »produkt sodobne dramske ustvarjalnosti«. Celo na deskah Prešernovega gledališča smo že videli kriminalko, zato res ne vemo, zakaj je ne bi smeli v isti hiši videti tudi na platnu — po vsej verjetnosti bolje zaigrano. -ik Ljubezenska epistola za konec pomladi 4e$ sp0jna] samo kdaj pa kdaj zarosi j * neba nad Bladovico. O, ka-Pro Pr'd.e takšna čista, tako prele j vznemirljiva ljubezen, dtn-i° P°dobna češnjam na Stu-cvffj ^' se bodo vsak čas raz-„a takrat mislimo samo še ya2 P0rnlad. Ko pa se češnje že 0c cVe'° gre mimo stric Peter, dar*-1 i* rc^e kakor skrben gospo-letQ! Letos ga bo pa spet, žganja, h^Pak, skrij jo, Francka, Iju-tio^n' kp° te prosim. Mimo Franih e»a P°)de procesija obreklji-j £ tensk pod banderom Tončke d0>J-P^' vr&e bodo oči proti Bla-tleis Cl- O, koliko hinavščine pri k0r.Sta.r'b grešnikih, vetrovi obre-$trbodo zavalovili vse do o p*lSca' Vse do Ljubljane — — "« ^ če te Rajko ne bo ma-l>o % 'Jaz uPam, Francka, da te dojfi" P r * nr'ynaknil delu; v dolino Je ćf/C? ^° Snr"sko polje, morda Ljublj ?rnt' nekoč tako ljubljeni . '• -AH pa se je zagledal v ljubezni do vsega lepega in velikega, koliko zlatih sanj, koliko vere, koliko pričakovanja. Za deset let — — Francka: Rajko bo morebiti že kje na straži stal in sanjal morda o Francki, morda o drugem dekletu z gora aLi iz doline, pošiljal pozdrave v rodne kraje. Deset let--Francka. Morda bo Francka takrat že pestovala prvega otroka, mogoče bo šele pripravljala balo; morebiti bo v pomladnem večeru, ko bo osiveli gospod na Franovem stal vrh Kon-čavčevega travnika in gledal v dolino, segal po davnih spominih, ko bo Rajko s straže pošiljal pozdrave rodnim krajem, morebiti bo takrat Francka stopala po mestnih ulicah z roko v roki z njim, ki mu bo podarila vroče srce. Še premaknimo ta bežni čas, za deset let naprej: Glej, osameli dom pod Bladovico, bele stene Frano-vega, zanemarjene grede rož, ki se vsako leto same zasejejo. Potrkaj na duri: Izza zaprtih se ne bo nihče odzval na klic. Ne, gospoda ni več doma. Preselil se je. — Kam? povprašaš potnica, ki si prišla v obiske rodnim krajem. Morebiti bo Tončka še živela in ti bo, če pride mimo, še poslednji-krat odgovorila zlohotno: V gostilnah se je zgubil. Ti pa — nikari ne pozabi: povprašaj javor-niške otroke, novi rod, in rekli ti bodo: O, franovski gospod pa so doma po\ vseh čitankah in po knjižnicah. Da, po čitankah in knjižnicah, Francka. V čitanke ne hodi gledat, prerasla si jih že davno. Če te bo srečanje z njim kljub vsemu še mikalo, se oglasi v knjižnici in kniižničarka Mira, resna gospa, ti bo s police razlo- smeškom si reci: Kako lepo je bilo, Nato bo še pokazala na gručo hiš, na Javornik, in bo rekla: Tam pa je živela Francka, ki ga je rada imela; in to so kraji njegovih cvetočih češenj, kraji njegovih ljudi, ki jih je premnoge rad imel, te javormške ljudi. Prav gotovo pa je imel rad otroke in med otroki tudi Francko. Priloga: dve fotografiji 9X 12, portreta; Prva: otroško prebujajoč se, lepo oblikovan obraz z nekoliko ostrim nosom, rahlo odprta usta z belimi zobmi, ustnice še blede, še brez mika, brada ne preveč izrezana, a tudi ne ravna. Čelo visoko, nekoliko poševno. Le oči — — z enim Francka ne vidi več, tako križem je obrnjeno. A vendar je to skoraj nič ne kazi; v teh letih še ne. Nekoliko temnoplavi lasje, ki bodo nekoč kostanjevi, v vitrih padajo po sencih prek ušes, ravno tako po tilniku skoraj do pleč, bolj z roko kakor z glavnikom počesani. Oblečena je Francka zimsko: na glavi siva volnena kapa s čopkom na vrhu, rjavkast, prekratek jopič, s prekratkimi rokavi, ker je že davno vse prerasla; dolge štofnate hlače, ki jim hlačnice zatlači za težke okovanke, slabo namazane. Sila radovedna punca; zna se zagledati v človeka in dolgo ne odmakne oči, otrok; rada pripoveduje dovtipe, ki niso za vsakogar, a jih vendar pripoveduje vsakomur. Starost? Lahko bi že bila dekle. Druga: leto kasneje: dekliško prebujajoč se, lepo oblikovan obraz, z nekoliko ostrim scela, še skoraj otroško krojeno, vsekakor pa pretesno zanjo, zagotovo v prsih . . . O, Francka, kako dolgo, koliko let si čakala? »Me zares imaš rada, Francka? Rekli so mi — —« Če te Rajko ne bo maral, da boš ti marala mene. V zadregi in hkrati z vso odkritosrčnostjo se mi je nasmehnila, celo rahlo zardela, z roko gladila štedilnik, ki je stala pni njem, nato me še enkrat pogledala z zdravim očesom, zganila z ustnicami, ki bodo kmalu tako lepe, vabljive, se obrnila in brez besedne odšla. Francka bo vsak čas dekle-- Francka, skrij to svojo žarko, nemirno otroško ljubezen, tudi zdaj jo še zapri za dve, tri leta globoko v srce ali je pa vsaj prezgodaj ne razkazuj. Toliko pomladi bo še šlo mimo teh naših javorniških krajev s cvetočimi češnjami in ena od vseh teh pomladi bo tudi tvoji ljubezni darovana. Daj bog, da bi bila to lepa pomlad, brez mrazov, brez vetrov in le rosa naj pade spod neba nad Bladovico. Pomlad, češnje nad Studenci, ki se bodo vsak čas razcvetele, in tvoja ljubezen, Francka, Upam, da tc bo Rajko do takrat še vedno rad imel, v teh nevarnih letih, in dokler to ni nikomur v napotje. Ne premikaj časa; lepe misli, ki so v tvojem srcu, mi lahko podariš: misel se ti bo vrinila z lepo, najčistejšo mislijo. Jaz vendar upam, da te bo Rajko zares rad imel v teh najbolj nevarnih letih, Francka . . . Seja Sveta za šolstvo na Bledu NA PRAGU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Svet za šolstvo pri Občinskem ljudskem odboru Bled je imel minuli četrtek zelo važno sejo, na kateri je obravnaval vrsto vprašanj s področja vzgoje in šolstva. — Mimo tega, da so člani sveta in predstavniki šolskih odborov skupaj z upravitelji vseh šol razpravljali o organizacijskih in materialnih problemih posameznih šol, so se hkrati pogovorili tudi o vzgojnih vprašanjih ter o medsebojnih odnosih med prosvetnimi delavci. Trenutno je na Bledu zelo aktualno vprašanje gradnja nove gostinske šole. O tej zadevi je razpravljal Svet za šolstvo na prvem mestu. Trenutno obstoja več predlogov, kako naj bi rešili to važno vprašanje: nekateri se zavzemajo za to, da bi zgradili novo gostinsko šolo na temeljih zgradbe Skupnih prenočišč, ki so last Park hotela, drugi menijo, da bi bilo bolje poiskati novo lokacijo, in sicer na zemljišču bivše blejske Ekonomije poleg šole, medtem ko se tretji zavzemajo za to, da bi za potrebe nove gostinske šole na Bledu obnovili in ipreuredili depandanso Mežaklja, katero nameravajo jeseni obnavljati. — Težko je reči, katera od nakazanih možnosti bi bila najboljša — eno pa je gotovo, da se bo treba prav hitro odločiti, ker sednji prostori v skupnih prenočiščih, koder je bil pouk v minulem šolskem letu. v prihodnje ne bodo zadoščali. Ze jeseni bo težko, ko se bo začel pouk, kajti letos bosta že dva oddelka, prija vijence v pa je toliko, da bi komaj zadoščali trije oddelki. Po sklepu Sveta za šolstvo naj bi bilo predvidoma še v tem mesecu dokončno odločeno, kje? naj bi zgradili novo stavbo, tako da bi se v šolskem letu 1960/51 že lahko pričel pouk v prostorih nove gostinske šole. Drugo važno vprašanje, o katerem je razpravljal Svet, je potreba po novem učiteljskem kadru. Znano je, da je posebno občutno pomanjkanje učiteljev v Gorjah, deloma pa tudi ivi Bledu. V prihodnje se bo stanje nekoliko zboljšalo, ker se je na prvi razpis prijavilo nekaj kandidatov. Svet za šolstvo je namestil tri nove učne moči v Gorjah in tri na Bledu. — Ker bodo na nekaterih šolah v občini v prihodnjem šolskem letu na novo pričeli s poučevanjem gospodinjstva in tehničnega pouka, se je s tem pojavil tudi problem materialnih pogojev za uvedbo teh novih predmetov. — Zategadelj je šolski odbor na Bledu poskušal pridobiti za ta namen pritlične prostore v go spodarskem poslopju starega župnišča. Tamkaj so lani v prvem nadstropju uredili tri nove učilnice za blejsko šolo. V pritličnem delu pa ima za sedaj zasedene vse prostore podjetje Živila; za prih(xinje leto pa bodo predvidoma tudi ta del zgradbe preuredili za šolo. Glede na majhno število otrok v Zasipu prav tako pa tudi zaradi neznatne oddaljenosti od Bleda je Svet za šolstvo že razpravljal o ukinitvi te šole. Ker pa so se prebivalci Zasipa-Pod-homa v nedavni anketi izrekli za to, da šola v tem kraju še ostane, je Svet ustregel njihovi želji. Navzlic temu pa se bo število učencev rut blejski Soli povečalo, ker bodo že v prihodnjem šolskem letu vsi otroci višnjih razedov osnovne šole z Bohinjske Bele preusmerjeni na Bled. Doslej so vsa leta po vojni obiskovali šolo v Bohinjski Bistrici. Za te otroke bo že v začetku šolskega leta urejen avtobusni prevoz. -jb Nekaj miili ob modni reviji v Kranju tudi pri nas »Almira« Radovljica je prikazala nekaj lepih in praktičnih oblek V času IX. Gorenjskega sejma je Odbor za tekstilno oblačenje sejma pripravil v okusno urejeni dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Kranju, modno revijo, na kateri so prikazala svoje izdelke vsa priznana slovenska podjetja v pletilski in tkalski stroki in hkrati s tem pokazala uspehe sodobne industrije. Manekeni so prikazali nad 80 modelov za šport, plažo, delo na vrtu, za popoldne ln zvečer, za vse letne čase. Naj- važnejše je seveda to, da je modna revija pripravljena pod geslom »Primerno za vsakogar« to v resnici tudi izvedla. Tovarne pletenin so znova pokazale velik napredek v izbiri in kvaliteti svojih izdelkov. Med našimi ljudmi je še vedno zelo razširjeno mnenje, da se s pojmom konfekcije združenje nekaj manj vrednega. Če pa se ozremo po svetu, vidimo, da je prav nasprotno. Zlasti po zadnji vojni se je konfekcijska industrija povsod izredno razvila, še posebno v državah z visoko življenjsko ravnjo. V Združenih državah Amerike nosi konfekcijske obleke 90 % ljudi, v Zahodni Nemčiji, Franciji, Švici in skandinavskih državah kakih 70 %, pri nas pa le 20 %. Glavni vzrok tiči v preveč skromni izbiri tkanin, barv, vzorcev, modelov in predvsem velikosti. Za razne postave, močnejše, bolj ozke itd. skoraj ni izbire. Na modni reviji v Kranju pa smo imeli priložnost videti konfekcijske izdelke, ki so nam ugajali, saj so bili izdelani okusno, preprosto in kar je najvažnejše, praktično z več kombinacijami. Razen modelov, ki so jih prikazali manekeni, so obiskovalci modne revije videli tudi novosti iz proizvodnje naše industrije, ki »spremlja modo« n. pr. izdelke tovarn kožne galanterije in drugih podobnih predmetov. K lepo zaključeni celoti sta pripomogla tudi frizerski salon »Meri« in Brivsko-fri-zerski salon iz Kranja z ureditvijo modernih pričesk. Na reviji pa smo pogrešali modele za starejše osebe in bilo bi prav, če bi v prihodnje temu posvečali več pozornosti. Veliko zanimanje in obisk nam pričata ,da take in podobne prireditve ne bi smele ostati osamlejne in da se jih ljudje vsekakor še žele. M. F. NASVETI 4 Zarjavele pletilke očistite s cigaretnim pepelom ali namažite z milom in odrgnite s časopisnim papirjem. Ce vam mec pletenjem postanejo ra-skave od potu, jih odrgni te s čebelnim voskom. 9 Belih pletenin, ki ste jih oprali v detergentu, ne smete sušiti na soncu, ker vam bodo porume-nele! g Zimske volnene pletenine dobro zaščitite pred molji! — Potrosite jih s sredstvom proti moljem in shranite v vrečkah iz polivinila. # Saje, ki padejo po nesreči na preprogo ali kako drugo tkanino, potresemo najprej z drobno soljo, nato jih šele odstranimo s krtačo. S takim ravnanjem preprečimo madež, ker se saje zelo rade raz-mažejo. ® Velike žeblje laže zabijemo v steno, če jih namažemo z oljem ali milom. ""S J Polj - novi Kranj na morju — MLADA RAST Obiskali smo vrtec „Tugo Vidmar" Evica je bila na Stenjahu Na železniški postaji v Pulju lahko večkrat slišimo gorenjsko narečje. Fazana, Stenjak, Verudica, Valovine in drugi kraji pri Pulju so v poletnih mesecih polni gostov z Gorenjske. Sindikalne organizacije naših delovnih kolektivov imajo svoje počitniške domove razpredeno vzdolž malome cele jadranske obale. Toda naši mali letoviščarji so večinoma usmerjajo k Pulju in v neposredno okolico. Tako se bo letos zvrstilo na Stenjaku pri Pulju kakih 760 otrok, v bližnji Fazani približno 900 tabornikov, v taborišču Počitniške zveze pri Pulju kakih 450 nja izmena manjiših, predšolskih otrok. Našim tabornikom je najbolj priljubljena Fazana pri Pulju. Iz Kranja je odšla tjakaj že druga izmena. Prav tako so šli v Fažano taborniki iz Radovljice, Škofje Loke in okrajne gasilske organizacije. V Fazani je Jetos taborilo tudi večje število mladine iz Železnikov, Bohinja in Kranja. Taborjenje je organizirala Okrajna zveza prijateljev mladine. Zadnja izmena je še tam. Tako ibo letos samo v Fazani letovalo več kot 900 mladih z Gorenjske. Prav tako bo šla te dni v taborišče Počitniške zveze Hrku. Manjše število otrok oziroma šolske mladine je letovalo tudi v Savudriji, v Dolenjskih toplicah in v drugih krajih ob morju in v višinskih turističnih krajih. K. M. Komaj sem jim zaželel dober tek, že jo je vzgojiteljica poklicala od mize, kjer je skupaj z drugimi otroki kosila. Sedeli so v senci košatih vej vrbe, ki se je sklanjala nadnje in jih božala s svojim prijetnim hladom. Vse je bilo majhno: mizice, stoli in otroci. Evica Batič je stara 6 let. Ko sem jo najprej vprašal, kje je doma, se ji kar ni dalo odgovoriti. Menda se ji je čudno zdelo, da tega ne vem! Ko pa je vzgojiteljica povedala, da s Kokrice, jo je hitro popravila: »Ne, z Velikega hriba!« Potem so stekla vprašaja in Evica je odgovarjala. »Kje si bila v koloniji, Evica?« »•Na Stenjaku! Tri tedne!« »Je bilo lepo?« »Ja!« »Kaj pa ste delali ves dan na morju?« »Največ smo se kopali. Zjutraj smo najprej jedli, potem smo se šli kopat v morje, potem smo malicali in šli spet v vodo. Po kosilu smo pa 'počivali. Najprej smo šli spat, potem pa na sprehod.« »Ali znaš plavati?« »Ne, samo čofotam po vodi!« »Kaj pa ste še delali v vodi?« »•Igrali smo se in lovili. Vili je plaval pod vodo, z Dušanom pa sta tudi skakala s skale.« »Ali si v morju videla kaj rib?« »Sem! Morske ribe, zelo velike! Barba jih je tudi nekaj ujel!« _ UGANKE Noge so mu odrezali, roke so mu povezali, hudo so ga premlatili, glavo mu S trupa sklatili, med kamni so zdrobili ga, v peč vrgli in — použili ga. (u.nj2f-o;iz) Prcgrinja steno pajčolan, iz samih vodnih kapljic stkan. (dnis) Zajec v zanko se je ujel, v zanko sredi pota, ven se več ne izmota. Ni ne vedel, ne verjel, da je narejena in da je spletena le iz žarkov zanka vsa, — res je »mlad« še zajček ta. (RITqouiojAR ;oujoji?z) (Pozneje mi je zaupala, da je je bilo na morju zelo všeč in da Barba upravnik zdravstvene ko- za drugo leto še ne ve, če b° šla. Doslej, je bila že trikrat. »Kaj pa v vrtcu delaš, Evica?* »Igram se, jem in nagajam Janezu.« (Vzgojiteljica Sonja 'z vrtca »Tugo Vidmar mi je za-upala, da sta z Janezom sicer prijatelja, se pa večkrat spreta in hitro spet pobotata!) »Ali težko čakaš, da pride mamica po tebe?« »Ne, ker grem sama domov. Grem zelo počasi, če so pa oblaki, pa hitro. Večkrat sem bila že čisto mokra.« »Ali si raje v vrtcu ali doma?« »V vrtcu!« »Kaj imaš najraje, Evica sem jo nazadnje vprašal. Ni dolgo premišljevala. Morda je za trenutek pomislila na smetano ali lučko, morda na voziček s punčko ali na ropotuljic0' potem pa je pogumno dejala: »Vse imam najraje! Kadar z mamo kam greva, ji pravim, naj mi kupi vse!« Cez dobro leto bo šla Evica 1 šolo. Pravi, da bo v šoli *iCet lonije socialnega zavarovanja na iepo< da j0 pa nG čaka težko-otoku Stenjaku!) Seveda, v vrtcu še ni domaćih Evica mi je povedala, da ji nalog in poštevanke! *• Kolonija dobrih prijateljev Lepo zapeta slovenska narod"3 pesem, doživeto recitirani vef' zi, pa koroški plesi, vse to na' vduši še tako razvajenega $e' dalca. Tudi humoristov nam 11 manjka. Te dni smo z jahto »Burja" obiskali Rovinj in Rdeči oto*-Ne da se opisati veselja in o^ čutkov otrok. Mirna vožn)3-ogled istrske obale in nepopisne lepote Jadrana so vtisnili otrokom doživetje, ki ga ni moč P0' zabiti. Tu ni več Ljubljančanov, ^° 22. julija je počitniški dom ZPM Slovenije v Savudriji dobil nov naziv. Naslovno desko ob vhodu v kolonijsko vilo so okrasile črke »Kolonija dobrih prijateljev«. Na drugi strani deske pa opaziš knežji kamen, blejsko jezero, jeseniški plavž, belokranjski motiv in ljubljanski grad, kar pomeni, da v njej bivajo otroci s Koroške, Gorenjske, Bele Krajine in Ljubljane. 110 mladih ljudi je tu našlo svoj drugi dom. Prijetno bivališče, lepa okolica in še lepša plaža nudijo otrokom vsestransko razvedrilo. Tudi dnevni red je izredno pester. Glavno razvedrilo je seveda kopanje. Toda tudi za namizni tenis, perjanico, šah in odbojko se najde dovolj časa. Ob večernih tabornih ognjih pa otroci pokažejo svoje pevske, igralske in plesne sposobnosti. renjcev in Korošcev, tu smo kolonisti — prijatelji. Druži naS delo in življenje, druži nas n8' ša socialistična ureditev in skr naših oblasti za naše naj mlaj** Ob tem pisanju čujem na dv°J rišču pesem: »Lepo je v n* domovini biti mlad« in zdi mi, da so besede pesmi zaživi P tu — v naši koloniji dobrih P11 jateljev. P. Finžg»r Po kopanju so taborniki v Fazani kaj radi posegli v živahne razgovore vajencev naših industrijskih šol in tako dalje. Prav tako je v Veru-dici pri Pulju letos oživela kolonija ZB okraja Kranj, kjer je letovalo precej otrok padlih borcev in tako dalje. Tako si Kranj oziroma Gorenjska počasi toda uporno pridobiva svoj prostor »na soncu« v Pulju in neposredni okolici. Med vsemi je najvažnejša kolonija na malem otoku Stenjak pri Puli. Okrajna zveza prijateljev mladine seveda z ekonomsko podporo OLO Kranj je tam uredila lep dom s poketonimi pritiklinami in kopališčem. Zdaj je tam četrta letošnja izmena šolskih otrok. V septembru pa Ibo odšla tja še zad- pri Pulju že četrta izmena vajenskih in industrijskih šol z Gorenjske. Na Stenjaku, v Fazani, Veru-dici in drugih taboriščih bo letos letovalo nad 3200 otrok iz našega okraja. Seveda so naši otroci letovali tudi drugje. Taborili so ob Šob-čevem bajerju ipri Lescah, v treh izmenah po 30 otrok se je zvrstilo v višinski koloniji na Planini pod Golico in drugod. Mimo teh organizacij v merilu okraja pa so nekatere občine organizirale še svoja letovanja za otroke in šolsko mladino. TVD Partizan na Jesenicah je na primer pred dnevi napotil že tretjo izmeno, kakih 70 mladih, na taborjenje v Baško na REPUBLIŠKO PRVENSTVO V PLAVANJU ivo tri Zaključni del prvenstva Slovenije v plavanju je prinesel najboljšima tekmovalcema Vladu Brinovcu in .Juški Podles-nikovi vsakemu po eno zmago. Tako sta ta dva tekmovalca postala letos trikratna zmagovalca republiškega prvenstva za leto 1959. V moštvenm tekmovanju je v zadnjih točkah sporeda prišlo do zamenjave med Ljubljano in Celulozo. Oslabljeni Ljubljani se je v finišu posrečilo prehiteti Celulozo in se tako uvrstiti vsaj na 3. mesto. Triglav je z naskokom 4000 točk tudi letos dokazal, da ima najmočnejše moštvo. Največji uspeh so dosegli prav gotovo plavalci Rudarja iz Trbovelj, ki ne ugajajo samo s številno mlado ekipo, temveč rastejo v njihovih vrstah tudi kvalitetni tekmovalci, ki utegnejo že letos poseči v dogodke na državnem prvenstn/u za vidnejša mesta. Pričakovani troboj najboljših plavalk hrbtnega sloga je izpolnil vsa pričakovanja. V prvem delu proge sta si obe Trbovelj-čanki pridobili nekoliko prednosti, medtem ko je Podlesni-kova v zadnjih metrih prednost še povečala in s to zmago dokazala, da ni samo najboljša v crawlu, temveč od nje tudi v hrbtnem slogu pričakujemo še mnogo. V odsotnosti Poljanska Rezultati zadnjega dela tekmovanja: moški 200 m metuljček: 1. Brinovec (T) 2:46,6, 2. Pele (L) 2:52,6, 3. Košnik (T) 2:56,6; 4 X 200 m prosto: 1. Triglav I. (Peter Brinovec, Nadi-žar, Drofenik, Kocmur) 9:48,4, 2. Triglav II. 9:58,1 in 3. Celuloza 10:28,4. Ženske 100 m hrbtno: 1. Podlesnik (R) 1:26,0, 2. Hočevar (L) 1:28,0, 3. Kočar (R) 1:29,3 in 4. Čolnar (Triglav) 1:31,9; 4 X 100 m prosto: 1. Rudar (Koritnik, Butkovec, Kočar, Podlesnik) 5:20,8, 2. Triglav 5:34,5 in 3. Celuloza 5:54,2. Končno stanje točk: 1. Triglav 25.963, 2. Rudar 21.691, 3. Ljubljana 18.925, 4. Cel«*-? 18.168, 5. Prešeren 13.397. ' Neptun 12.953, 7. Ilirija ^.1 Fužio* 8. Domžale 3293. 4270, V moški konkurenci je zP1 gal Triglav pred Celulozo, Ij.)u . ljano in Rudarjem, v ženski v Rudar pred Triglavom, LJU ljano in Celulozo. PRVENSTVO ZVEZNE LIČJE V B PROGRAMU Velik uspeh kranjskih atletov je Brinovec v metuljčku zanesljivo zmagal. V ženski štafeti 4X100 metrov se je pokazala velika premoč kranjskih plavalcev v prostem slogu. Obe štafeti sta dosegli rezultate pod 10 minut. Ekipno prvenstvo Jugoslavije v atletiki se je letos odvija v dveh programih zvezne lige. V A programu so nastopali najmočnejši klubi, od katerih se jih je šest najboljših po dveh kolih pomerilo šo v finalu. V lažjem B programu zvezne atletske lige pa so nastopila vsa ostala moštva, ki še kaj pomenijo in so hkrati dovolj močna, da postavijo ekipo za vse discipline: moški — 100 m, 400 m, 1500 m, 3000 metrov, višina, daljina, krogla; ženske — 100 m, 800 m, višina, daljina, krogla. Tekmovanje v B programu obsega 3 kola na različnih terenih, vrstni red pa določa število točk, zbranih v vseh treh kolih. Letos je nastopilo v B programu 18 ekip iz vse Jugoslavije. Od slovenskih klubov se je razen novomeškega Partizana, Litije in mariborskega Branika udeležil tekmovanja tudi kranjski Triglav. Mladi atleti iz Kranja so močno presenetili z uvrstitvijo na 2. mesto. Vrstni red pri moških je naslednji: 1. Ću- prija 32.983 točk, 2. Triglav 29- . točk, 3. Partizan (N. m.) 2»-* ' 4. Vojvodina (Novi Sad) 2j.» 5. Slavonija (Slavonska "'o/'?nf-26.191 itd. Litija je s 23.032 kami sedma. Branik pa šest" sti z 8637 točkami. j' V tekmovanju ženskih eJt'''ej: nastopilo 7 klubov. Vrstni ' 1. Partizan (N. m.) 22.614, 2-15 v na (Sarajevo) 18.963, S. Tf,g 18.194, 4. Litija 12.797 itd. C Ti rezultati so brez 4 do sedaj največji uspeh , $ dega atletskega kluba v ^ £ nju, ki dosega iz leta v f$ večje uspehe. Kranjskl tr # leti pa imajo tudi vrsto jj « žav, od katerih je a pereče vprašanje sta ^ $ saj je dosedanje iffrlS-gometni klubi, se govori o nekakšni »krizi« nogometa in hkrati išče poti, kako vendarle prebroditi te težave in priti na zeleno vejo. — Osiali športi v Kranju, ki niso razdrobljeni na več klubov in katerim torej ni gonilna sila kluba-štvo, marveč množičnost, iz katere črpajo tudi kvaliteto, so v zadnjih letih dosegli že zavidljive uspehe in ponesli ime »Triglava« iz Kranja po vsej domovini in tudi po drugih državah. V nogometu se s takimi rezultati ne moremo pohvaliti. Še več! Kvaliteta nogometa v Kranju ceJo nazaduje. Nazaduje Pred državnim prvenstvom v plavanju v 0 končanem republiškem pr- ^ustvu v plavanju, ki je bilo UDlJani preteklo soboto in "eaeli riov, «fOi smo obiskali Vlada Bri- je na ^omu- — Pogovor se i-,, rž zasukal na minulo repub- no Prvenstvo in bližnje držav- Prvenstvo v plavanju, ki bo 23. do 25. avgusta v Kranju. *Ult -S* zađ°voljen s svojimi stvu 113 repubnžkem pn re-prven- rezultati vsekakor nisem tPe0.VoUen. Letos nisem toliko g hiral, drugič pa nimam resnej- DuH tekmeca> ki bi mi na re_ Nl«i em Prvenstvu konkuriral. Vel-601 ^e v naJvečji formi, kar Ja tudi za ostale tovariše.« SPEEDWAY Jud"001 Za sPeedway P" AMZ Pg^avije je določil tekmoval- Sem °dbc nas bodo zastopali na tek-"anjih v Avstriji in na Ma-Za slednje bodo na- ^°Pili ig t m v Budimpešti in m- v Segedinu in 23. t. m. 20-1 V nGc Skolcyn (Medved, Mahali-jq/ Visočnik in Regvart). Na ^J^ovanje v Avstrijo pa poj-l?oJo (23. t. m. v Giissingu) Zov-]Vjr, Jama, Bauman in Vinko Kako ti je ugajalo letošnje republiško prvenstvo? ►►V prvi vrsti moram povedati, da je bila organizacija slaba, saj smo startali celo ob 12. uri ponoči. Mislim, da se je treba za takšno prvenstvo temeljito pripraviti.-k Kako je s tvojimi pripravami za bližnje državno prvenstvo? »Priprave so v glavnem končane in sedaj se do prvenstva ne da dosti več napraviti. Treniram lahko samo še brzino.« Na katerih progah misliš, da boš najbolje uspel? »Moji najljubši progi sta 1500 in 400 metrov prosto. Na teh progah lahko računam na najboljša mesta. Upam, da bom letos plaval na 1500 metrov prosto pod 19 minut.« Kdo je tvoj najhujši tekmec? »Trenutno Kičevič.« Kaj misliš, ali bo letos Triglav postal državni prvak v plavanju? »Naša ekipa ima največ možnosti za osvojitev prvega mesta predvsem zato, ker plavamo doma, v najslabšem primeru se bomo zvrstili do četrtega mesta.« Katere so po tvojem mnenju najbolj obetajoče tekmovalke vaše ekipe? »Ženska ekipa je trenutno zelo oslabljena. To predvsem zato, ker so v ekipi večinoma pionirke. Sicer pa lahko trdim, da bodo čez nekaj let uspešno konkurirale tudi najboljšim. — Zelo dobre so: Gabronova, Ko-bijeva, Čolnarjeva, Bogatajeva, Šenica, sestri Vrtovškovi in Mi-heličeva.« Kaj misliš o svojem bratu Petru? Ali te bo kdaj prehitel? »Po vseh mojih predvidevanjih bi me moral že letos. Sicer je še mlad in ima vse možnosti, da se razvije v odličnega tekmovalca.« Kdaj si dosegel v svoji dosedanji karieri največji uspeh? »Moj največji uspeh je bil na državnem prvenstvu v Splitu leta 1957, ko sem osvojil na 1500 metrov prosto prvo mesto s časom 19:04,4.« Kaj pa tvoji klubski tovariši? »Tudi oni so dobro pripravljeni za državno prvenstvo. Največ bo lahko dosegel Kocmur na 100 metrov prosto. lahko pa se uveljavijo tudi Drofenik in oba Košnika ter dolga vrsta mladih in nadarjenih plavalcev.« Tako je zaključli naš mladi rekorder. Mi in vsa športna javnost želimo njemu in vsej ekipi, da doseže na državnem prvenstvu čimveč uspehov. M. Ž. tako v kvalitativnem pogledu, kakor tudi v pogledu množičnosti. Čeprav so trenutno trije klubi, vendaTle vsi trije ne skrbijo za nič drugega, kot za svoje prvo moštvo, to je v najboljšem primeru za 15 do 20 igralcev, pri tem pa pozabljajo na vzgojo mladine —- na množičnost. S tem ni rečeno, da nogometni šport v Kranju nima perspektive. Industrijski center, kakršen je Kranj, ima nedvomno pogoje za dobro nogometno moštvo in tudi za množično nogometno dejavnost na sploh. Ni čudno, da je spričo takih pojavov, o problemih nogometnega športa začel razpravljati tudi najvišji politični organ v občini: Občinski odbor SZDL Kranj. Ze pred tem so vsi trije klulbi poskušali z lastnimi močmi najti vsaj približno rešitev, vendar zaradi ozkih klubaških interesov posameznih predstavnikov klubov, ni bilo mogoče kaj pametnega istoriti. Zato je predsedstvo Občinskega odbora SZDL, po priporočilih plenuma Občinskega odbora Socialistične zveze, ki je bil letos spomladi, sprejelo sklep, naj bi se vsi trije obstoječi nogometni kluibi združili v en sam klub. Ta sklep je večina kranjskih športnih delavcev ugodno sprejeta. Ugodno so ga sprejeli tudi predstavniki upravnih odborov nogometnih klubov, ki so bili prisotni na sestanku, sklicanem s strani Občinskega odbora SZDL. Občinski odbor SZDL je zato imenoval koordinacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh treh klubov, ki naj bi združitev pripravil. Povsem logično je, da so se našli posamezniki — in to v vseh treh klubih, ki so bili proti taki združitvi. To so predvsem ljudje, ki mislijo, da je napredek nogometa samo v kluibalški konkurenci, ne-pa v množičnosti. To so ljudje, ki menijo, da je smoter nogometne dejavnosti nogomet sam po sebi, nogomet kot izraz kluibaške zagrizenosti, ne pa športna vzgoja mladih ljudi. Ni dvoma, da bodo pri združitvi nogometnih klubov nastale določene težave, ki jih bo treba pač med tekmovalno sezono kolikor se le da hitro in uspešno Tešiti. Prav tako je jasno, da so dosedanji ne preveč športni odnosi med klubi ustvarili med igralci določeno nezaupanje drug do drugega. Z dobro voljo pa se to da vse premagati. TO JE NAŠE Čeprav v začetku predstavniki upravnega odbora NK »Planika« kljub nekaterim ugovorom niso bili načelno proti sklepu predsedstva Občinskega odbora SZDL in so tudi pristali na imenovanje v koordinacijski odboT, pa je vendarle kasneje prav upravni odbor NK »Planike« pismeno obvestil občinski odbor SZDL, da se ne misli borna in da nima nobenega namena pripomoči k uresničitvi sklepa predsedstva. Ze na sestanku je predstavnik kluba govoril o tem, da je »Planika« pač tovarniški klub, ki ne živi od občinske subvencije, marveč izključno iz svojih tovarniških fondov in da zato ni treba, da podvrže svoje interese interesom mesta. Približno take argumente navaja tudi citirano pismo. Res, čudna logika! NI dvoma, da Je v interesu našega splošnega gospodarskega napredka, da se vzpodbudijo delovni kolektivi k večji gospodarnosti in produktivnosti. Zato jim družba tudi daje vedno več kompetenc v razpolaganju s sredstvi, ki jih kolektiv sam ostvarja. Vendar ta kolektiv živi v okviru neke gospodarsko-social-ne skupnosti — komune, in mimo nje in njenih interesov res ne more nekontrolirano in nesmotrno trošiti sredstev za nepotrebne aH celo škodljive stvari. Še posebej velja to pri športu, ki nikakor ne more biti samo neka ozka, tovarniška, marveč je obče družbena stvar. Še posebej v zvezi s »Planiko« pa nastaja tole vprašanje: ali je prav, da kolektiv, ki v letošnjem letu — čeprav iz objektivnih razlogov — ni prispeval za komunalne potrebe mesta niti dinarja, namenja za neko ozko športno dejavnost, ki jo vzdržuje iz zelo problematičnih razlogov, večje vsote denarja? SREDSTVA ZA PROPAGANDO Funkcionarji NK »Planika« pravijo, da so izdatki za nogomet upravičeni, da so tako rekoč reklamni stroški. Iskreno priznavajo, in to navajajo celo v pismu, ki so ga poslali predsedstvu Občinskega odbora SZDL, da je namen njihovega kluba propagirati Planiko kot tovarno med javnostjo. Po izjavi člana upravnega odbora so imeli celo namen, kupiti take igralce, ki bi bili sposobni igrati v drugi zvezni ligi. Skratka, hoteli so ustanoviti drugo »Borovo«, ne da bi pri tem upoštevali, da je »Borovo« klulb, ki predstavlja ne samo tovarno, marveč celotni kraj Borovo. Nenadoma se torej pojavlja šport kot reklamno sredstva! Če je edino tako mogoče določiti športu prepotrefona materialna sredstva, potem bi bilo najbolje, če »Tiskanina« prevzame smučanje, »Ls/kra« inamizni tenis, »Inteks« plavanje itd. — Tako bo celotno športno udejstvovanje bolj ali manj uspešna reklama za posamezne 'tovarne. Jasno je, da je laka logika napačna, šport ni reklamno sredstvo, marveč je sredstvo za vzgojo, fizično in moralno, naše mladine. — Vsako drugo pojmovanje športa samo kvari pravi lik športnika-amaterja. NAMESTO VZGOJE ~ NEZDRAVI ODNOSI Omenili smo že, da vsi trije klubi skrbe več ali manj samo za svo- ja prva moštva. Zato jim mladih, perspektivnih igralcev vedno primanjkuje. Ta problem je najbolj pereč pri NK »Planika«, ki nima v tovarni dovolj kadra. Zato so vsi trije klubi vezani na dobivanje igralcev od drugod. Tako dobivanje pa na eni strani ustvarja še bolj nezdrave odnose med klubskimi upravami, hkrati pa moralno kvari igrače. Brž ko želi neki klub vzpostaviti red in disciplino, že se nedisciplinirani igrači selijo v drug klub itd. Toda nogometna pravila predvidevajo, da en klub nć more imeti več kot eno moštvo v konkurenci. Zato bi moral novo ustanovljeni klub registrirati čimveč aktivov, tako da bi čim večjemu številu športnik o v-nogometašev omogočil igrati v konkurenci. Pri tem ne gre za vzpostavljanje sedanjega stanja, marveč za koordinirano delo. Skupen upravni odbor bi namreč lahko zagotovil nemoteno selekcijo igralcev po kvaliteti, brez klubaških trenj in morda celo podkupovanja. Tehnična sredstva kluba in aktivov bi se lahko potem bavila res s športno vzgojo mladine. Kam vodijo človeka taka razmišljanja? Nedvomno ga privedejo do zaključka, da tako ne gre več naprej. Špoirt nI za to, da bi se ob njem izživljali stari klubaši, niti ni propagandno sredstvo, marveč je sredstvo za organizacijo to vzgojo naše mladine. Kot takega ga tudi moramo za vsako ceno ohraniti. MLADINSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO NA BLEDU V ponedeljek se je začelo na Bledu 10. mladinsko šahovsko prvenstvo Jugoslavije, na katerem igra 16 igralcev iz vse države. — Zmagovalci dosedanjih mladinskih šampionatov so bili: Niš (1949) — Miholič; Kotor (1950) — Djuraševič in Tičanec: Valjevo (1951) Blinc in Zavila; Celje (1954) Cirič; Smederevo (1951) Vukčevič; Kruševac (1956) Karanjac; Novo mesto (1957) Vranešič in Karanjac; Radovljica (1958) Parma. Mladinska prvenstva Jugoslavije so imela veliko vlogo v razvoju našega šaha, obenem so tudi najboljša priložnost za uveljavitev mladih nadarjenih ša-histov. Prav na teh prvenstvih so prišli v ospredje naši trenutno najbolji šahisti: Ivkov, Matanovič, Fuderer, Bertok, Djuraševič in drugi. -č TROBOJ V NAMIZNEM TENISU Visoko : Predoslje : Zg. Bela V soboto, 8. avgusta je bilo v Predosljah prvenstvo v namiznem tenisu. Prvo mesto je osvojila ekipa Zg. Bele in tako osvojila pokal tega troboja. Mirni Malenšek Konic p prvem nakovalu za vrati je delal stric Miklavž, in 1 ^rugem stari Fulda. Koliko jih je še prišlo za njima sv ^.r*Jelo njuna kladiva, koliko jih je šlo in spet prepustilo °ja mesta novim. Samo vigenc je ostal, kakor je bil. kQ lc Miklavž ga je odkupil z lastnim življenjem, takrat, ve Je razbesnela voda že izpodjedala temelje. Za ži-99 človeka bi morebiti ne bil planil v povodenj, za vi-tjj. Ce je šel. Več pomenijo kot živi ljudje. Ljudje se ro-n naglo umirajo, vigenci stoje, kot bi bili večni. »Jezus,« je zastokal Dominik, »in zdaj bodo tujci dene ~V nJem' Jaz Pa ne bom več smel stopiti skozi vrata, 'ali v Pogledati po ognjiščih, prav kakor bi nikoli ne bilo nič 10Jega!« ^ v glavi mu je brnelo, kakor bi se mu prelival skozi horZ9ane S'aP vode- To brnenje mu je ostalo od strela, ni uda ° 'Prerniniti. Vmes je zazvenčalo, kot bi nekdo nalahko si . J8* Po nakovalu. Dominik je vzdignil glavo in pri-je niL Ne, nič ni, samo v ušesih mu zvoni. V vigencu klad,Se ^ele na ma^ šmaren se bodo spet oglasila >v„ 1Va- Prvič za druge . .. Nič več ne bodo pela in po-vanjala njemu! Ječ ,>>IvIoJ bog, in jaz sem ubijal za ta vigenc,« je spet za-k0 Dominik. Stegnil je roke predse in jih ogledoval, kačjih Se ^ote^ PrePričati, ali ne lepi še zmeraj kri na jn J ^ rdečkastem soju medle luči so bile videti krvave bla °m*niK J*h je povesil med kolena. V njem je Vstajala na groza iz nočnih sanj, ki so ga spet začele prega- njati. Vsako noč sta bila skupaj z Alešem. Kadar sta hodila po travnikih ob vodi ali po hosti, vedno je bil bratranec enako neskrben, Dominika pa je trapila misel, da ga mora ubiti. Krčevito se je upiral, toda nekaj, kar je bilo močnejše od njega samega, ga je sililo, da bi to storil. Potem so se mu motale po rokah vrvi, spreminjale so se v kače in mu mrzle in polzke drsele med prsti. Vlekel je in vlekel, pa ni bilo konca ne kraja. In potem največja groza: kri je kapljala na beli sneg, počasi, slišal je kapljo za kapljo, kako pada na tla, kakor kaplja voda v prepad. Širile so se in širile, dokler ni bila vse sama kri in je Dominik planil pokonci, drhteč po vsem telesu. Srce mu je utripalo kot kovaško kladivo in v glavi mu je brnelo. Če se bodo te sanje ponavljale, bo naposled od groze zblaznel. Tudi podnevi ni več našel pokoja. Prejšnje čase se je zamotil z delom ^imel je vedno polno glavo načrtov in skrbi. Tekal je po vigencih, se ustavljal pri delavcih, hvalil, če mu je bilo delo všeč, rohnel, kadar se mu je zdelo, da delajo prepočasi. Vedno, vse življenje se mu je nekam mudilo. V zgornji hiši so čakale pogodbe, dobavni roki so biJi točno postavljeni in največkrat prekratki. Kadar teh ni bilo, je čakalo skladišče in Dominik je nestrpno iskal kupcev. Vse življenje je bilo kakor boj z neugnano vodo, niti trenutka miru mu ni pustila. Zdaj pa je postalo nenadoma vse mirno, nikamor več se mu ni mudilo, nihče več ga ni priganjal. Njegov vigenc je delal za Družbo in tam je vodil posle Hetori. Veliki vigenc že tedne stoji in čaka na nove ljudi. Vseokrog sama tišina in praznina. Mogel bi jo napolniti samo z novimi načrt, z novim delom, z gonjo, ki bi ga ne izpustila niti ponoči, vsega tega pa ni bilo več. Zadnja velika stvar, ki jo je storil, je bil boj z Družbo. Zdaj ni ničesar več. Vse zunanje se je odmaknilo, zato pa se razrašča notranja bolečina in groza grabi po njem in preti, da ga bo potegnila za seboj. Morebiti vsakega morilca postane groza šele tedaj, ko uvidi, da je zaman ubijal, se mu je utrnilo v utrujenih možganih. Jaz nisem mislil na svoj zločin, dokler nisem izgubil tega, zaradi česar sem ubijal. V tem je moja poguba. Zunaj je spokojno dihala noč. Iz spodnjega konca je prihajal zamolkli odmev kladiv, Španova fužina je mirovala. Tik pod vigencem je žuborela voda, zaspano, enakomerno. Dominik je strmel v sence, ki jih je metala luč po tleh vigenca. Počasi je vstal, pobral svetiljko in šel z njo od ognjišča do ognjišča, od nakovala do nakovala. Vsakega posebej se je dotaknil z roko, kakor bi se poslavljal od njih. Potem je sedel nazaj na nakovalo in predel dalje svoje bolne misli. Vrata so zaškripala, nekdo je pogledal noter. Dominik je vzdignil glavo in opazil v poltemi lepo rezan obraz z malce udrtiimi senci. Na visoko čelo je padal šop kostanjevih kodrov. Vstal je in zabebljal: »Aleš . ..« Pavle je stopil noter. »Jaz sem, oče. Opazil sem svetlobo in sem prišel pogledat. Mislil sem, da se je kdo prikradel noter. Lahko da nam bodo poskusili nagajati.« Dominik se je osvestil in pobral svetiljko. Spomnil se je, kaj so govorili zvečer v Družbeni pisarni. »Zakleni vrata,« je rekel. Pavle je potegnil železni zapah čez široka vrata in jih zaklenil z žabico. Oče je molče stal zraven njega. Potem je sin spregovoril: 32 PO POTI KON-TIRIIA V teh dneh se je četvorica pogumnih ljudi odločila, da ponovi podvig Thora Haverdala, ki je na majhnem splavu premagal ogromno pot. od obale Peruja do Polinezije. S tem hočejo potrditi znastveno hipotezo, ki pravi, da so na otokih Polinezije naseljeni prebivalci, ki so pripluli iz Peruja na splavih, ki so jih poganjale morske struje in vetrovi. Dva člana te pogumne četvorice, Peruanec češkega porekla Eduardo Ingris in Argentince Hoakin Gverero sta že enkrat prej sodelovala v podobnem podvigu, ki ni bil uspešen, kajti njihov splav je prišel v krožno strujo, ki ga je nekaj dni obračala. Člane posadke je tedaj rešila neka ameriška ladja in jih odvedla v Panamo. Takoj po prvem neuspehu je dvojica pričela pripravljati novo ekspedicijo. Medtem, ko je Ingris, filmski delavec, književnik in glasbenik iskal izkušenega navigatorja, je vsestranski športnik Gverero odšel v neprehodno džunglo Ekvadorja, da je nabavil in dostavil do obale redka in dragocena baizamova debla za splav. Končno je bil splav narejen in posadka pripravljena. - V mali peruanski luki Kalao so krstili novi splav z imenom »Kantua«. Splav je dolg 9 metrov in širok 4,80 metra. Potniki imajo kabino, veliko 3,5 X 1,5 metra. Vanjo so namestili ves tehnični material, potreben za dolgo plovbo: harpune, dinamit, vodo, živež in drugo. Da bi bila njihova družba večja, so vzeli s seboj opic Pepito in papagaja Lilija. Odpluli so 12. aprila. Prvi dan plovbe je potekal mirno, brez kakršnihkoli nepri-lik in vzntemirjenj. Merili so brzino struje, jakost vetra, temperaturo vode in zraka, Ingris pa je neutrudljivo snemal kader za kadrom za dokumentarni film o tem potovanju. Toda že šesti dan so naleteli na strahovito tropsko neurje, ki se je z njihovim splavom poigravalo kot z orehovo lupino. Ko se je vreme izboljšalo, so bili potniki in splav v žalostnem stanju. Uničena je bila kabina in precejšen del opreme, nekaj živil so morali celo vreči v morje. Za tem je splav v lepem in mirnem vremenu nadaljeval svoje potovanje proti Zapadu kot nekdaj »Kon-tiki«. Maja in junija niso s »Kan-tute« prejeli niti ene vesti, zato so bili v Limi zelo zaskrbljeni. Slabo vreme je namreč oddajnik pokvarilo. Končno je »Kantuta« s svojo posadko 31. julija, po več kot treh in pol mesecih plovbe, priplula v laguno naseljenega Mar-kijskega arhipelaga. — Velika avantura je bila končana in teorija Thora Haverdala na novo potrjena. r Nove vrste rib v Jadranu V Splitu, Dubrovniku, Rovinju in na Reki se Je sodelavcem naših inštitutov in bioloških postaj za Jadransko morje posrečilo med številnimi odpravami v zadnjih letih uloviti v Jadranu štiri nove vrste rib, ki sploh nimajo domačih imen. Prvi vrsti je ime »mora«. Je v sorodu s polemovko, ki živi v Atlantiku. Me>so te ribe je zelo okusno. Drugi vrsti pravijo »trachinsits«. Odrasla meri do 45 cm. Na vretenčastem telesu, pokritem z roževinastimi luskami, je koničasta glava. Njeno meso ni užitno. Tretja vrsta je »hlopsis. Podolgovato telo je podobno telesu jegulje in doseže dolžino 38 cm. Tudi meso te ribe ni užitno. Četrti vrsti je ime »himera«. Po obliki in sorodstvu Je podobna morskim psom. Ima skoraj trioglalo glavo, samec pa ima med očmi roževinast izrastek. Plavuti ima zelo dobro razvite. Ima dve vrsti zob v zgornji in ono v spodnji čeljusti. Meso ni užitno. V* Novi aparat za snemanje z mikrofilmom Ustanove, podjetja, biblioteke in drugi vedno pogosteje uporabljajo aparate z mikrofilmom za snemanje in dokumentacije. V nekem nemškem podjetju so v ta namen pričeli izdelovati nove enostavne aparate v velikosti pisalnega stroja, ki omogočajo posnetke v velikosti 22 krat 23 centimetrov. Snemajo lahko tudi pri dnevni svetlobi. Pri teh mikrofilmskih kamerah je zelo dobro to, ker lahko snemajo predmete v razmerju 1 : 10 na 35 mm širokem mikrofilmu, na filmskem traku, dolgem tudi do 30 metrov. Razen aparata prodajajo tudi pripravo za razvijanje mikrofilmov. Za čitanje filma montirajo namesto kamere na aparat posebno pripravo, ki projecira posneto sliko v originalni velikosti snemanega predmeta. Da se slika bolje vidi, jo projicirajo na motno steklo. Ce nameravajo sliko povečati, postavijo namesto te plošče fotografski papir, aparat pa je v tem primeru troba prenesti v temen prostor. Aparat za snemanje z mikrofilmom lahko upravlja vsak brez posebnega znanja. KOMERCIALNA TELEVIZIJA V HOLANDIJI V Holandiji bodo pričeli uvajati komercialno televizijo. Parlament bo odredil čas pričetka. Najbrž bodo pričeli s snemanjem komercialnih televizijskih programov v začetku leta. r Prijateljstvo v kletki V Zagrebu živi človek z imenom Konstantin Igalffv, ki se ne boji niti ene zveri iz tamkajšnjega zoološkega vrta. Profesor Igalffv pozna živali. Trideset let se že vživlja v njihov svet in ponavlja svoje izkušnje: Zveri je treba tako ljubiti, da to občutijo, a nikoli tako, da izgube avtoriteto.« Ali so Igalffvjevi obiski v kletke k zverem nevarni? Nekoč je leopard stegnil šapo proti njemu in mu pri tem do krvi ranil koža na očesom. Ce bi tedaj premaknil glavo bi mu leopardovi r SAMO ZA ŽENSKE Ali ste simpatični? Kitajski pregovor pravi: Lepota vene in preide, duh pa ostane in je z leti vedno lepši. Veliko je ljudi, ki se ne morejo pohvaliti z lepoto: toda kljub temu nas privlačijo, na kratko povedano —■ simpatični so. Ta, lahko bi rekli magnetizem ni odvisen od fizičnih sposobnosti, ampak je rezultat srečno združenih faktorjev: inteligence, sposobnosti za razumevanje drugih, smisel za humor, dobroto in sprejemanje Viseiga lepega v življenju. Ta privlačnost se seveda lahko kultivira in razvija. Če imate tudi vi v družbi to najprijetnejše »orožje«, vam bodo povedali odigovori na Ha vprašanja. da ne 1. Ali igledate v oči, če z nekom govorite? 2. Če vam nekdo napravi kompliment, ali se znate mirno zahvaliti z besedami, »zelo ste ljubeznivi,« ali kaj podobnega? 3. Ce stojite ali sedite, a'li ste lahko povsem mirni, »se ne prestopate in ne udarjate s prsti po mizi? 4. Ali vas nove situacije prijetno vznemirijo? 5. Ali v obdobjih intenzivnega dela lahko spite tako, kot v normalnem času in se popolnoma odpočijete? . . 6. Ali ste lahko prav tako ljubeznivi s prodajalko ali točajko kot z vašimi intimnimi prijatelji? 7. Ali zlahka najdete skrite točke psihologije drugih? 8. Ali lahko prenesete šalo, čeprav zlobno? 9. Ali se lahko nasmejate neki osebi, ki ste jo prvič spoznali? 10. Ali delate vedno tako, da so vse podrobnosti na vas vedno negovane (nohti, lasje, zobje, čevlji itd.)? 11. A'li imate pri navadnem razpoloženju Vtis, da govorite s preveč visokim ali preveč nizkim, nerazumljivim glasom? 12. Če z nekom govorite, ali ste pri pogovoru pa/l j ivi, četudi vas le-ta ne zanima? 13. Ali menite, da boste starost lahko sprejeli? 14. Ali ,se v moški družbi lagodno počutite? 15. Ali se spominjate svojega poslednjega pisma: Ali ste v njem več govorili o drugih kot o sebi? 1 .... 16. Ali vas veseli misel na to, da se boste na potovanju ali na letnem dopustu spoznali z novimi ljudmi? 17. Če je v družbi več ljudi, ali spregovorite z vsakim vsaj par besed? . . 18. Če bi vas prosili, da povejte vsebino zadnjo knjige, ki ste jo prebrali, ali bi to lahko storili? ' . . 19. Ali včasih oblečete obleke, ki niso več v modi, a so vam »prirasle« k srcu? 20. Ali ste se že'z nekom pomirili, čeprav ste se z njim pred tem hudo prepirali? če imate manj kot 5 pozitivnih odgovorov, ste ali površno prebrali vprašanja ali pa v resnici niste simpatični. Če imate 5 do 10 pozitivnih odgovorov, imate dobre sposobnosti in kvalitete, a jih ne znate usmerjati tako kot je treba. Poskušajte biti taki, da boste na vsa vprašanja odgovorili z DA in videli boste, da vaš osebni magnetizem hitro raste. Če imate 10 do 15 pozitivnih odgovorov, ste zelo [zanimivi in se ljudje z vami radi družijo. Če imate več kot 15 pozitivnih odgovorov, ste prav gotovo zelo, zelo simpatični. V življenju hoste dosegli to kar želite in drugi ne bodo misliti, ki čakajo na transport, ki jih bo popeljal v varne kraje-Reševalci pripovedujejo, kako preseaietljivo dobri plavalci so v divjini živeče živali. Druga slika kaže rešeno zebro, ki povzroča pri reševanju mnogo truda in težav V vsaki kletki ga nekdo pri čakuje: sova, galeb, pelikani, opice, krokodili itd. Prihod Igalf-fyja jih vedno razveseli. Puma mu pusti, da jo gladi. Žival kar prede od zadovoljstva. kremplji razlili oko. Profesor pa 'je le spremenil ton, pričel je leoparda kregati, in le-ta je šapo takoj odmaknil. Igalffy vedno svetuje: žival ne sme vedeti, da se bojimo. Ce pokažete, da se bojite, za vas ni rešitve. Ta ljubitelj živali ima povsod prijatelje. Celo med galebi. Eden je poginil. Igalffv je nesrečen: »Ali je to tisti galeb, ki sem mu moral amputirati krilo?« — »Da, tisti, ki vam je vedno prvi priletel v pozdrav.« Tudi slon je vzdignil svoj rilec v pozdrav in ga ni spustil toliko časa, dokler mu ni profesor prinesel zelenjave. Tako se v živalskem vrtu poplača prijateljstvo. Kdo je tamkaj najnevarnejši? Lev, leopard, beli medved? Pre- BRITANIJA BO IZVAŽALA SVEZE ZMRZNJENO MLEKO Sveže kravje mleko pustijo, da nanj deluje ultrazvočno valovanje, nato ga shladijo do trdega stanja in pripravljen je za izvoz v inozemstvo. Mleko se v takem stanju lahko obdrži 18 mesecev, toda pri temperaturi —13° C. Lahko ga pošljejo v vse države sveta in v tropske predele. Ko se tako pridobljeno mleko ponovno utekočini, ima isti okus in iste kvalitete, kot popolnoma sveže mleko. Za to se moramo zahvaliti dr. U. Vermautu iz Nacionalnega poljedelskega instituta. Njegovo delo sedaj končujejo v Zavodu za patente. Čuvanje tako ohlajenega mleka bo postopoma izpodrinilo konzerviranje mleka. Odpošiljali ga bodo otrokom v nerazvitih deželah, verjetno pa bo zelo dobrodošel tudi za prehrano na ladjah. Dnevi postajajo vedno daljši Po trditvah profesorja Walter-ja Munka in Gordona Macdonal-da iz kalifornijske univerze se vsako leto podaljša dan povprečno za eno stotisočinko sekunde. To je posledica zadrževanja kroženja zemlje okrog svoje osi. Strokovnjaki menijo, da se to dogaja zato, ker eemlja ni homogena masa, ampak je sestavljena iz trde* skorje in mehkega jedra, zaradi česar se hitrost kroženja menja. Znanstveniki so kasneje menili, da je zadrževanje zemeljske ZABAVNE VOŽNJE PO VOLGI Sovjetska turistična organizacija pripravlja za inozemske turiste zabavne vožnje po reki Volgi. Vzhodnonemško turistično društvo je med prvimi izvedlo tak izlet po Volgi. — Turisti Vzhodne Nemčije pripotujejo z vlakom do Gorkega na obalo Volge, od tam pa odpljujejo z ladjo do Stalingrada. rotacije posledica plime in ke na morjih in oceanih, podatki Munka in Macdona ose' Toda ald* kažejo, da energija plime in ke sploh ne more biti vzrok kega pojava. Za sedaj je torel vzrok še nepojasnjen, toda stopnika kalifornijske unive,|C-bosta z raziskavami še nada j vala. DIPLOMACIJA ODPETIH SRAJC IN ZAVIHANIH ROKAVOV Nekdaj se niso mogli žarnic1 ! da bi diplomatski predstavni* prihajali na konference brez c lindra, brez črnega ali tem00^ vega žakeja, progastih hlač 1 »glaze« rokavic. Ministri za zunanje zadeve *^ padnih sil pa so v Ženevi enem od svojih posvetovanj ^ vedli pravo »revolucijo«, w po neznosni vročini slekli ^u njiče, razvezah' kravate in vihali rokave na srajcah. J ŠESTA EVROPSKA RAZSTAVA ORODJARSKIH STROJEV V Parizu bo v času od 12. do 21. septembra odprta šesta evropska razstava orodjarskih strojev. Razstava bo v ogromnih zgradbah. Svoje proizvode bo razstavljalo 963 zapadnoevropskih podjetij na razstavnem prostoru, velikem 36.625 kvadratnih motrov. Ta tradicionalna razstava bo omogočila pregled najnovejših uspehov, doseženih po zadnji razstavi, ki so jo pripravili pred dvema letoma. Prva zračna bitka v vojni zgodovini sploh je bila 5. oktobra 1914, ko je francoski pilot Jože' kiju*' sestrelil nemški dvosedežnik. — Slika v desnem kotu spodaj prikazuje hrabrega pilota, ki še danes -— {ej svojim letom — vsako nedeijo pilotira svoje letalo. Njegova žena se teh poletev večkrat udeleži-sestrelitvi zelo rad pripoveduje. Sponi taja se je, kot bi se to zgodilo včeraj