' Wmsi - .. SLOVENSKI SOKOLSKI KOLEDAR Zfl LETO 1909. □ C-] □ UREDIL Dr. QV. SAJOVIC. IV. LETNIK. CENR 1 K V KRHlJjU 1908. IZDRL IM ZRLOŽIL VADITELJSKI ZBOR SOKOLR V KRANJU. TISK J. BLRSNIKA NASLEDNIKOV V LJUBLJANI. Koledar za 1. 1909. & Leto 1909 je navadno in ima 365 dni (med temi 66 nedelj in praznikov) ter se začne in konča s petkom. Judovsko leto 5669/10 Turško leto 1326/1325 © © Zlato število . ..10 Epakta.Vlil Solnčni krog.14 Rimsko število.‘7 Nedeljska črka. C O © PREMIČNI PRAZNIKI. Ime Jezusovo.17. prosinca. Septuagesima.7. svečana. Pepelnica.24. » Velika noč.11. mal. travna Vnebohod.20. vel. travna. Križevo.17., 18., 19. » » Binkošti.30. » » Sv. Trojica.6. rožnika. Sv. rešnje telo.10. » Srce Jezusovo ....... 18. » Angel varih.29. vel. srpana. Ime Marijino.12. kimovca. 5 Rožnovenska nedelja.3. vinotoka. Posvečevanje cerkva.17. » 1. adventna nedelja.28. listopada. ■ a a Od božiča do pepelnice je 8 tednov in 6 dni. a a NORMNI DNEVI: a) Ples je prepovedan: Zadnje tri dni velikega tedna, velikonočno in binkoštno nedeljo, na dan sv. reš. telesa, 24. grudna t. j., na sveti večer, in 25. grudna, t. j. o božiču. b) V gledališču se ne sme igrati: Zadnje tri dni velikega tedna, na dan sv. reš- njega telesa in 24. grudna. c) Gledališke predstave in koncerti v dobrodelne namene se smejo prirejati samo s privoljenjem kompetentnih oblastev: Velikonočno nedeljo, binkoštno nedeljo in o božiču. O o POČ1TNI DNEVI PRI SODNIJAH se vse nedelje in prazniki ter od 15. mal. srpana do 26. vel. srpana. 0 a ZAŠČITNIKI DEŽEL, ki se praznujejo v avstro-ogrski državi: V Bukovini: Ivan Novi (14. rožnika). Na Češkem: Ivan Nepomuk (16. vel. travna) in Vaclav (28. kimovca). V Dalmaciji: Spiridion (14. grudna). V Galiciji: Stanislav (7. vel. travna) in Mihael (29. kimovca). 6 Na Go rnjeavstrijskem : Leopold (15. listo- pada) in Florijan (4. vel. travna). Na Hrvaškem: Ilija (20. mal. srpana) in Rok (16. vel. srpana). Na Koroškem: Jožef (19. sušca) in Egidij (1. kimovca). Na Kranjskem: Jožef (19. sušca) in Jurij (24. mal. travna). Na Moravskem :Ciril in Metod (5. mal. srpana). Na Ogrskem: Štefan (20. vel. srpana). Na Primorskem: Blaž (3. svečana) in Jožef (19. sušca). NaSedmograškem: Ladislav (27. mal. srpana). V Slavoniji: Ivan (24. rožnika). Na Solno g raškem: Rupert (24. kimovca). Na Spodnjeavstrijskem: Leopold (15. listo- pada).^ V Šleziji: Hedvika (15. vinotoka). Na Štajerskem: Jožef (19. sušca). Na Tirolskem: Jožef (19. sušca) in Vigilij (26. rožnika). V T rstu: Just (2. listopada). a a LETNI ČASI. Pomlad se prične 21. sušca ob 7. uri 19 minut zjutraj. Poletje se prične 21. rožnika ob 3. uri 11 minut zjutraj. Jesen se prične 23. kimovca ob 5. uri 50 minut popoldne. Zima se prične 22. grudna ob 12. uri 25 minut zjutraj. @ 0 SOLNČNI IN LUNINI MRKI. Leta 1909 mrkneta solnce in luna po dvakrat; pri nas bo viden le prvi lunin mrk. 7 1. Luna mrkne popolnoma dne 4. rožnika. Mrk se prične ob 12. uri 49 minut po polnoči, popolen postane ob 2. uri 3 min., svoj višek doseže ob 2. uri 34 minut, konec popolnega mrka je ob 3. uri 5 min., konec mrka sploh ob 4. uri 20 min. zjutraj. Ta mrk bo viden v južnozapadni Aziji, na Indijskem morju, v Evropi, v Afriki, na Atlantskem morju, v južni Ameriki in na vzhodni polovici Severne Amerike. Na Dunaju zatone luna 12 minut predno neha popolni mrk. 2. Popolni solnčni mrk dne 17. in 18. rožnika. Mrk se prične dne 17. ob 10. uri 6 minut zvečer in neha 18. ob 2. uri 42 minut zjutraj. Ta mrk bodo videli le v najsevernejših krajih. 3. Luna mrkne popolnoma dne 27. listopada. Prične se mračiti ob 8. uri 16 minut dopoldne, višek doseže ob 10. uri, konča ob 11. uri 44 minut dopoldne. Ta mrk bodo videli v severozapadni Evropi, na severozapadnem obrežju Afrike, na Atlantskem morju, v Ameriki, na Tihem morju in na vzhodnem delu Azije in Avstralije. 4. Nepopolni solnčni mrk dne 17. grudna. Mrk se prične ob 7. uri 2 miuut zvečer, konča se ob 10. uri 38 minut ponoči. Videli ga bodo na jugu Avstralije in v najjužnejših krajih. 0 0 LETNI VLADAR SATURN. Saturn je drugi največji planet v solnčnem sistemu, obdaja ga skupina obročev in obkrožuje 8 mesecev. Izsrednja oddaljenost od solnca iznaša 1426 milj., oddaljenost od zemlje 1198 do 1655 milj. kilometrov. Svojo pot prehodi v29 letih in166'8 dnevih s hitrostjo 10 kilometrov v eni sekundi, premakne se torej, od solnca opazovan, v letu za 12-13°. 0 0 8 ZNAMENJA ZA LUNINE PREMENE, po srednjeevropskem času: Mlaj. Prvi krajec . Ščfep ali polna luna. Zadnji krajec. 9 © O © O Prosinec Češko: Leden Hrvat.-srbsko: Siečanj Poljsko: Stycen Rusko: Janvar BELEŽKE V ) c v}jr^^ f ’> d(L)% L IstJ—' ttfb 4 H 'frtifr-.AčjfT*. oA^ V^f*r jT*yr-.iU>-*n. Svečan Poljsko: Luty Češko: U no r Hrvat.-srbsko: Veljača Rusko: Fe v ral Dr. Ed. Gre gr: Kakor sokol ljubi solnčno svetlobo, ker je ptica jasnega dneva in ne temne noči, tako se tudi mi odvračamo od teme, od črne noči nevednosti in blodenj, in potapljamo svojega duha edino v jasnih valovih prosvete in resnice. ,Xpp Češko: Brezen IbCC Hrvat.-srbsko: Ožujak Poljsko: Mar z ec Rusko: Mart T y r š : V mislih domovino, v srcu pogum, v roki moč. BELEŽKE Mali traven Poljsko: Kwiecieri Češko: Duben Hrvat.-srbsko: Travanj Rusko: Apr jel Kollar: Kdor je svobode vreden, čisla svobodo drugih, oni, ki v robstvo kuje sužnje, ^am je suženj! BELEŽKE Veliki traven Poljsko: Maj Češko: Kveten Hrvat.-srbsko: S v i b a n j Rusko: Maj Kdor Slovan, ta Sokol. BELEŽKE Rožnik Polsko: Czerwiec Češko: Červen Hrvat. - srbsko: Lipan j Rusko: Ijun V telesu zdravem zdrav prebiva duh. BELEŽKE /:< / ; f *T'f ^>*^i ^ %-e*fr*t *7u'df t — p**r£*/C z ^ J' a \ fr -■Mff m*rvt ** 'S ^'./'£>. 4*4' ■ ^^3 Mali srpan Poljsko: Lipi ec Rusko: J j ul Fiigner. Ne koristi, ne slave! ' Veliki srpan Češko: Srp e n Hrvat.-srbsko: Kolovoz Poljsko: Sierpien Rusko: Avgust BELEŽKE Kimovec Češko: Žari Hrvat.-srbsko: Rujan Poljsko: Wrz esie n Rusko: Septab r Večen spomin narodnima mučenikoma Ivanu . Adamiču in Rudolfu Lundru! Sokoli! Častite njun spomin s tem, da ste dosledni, neizprosni narodnjaki vedno in povsod in proti vsa¬ komur, predvsem pa proti sebi samim ! BELEŽKE Vinotok Češko: Rijen Hrvat.-srbsko: Li stop a d Poljsko: Pazdzide rnik Rusko: Okt’abr Aškerc: Slovenec vsaki bodi Sokol hraber. Slovenka vsaka vrla Sokolica. BELEŽKE Listopad Poljsko: Listopad Češko: Listopad Hrvat.-srbsko: Stud en Rusko: Nojab r Žižka: Sovražnikov se ne bojte, na njih število ne glejte! BELEŽKE Gruden Češko: Prosinec Hrvat.-srbsko: P rosi n a c Poljsko: G rud z i en Rusko: Dekabr Podlaga vsakemu delu je telesno zdravje. BELEŽKE VAŽNEJŠE POŠTNE DOLOČBE. A. DOLOČBE ZA PISEMSKO POŠTO. Navadno pismo v Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino, ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosniške in hercegovinske kraje (izvzemši sandžak Novi Bazar) in celo Nemčijo s Helgolandom mora imeti tuzemsko znamko za 10 vin. Lokalna pisma je frankovati ravno tako, kakor druga z znamkami po 10 vin. Pismo nad 20 g do vračunši 250 g v vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo mora imeti poštno znamko za 20 vin. Nad 250 ^težkih pisem ne sprejema pisemska pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni pošti. — Le uradna poštnine prosta dopisovanja sprejema pisemska pošta tudi v domačem prometu do 2V 2 kg, taka pisma, namenjena na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino pa le do 1 kg. Za nefrankirana pisma do 20 g 20, nad 20 g 40 vinarjev. Za nezadostno trankirana pisma se plača dvojno pomanjkljivo pristojbino. Za pisma, ki obleže na pošti (poste restante) je plačati po 5 vinarjev, ako leže nad 8 dni. Ako se pismo pošlje za adresatom je treba tudi za to pošiljatev plačati normalno poštnino. Pisma v inozemstvo. V Nemčijo stanejo pisma do 20 g 10 vin., nad 20—250 g 20 v.; v Črnogoro in Srbijo za vsakih 20 g 10 vin. V druge države do 20 g 25 v, za vsakih nadaljnih 20 g 15 vinarjev več. Za priporočena pisma se mora plačati kot priporočilno pristojbino brez razlike teže tako za tu- kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske pristojbine še 25 vin. Priporočiti se morejo vse pisemsko-poštne pošiljatve. Povratni listi (retour-recepisi) se pridevajo pismu le na izrecno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 vin. v Dopisnice so dovoljene v celem obsegu svetovno-poštnega društva. Iste^stanejo v vse kraje Avstro-Ogrske in cele Nemčije 5 vin.; v Črnogoro in Srbijo 5 vin.; v druge k svetovno- poštnemu društvu spadajoče dežele 10 vin. Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat toliko kakor navadne dopisnice; dovoljene niso samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč tudi v vse dežele svetovno- poštnega društva. 34 Tiskovine. Tiskovinam proti znižanim pristojbinam se smatrajo : knjige, mehko in trdo vezane, slike, karte, objave itd., tiskovine, litografirane in fotografirane. Zavite morajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vsebina, ter ne smejo obsegati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov. Dovoljeno je pri cenikih lastnoročno vpisovanje cen in podpisovanje imen, pri korekturnih polah korekturni dostavki tudi na posebnih lističih. Pridevati se sme tudi rokopis. V notranjem prometu in v onem z Nemčijo ne smejo tiskovine prekoračiti teže 1 kg, v ostalem svetovno-poštnem prometu pa ne teže 2 kg. Nefrankiranih ali pretežkih pošiljatev kot tiskovine ne sprejema pošta. Kot pristojbina za notranji promet Avstro-Ogrske in oni z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 vin. do 50 g ; 5 vin. do 100 g ; 10 vin. do 250 g; 20 vin. do 500 g; 30 vin. do 1 kg. V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za vsakih 50 g 5 vin. Vzorci in poskušnje blaga. Poskušnje blaga se morajo v vrečice, zavojčke ali zavoje, ki se dajo odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina. Imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih drugih pisanih opazk, kakor ime in tvrdko odpošiljalčevo, naslov prejemnika, tovarniško ali trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko ga je na razpolago. Dalje ne smejo poskušnje blaga presegati 30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v visokosti, kakor tudi ne teže 350 g. Pristojbina v notranjem prometu in v onem z Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 vin. do 250 g, od 250 do 350 g 20 vin. V ostalem svetovno-poštnem prometu 5 vinarjev za vsakih 50 g, najmanj pa 10 v. Ekspresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko „pr. ekspres". Ekspresna pristojbina iznaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le 30 vin. Ako pa naj se vroči pismo zunaj oddajnega kraja (mestne proge), zaracuni se za vsakih 7 J / 2 km 1 K vročnine. Denarne poštne nakaznice, komad po 3 vin., do zneska 1000 K mora vsprejeti vsak poštni urad. Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Lichtenstein se plača za zneske do vračunši 20 K 10 vin., do 100 K 20 vin., do 300 K 40 vin., do 600 K 60 vin., do 1000 K 1 K. V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar (samo Plevje, Priepolje in Priboj) je od denarnih nakaznic plačati: do 50 K 20 vin., do 100 K 30 vin., do 300 K 60 vin., do 600 K 90 vin., do 1000 K 1 K 50 vin. V Nemčijo in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic : do 40 K 20 vin., za vsakih nadaljnih 20 K 10 vin. V Črnogoro, Srbijo, Turčijo (c. kr. poštne urade) je plačati do 40 K 20 vin., do 100 K 40 vin., do 300 K 80 vin., do 600 K 1 K 20 vin., do 1000 K 2 K. Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge zunanje države iznaša: za vsakih 25 K 25 vin. — Na Angleško, Irsko, Mehiko, Peru, Rusijo za vsakih 25 K 25 vin. Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-Ogrske je porabiti »mednarodne poštne nakaznice", katerih komad stane 3 vinarje. 35 3* Za brzojavne denarne nakaznice se morajo v poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev itd. Zalepke po 11 vin. se rabijo kakor pisma. Kdor hoče navadno pismo nazaj vzeti iz poštnega urada pred odhodom ali po odhodu pošte mora to naznaniti do- tičnemu poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da ostane odgovoren za vsako škodo, katera bi mogla nastati iz tega, da se pismo nazaj vzame. Ravnotako se lahko premeni tudi naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, po¬ polnoma enako se glaseč naslov in, ako je pismo zapečateno, tudi isti pečat. Pri priporočenih pošiljatvah se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 vin., v dežele mednarodnega poštnega društva 50 vin. To se lahko zgodi tudi brzojavnim potom. Pri brzojavnih poročilih se mora plačati za besedo 6 vinarjev. Poslej veljajo tudi brzojavni blanketi po 2 vinarja. Za lokalne brzojave se plača ravno toliko kakor za druge. B. DOLOČBE ZA VOZNO POŠTO. Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke z denarjem, listine z navedeno vrednostjo, zaveznice in druga pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 gr, vozno blago, naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kg, pošiljatve proti poštnemu povzetju, vrednostna pisma in poštne zavojčke. Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela, kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka. Denarna pisma se morajo oddajati odprta ali zaprta; odprta le do teže 250 gr in v vrednosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma (komad po 2 vin.) zadostuje zapečatenje z dvema pečatoma; ako se pa rabijo drugi zavitki, spravljati se morajo denarna pisma v navskrižne zavitke in zapreti s petimi pečati. — Zavita denarna vsota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih samo za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino. Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice itd. se morajo vedno zaprta oddati; navesti se mora njihova vrednost, ter naj se zapečatijo s petimi pečati, ako se porabi navskrižni zavitek. Voznopoštne pošiljatve se morajo vsebini primerno zaviti in trdno zapreti; da se ne more priti do vsebine, ako se ne odpro ali poškodujejo zavojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce vrvic itd.) se morajo pritisniti pečati v za¬ dostnem številu. Vsem voznim pošiljatvam se mora pridejati poštna spremnica (komad stane^ 12 vin.) Kupon poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati. Brez navedene vrednosti se morajo voznopoštne pošiljatve pošiljati tudi v notranjem prometu. V slučaju, ako se pošiljatev izgubi ali poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode za 3 kg 15 K, za 5 kg 25 K in za vsak nadaljni kilogram 5 do 6 K. 5 poštnim povzetjem smejo voznopoštne pošiljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstro-ogrski ter bosniško-herce- govinski poštni uradi in do istega zneska tudi Egipet. Denarni znesek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, mora navesti odjemnik na obeh naslovih (na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom : v vrednosti z besedami: »povzetje . . . . K . . . v.“ natančno s številkami in črkami, in sicer pri pošiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države. Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne poštne spremnice in stane komad 12 vin. Ekspresne pošiljatve. Tudi voznopoštne pošiljatve se dostavliajo na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s po¬ sebnim selom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno zapisati beseda: »ekspres", ali „s posebnim selom". Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje iznaša 50 vin. v slučajih, v katerih se pošiljatve same vroče, v onih slučajih pa, v katerih se dostavijo samo naznanila (avizi), 30 vinarjev. Za pošiljatve v deželne okraje iznaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7»/ 2 km. © © VAŽNEJŠE DOLOČBE POŠTNE HRANILNICE. Med navadnimi nradnimi urami sprejemajo vsi poštn uradi tudi denar v svojo hranilnico ter dajejo pojasnila glede tega. Vložiti more v poštno hranilnico vsakdo. Najmanjši znesek, ki ga ta vsprejme je 1 K. Večji zneski mora'jo biti deljivi s 50. Vložnik sme imeti le eno hranilno knjižico in vrednost ne sme presegati 2000 K. Vloge se obrestujejo po 3%. Prvo vlogo mora vložnik sam vložiti, da se podpiše s svojim navadnim podpisom v knjižici na določenem mestu in na nasprotnem potrdilu ter pove stan, dan in kraj rojstva ter svoje bivališče; izvoli si tudi lahko „geslo“, to je kako poljubno besedo, ki mu izpričuje lastninsko pravico, kar pa napiše le v potrdilu ter si jo sam zapomni. Knjižica je brez¬ plačna. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v knjižico, poštni urad pa pošlje vložniku, ako je vloženo 100 kron še prejemno potrdilo. Za manjše zneske kakor 1 K so poštne hranilne karte, z vtisnjeno desetvinarsko znamko. Na tako hranilno karto se potem prilepi še devet desetvinarskih znamk ter se vpošlje poštnemu uradu kot vloga 1 krone. Znesek od 2-40 K se lahko vzame takoj iz poštne hranilnice, pustiti pa se mora najmanj še 1 krono v hranilnici za tisto knjižico. Znesek pod 2 in nad 40 K se mora pri poštnohranilničnem uradu na Dunaju odpovedati, nakar se prejme plačilno nakaznico. 37 Vložnik lahko zahteva, da se za njegovo vlogo nakupijo obrestonosni papirji; mora pa tudi že tako vložiti v poštno hranilnico in dobi posebno rentno knjižico. Obresti v poštni hranilnici so proste dohodninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je vložnikova nedotakljiva last ne more se mu niti vzeti, niti za¬ staviti, niti zarubiti. V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 K, ki jih mora pustiti v hranilnici, dokler hoče biti pri čekovnem oddelku. Natančen pouk o poštni hranilnici se nahaja v vložni knjižici ; natančni pouk o čeku in njega porabi z vzorcem položnih listov in čekov pa se dobi brezplačno pri poštnih uradih. © © PLOSKOVNE MERE. 1 ruska vrsta. 1.067 metrov 1 angleška milja. 1.609 „ 1 morska milja vseh narodov. 1.852 „ 1 francoska morska milja. 5.556 „ 1 geografična miija. 7.420 „ 1 danska milja. 7.532 „ 1 švedska milja. 10.688 „ 1 norveška milja .. 11.295 „ 1 stopinja ekvatorja (15 geogr, milj) .... 111.300 „ □ □ □ 38 KOLKOVNE LESTVICE. 39 TABELA ZA PRERAČUNANJE DOMAČEGA IN TUJEGA DENARJA. 40 IZLETNIKE IN TURISTE opozarjamo na nekoliko najlepših tur in izletov, ki so na kratko navedeni na tej strani in na naslednjih straneh. Vsi poti so markirani in ob njih so postavljene tudi plošče z napisi. Orijentacijske table so v Kamniku, Kranju, na Bledu in na Boh. Bistrici. Izhodišče vsem izletom in turam je Ljubljana (306 m). Prva točka posameznim potom zadnja železnična postaja. V naših planinah priporočamo izletnikom in turistom koče ,»Slovenskega planinskega društva", ki so vse dobro oprav¬ ljene in izvrstno oskrbovane. Prijetna zavetišča so: Aljažev dom v Vratih pod Triglavom, Triglavska koča na Kredarici, Vodnikova koča na Velem polju, Orožnova koča na Črni prsti, Kadilnikova koča na Golici, Češka koča na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim, Kocbekova koča pod Ojstrico in Kamniška koča na Kamniškem sedlu, koča na Poreznu nad Podbrdom. V Trenti v Logu sta dve jako dobri prenočišči in gostilni pri Cudru (pri Zlatorogu) in pri Zorču. Šmarna gora (671 m).. Skozi Tacen a) po „romarski poti" 1 in pol ure, b) skozi Šmartno in ob vzhodnem pobočju skozi senčnato bukovje nad Skaručno 2 in pol ure. Od mosta na levo a) skozi „Kuhinjo“ 1 in pol ure, b ) skozi Virkče 2 uri. Sv. Katarina nad Ljubljano (730 m): 1. Kosčze-Podutik-Toško čelo-Ravnik-Sv. Katarina (3 ure). 2. Vižmarje- Gunclje- Dvor-Babni dol-Sv. Katarina (3 ure). 3. Medvode-Preska- Sv. Marjeta ali Sv. Jakob-Sv. Katarina (3 in pol ure). S Sv. Katarine na Grmad.o (900 m, 1 in pol ure) in dalje na Osojnik (800 m) in v Škofjo Loko (3 ure). Rašica (641 m). Od postaje na Ježici čez savski most in na levo ob Straži ali od Trzina mimo Habaškega gradu 2 in pol do 3 ure. Obsežen razgled. Sv. Trije Kralji ali Vrh (886 m). Z Vrhnike skozi Podlipo in Smrečje 4 ure. Nazaj skozi Rovte v Logatec 1 in pol ure. Laze: a) Janče (793 /72, 2‘/4 ure)-Štanga- Litija (3 ure). b) Zagorica [Vegov rojstni dom] - Cicelj (818 m) - Sveti Miklavž-Kresnice. 5 ur. Kresnice (251 m): 1 . Janče (793 m) 3 ure. 2. Limbarska gora (773 m) 4 ure. Zagorje: 1. Kum (1219 m) 3 in pol ure. 2. Sv. Gora (849 m ) 3 in pol ure. 3. Sv. planina (985 m). 3 ure. 41 Trbovlje (214 m): Kum (1219 m) 3 ure. 2. Mrzlica (1100 m) 2 in pol ure. 3. Sv. Planina (985 m) ena in pol ure. Hrastnik (210 m : 1. Kum (1219 m). 2 in pol ure. 2. Mrzlica (1100 m). 3 ure. Hausenbichlerjeva koča. Preserje: Krim (1106 m, 3 ure). Povratek skozi Iško vas, Ig na Škofljico (4 ure). Borovnica: a) Pekel (1 in pol ure, slapovi). b) Pokojišče-Begunje-Cerknica (3 in pol ure). Cerkniško jezero. Rakek: Škocjanske jame-Cerknica (4 urej. Cerkniško jezero. Planina, Malograjska (Planinska) jama, Mali (Planinski) grad. Znamenite jame, doline in razvaline. Postojna: Postojinska jama.-Predjamski grad (507 m). Z vozom 1 uro, peš 2 in pol ure. — Veliki Javornik (1270 m) 2 in pol ure. — Z Razdrtega čez Sv. Hijeronim in čez Plešo (1162 m) na Nanos (1300 m) 2 in pol ure. Divača (437 m): Divaška vilenica (cesarjeviča Rudolfa jama) 15 minut od postaje. Prekrasni kapniki. Vstopnina za vsako osebo 1 K, člani „Slov. plan. društva" z izkaznico plačajo polovico. Kamnik: Bistriška dolina: Stahovica (peš 1 uro, gostilna pri K. Prelesniku)-Hudo polje-Klanec-Kobilica-Kraljev hrib (lovska koča)-Kopišča (logarska koča)-Predoselj (priroden most, slap)-izvir Bistrice (3 in pol ure). Tu turistovska hiša. Odtod na Kamniško sedlo (1921 m, Kamniška koča, 3 ure). Prav lahek in krasen prehod na Štajersko. Iz Strahovice: 1. K Sv. Primožu (845 m, 1 uro), odtod na Malo planino (1507 m) in dalje na Vel. Planino (1555 m; najvišji vrh Njivica 1663 /n; blizu lovska koča; 3 ure). Na Vel. in Mali planini je dobiti mleka, sira, masla in žgancev. 2. Na Krvavec (5 ur, 1853 m). Lahko dostopen, obsežen razgled. Škofja Loka: 1. Iz mesta čez Gabrovo na Lubnik (1027 m, 2 uri). Obsežen razgled. Povratek mimo Zalubnikarja skozi So¬ tesko v^ Staro Loko (1 in pol ure). 2. Od železnične postaje čez Planico ali iz Stare Loke čez Trnje, Križno goro k Sv. Joštu (3 ure). Kranj: 1. Šmarjetna gora (665 m). 1 uro. 2. Sv. Jošt (860 m). 2 uri. S postaje Sv. Jošta na vrh UU ure. 3. Kokrska dolina: Tupaliče-Kokra (gostilna pri Povšnarju-Fuchsova fužina-deželna meja (23 km od Kranja)-Jezersko (898 m); gostUni pri F. Muriju [KazinoJ in pri Štularju. Od Murija do Češke koče na Spodnji Ravneh (1600 m) 3 ure. Iz Kokre na Kokrsko sedlo (Zoisova koča) in odtod na Grintavec (2559 m). Od koče po starem, najlažjem potu. Oprava turistovska. Radovljica: Kamna gorica (1 in pol ure). Več potov, najlepši čez Gor. Lipnico. Izvrstne postrvi. Lesce: Begunje (Poljče)-Begunjščica (2068 m, 6 ur). Krasne cvetlice. Turistovska koča. Z Begunjščice nazaj čez pla¬ nino Zelenico, Jezerca in skozi Zavrh na železnično postajo v Žirovnici ali pa po zaznamenovani stezi na Lju¬ beljsko cesto ter čez Ljubelj v Tržič. — Obleka turistovska. Žirovnica: Skozi Moste na Stol (2239 m), 5 ur. Nazaj čez Belščico v Žirovnico ali na Javornik (4 ure). — Oprava turistovska. 42 Javornik: Čez Dobravo v Vintgar in na Bled. Jesenice: Na Golico (1836 m). Do vasi Planine (10C0 rti) 5 četrt ure (gostilna „pri Kopišarju") in odtod še 2 in pol ure na vrh. Tu Kadilnikova koča. Konec maja in junija krasno cvetje, posebno ključki (narcise), murke. Dobrava: V Vintgar mimo Šuma (Radovinskega slapa). Bled: Okoli jezera 1 in pol ure hoda. Blejski grad (604 m). Blejski otok^(cerkev iz 17. stoletja). — Z Bleda: a) Skozi Zagorice in Žaleče na Selo, mimo grička Strgalnika do Save in čez most pod vrh Hom na Kupljenik (1 in pol ure, 648 m, krasen razgled) in na Babji zob (1 uro). Nazaj čez Bohinjsko Belo ali pa po Jelovici na Brda in čez Lancovo v Radovljico, b) Skozi Bohinjsko Belo na Babji zob (2 uri), c) Iz Zake ob jezeru na velerazgledno Osojnico (1 uro, 759 m), d) Na Pokljuko. Skozi Grad na Rečico, mimo Grimčic v Zgornje Gorje in preko Krnice mimo strmih pečin. Konec Pokljuke »Pokljuška luknja" (kupola, okno in prižnica). Nedaleč »Mrzli studenec" in lovska koča nadvojvode Ferdinanda. Nazaj preko Ribščice na Rečiško planino ter skozi gozd v Krnico in naravnost v Zako ob jezeru ali čez Slamnike na Bohinjsko Belo. e) V romantični Vintgar in k Sumu (slapu) mimo Rečice in skozi Gorje ali čez Sv. Katarino in Zasip. Skozi Vintgar teče Radovina, ki izvira iz Spodnje Krme pod Triglavom. V Vintgarju izvrstna Žumrova gostilna. Povratek na Bled ali peš čez Dobravo na Javornik ali z železnico na Jesenice. Boh. Bistrica: Boh. jezero. Slap Savice (1 uro od konca je¬ zera). Črna prst (1845 /n; na planini pod Liscem Orožnova koča). Črna prst pravi planinski vrt. Rudnica (947 m, krasen razgled po Bohinju). 1 in pol ure. Srednja vas (Ribniška Soteska, Stritarjev razglednik) 1 in četrt ure. Z Boh. Bistrice skozi Fužine in Voje na Velo polje ('7 ur; Vodnikova koča) in odtod na Kredarico (3 ure). Glej dalje Dovje-Mojstrana. Podbrdo (524 m): Porezen (1631 m). 3 ure. Oskrbovana pla¬ ninska koča. — Črna prst (1845 m) 3 in pol ure. Tolmin (.201 m): Krn (2246 m) 7 ur. — Matajur (1641 m) 7 ur. Dovje-Mojstrana: 1. Vrata (slap Peričnik, 40 m visok, 5 četrtin ure). Aljažev dom (2 uri; 1000 m ; izvrstna gostilna, iz¬ borno prenočišče, vodovod, kopališče). Od Aljaževega doma čez Luknjo (1779 m) v Trento (5 ur). V Trenti pre¬ nočišče Slov. plan. dr. Iz Trente čez prelaz Mojstrovko v Kranjsko goro (5 ur). 2. Kot-Kredarica (7ur); Triglavska koča, 2515 m). Od koče 1 uro na vrh Triglava (2865 m, Aljažev stolp, Staničevo zavetišče). 3. Krma-Kredarica (8 ur; dalje kakor pod 2). V Šmerčevi in Klinarjevi (Po- žgancevi) gostilni v Mojstrani vodniki. Za Kredarico oprava turistovska. Kranjska gora: a) Dolina Pišnica z jezerom (3 ure), b) Prelaz Mojstrovka (1616 /?z)-Trenta (izvir Soče). Rateče (hotel Mangart pri Jalenuj: a) Planica-Nadiža (izvir Save Dolinke pod Pončo 3 ure), b) Klanski (Belopeški jezeri (do prvega pol ure, do drugega 1 uro). Divjeromantično. Pogled na Mangart (2678 m). Od novega postajališča »Bela peč“ tudi lepa, jako zanimiva pot do jezera. 43 NEKAJ IZLETOV IN TUR NA KOROŠKEM. Podroščica-Št. Jakob: Leše-Kladje-Golica(4 ure, ves čas razgled). Bistrica: 1. Šveče-Podgorje-Št. Jakob v Rožu (2 uri) 2. Hodiše (jezero-Ribnica ob Vrbskem jezeru (3 ure). 3. Sveče-Suha dolina-Sedlo Kočna (3 ure); odtod: a) na Golico (2 uri), b) čez Planino na Jesenice (3 ure), c) čez Javorniški rovt na Javornfk (3 ure). Podgorje: Zajčji dol (Zejčji del)-Podgorsko sedlo-Golica (4 ure). Žihpolje: Čez Dravo-Borovlje (1 uro). Vrba (ob Vrbskem jezeru): Št. Ilij-Št. Jakob ob Rožu(2inpolure). Rebrca: Vas Reberca-Stara gora-Štokov stan-Klanška ravan- Ojstrc (Visoki Obir, 2141 m, 4 in pol ure). Miklavčevo: Vas Rebrca-KIanška ravan-Ojstrc (Visoki Obir, 5 ur). Globasnica v Podjunski dolini ali Šmihel (žel. postaja Pliberk na juž. žel. ali Gosla vas na lok. žel.)-Peca (2114 m, 4 in pol ure.) Zahomec pri Zilski Bistrici-Bortolski prelaz-Zahomska planina (1816 m, 3 ure). Zilska Bistrica-Bistriška dolina (3 in pol ure)-Ojstrnik (2035 m). Zabnice: 1 . Sv. Višarje (1792 m, 4 ure)-Lovec (2079 m, 1 uro). 2. Bortolo-Bortolski prelaz-Zahomska planina (1816 m, 2 in pol ure). 3. Skališka planina-Zahomska planina (2 in pol ure)-Bistriška planina (pol ure-Blaška dolinica (pol ure)-Goriška planina in Ukovski vrh (1 uro). Ukve: 1. Zahomska planina (2 in pol ure). 2. Bistriška planina (3 in pol ure). 44 Strokovni del Cš »Bogataš naj je brat tega, ka¬ terega ni obdarila usoda bogato: kdor dela za korist domovine z umom in duševnimi močmi, naj je brat tega, katerega kineajo žulji poštenega dela. Jindrich Fiigner. K 3 n ; o S Sokolske koračne pesmi. 1. Naprej! Alegro con fuoco. bimon in Dav. Jenko. Na - prej, za-sta-va Sla-ve, na boj, ju-na-ška kri, za bla-gor o - čet - nja-ve, naj pu-ška go-vo- ri. Na - ri! Z o - ro-žjem in de - sni-co ne- / si - mo vra-gu grom; za - pi-sat v kri pra - vi - co, ki 47 za bla-gor o-čet- m j I. fine | | II. fine — - rtezg = 3 = nja-ve, naj pu-ška go-vo - ri! -ri! Sf Na- o - kol’ vra-ta vi - la, je pla - ka - la mo-ja mi-la: Tu o - sta-ni, lju - bi moj! Z Bo-gom, ma-ti, lju-ba, zdra-va! Ma - ti . ff o - čet - nja-va, lju-ba 48 - mi je mo - ja čast in sla-va Hajdmo, hajd - mo, za njo Da capo al II. fine (coda). v boj! v boj! 2. Slovenec sem. Andante. Dr. Gustav Ipavec. Jakob Gomilšak. Slo - ve - nec sem, Slo - ve - nec sem, ta- od m -.±. ko zi - je ma-ti dja-la, ko me je de - te pe-sto- be - li do gro-ba ne ga-ne mo-ja se zve- eM= j h h L va sto / la, ko ba, ne me je de - te pe-sto- ga - ne mo - ja se zve- t=4 fef va sto " /' -la; za-to - rej ■ba; da vsekdar 4v± do-bro vem: Slo-ve-nec re -či smem: 49 4 da vsekdar re - či vem: Slo-ve-nec sem, Slo-ve-nec sem! smem: 3. Slovan. Andante maestoso. Ivan K. Knahl. Jaz sem Slo-van z du-šo, s te-lom, to pri-zna-vam Znan sem to - rej v sve-tu ce-lom, da sem Slo-van po-mlad cvetov, naj je svetov, kar če sve-tov, mf Slo-van povsod bra-te ’ma, Slo-van povsod 50 - § =j=i bra-te ’ma, povsod bra-te ’ma. / Slovan bra-te bra-te ’ma, povsod bra-te ’ma. Slovan bra-te bra - te ’ma, svo - je bra - te ma. Fine l Gor’ po La-bi prot’ se-ve-ru, kjer je zem-lja N~ v polu-mra-ku, kjer va-lo-vi se te - po, ’ma; Slovan tam tud’ bra-te tud’ bra-te ’ma, Slovan tam tud’ bra-te, tud’ bra - te ’ma, tud’ bra-te Da capo al fine. tud’ bra-te ’ma. Za unisonopetje med korakanjem priredil Vilko Rus. @0 52 SOKOLSTVO SVATOPLUKU ČECHU. Vedno novih žrtev lačna smrt je posegla s svojo koščeno roko neizprosno med vrste Sokolstva in je vzela češkemu narodu pesnika nesmrtnih pesmi, genialnega in slavnega Svatopluka v^echa, Sokolstvu pa častnega člana in najzvestejšega prijatelja, brata nad vse ljubljenega. Svat. Čech je bil sin gozdnega upravitelja (* 21. svečana 1846). Svojo mladost je preživel v naročju vedno krasne narave. Srednje šole je dovršil v praškem konviktu, kjer se je bavil pred¬ vsem z ruskimi pisatelji. S svojo prvo pesmijo »Husita na Baltu« je vzbudil splošno pozornost. Posvetil se je pravniškim študijam, vendar je vstopil, predno je dovršil rigoroz, v uredništvo »Svetozo ra«. Svoje življenje je posvetil pisateljevanju, ostal je neoženjen in je živel mirno življenje. Naj- rajše je bival v svoji tihi vili »Havranka« v praški okolici. Umrl je v Pragi 23. svečana 1. 1908. Ako mora že kdo s pekočo bolestjo v srcii žalovati nad grobom Svatopluka Čecha je to, izven češke leposlovne umetnosti in razven celokupnosti češkega naroda, v prvi vrsti Sokolstvo, katero je zgubilo v njem najpopolnejši vzor krasote in mo¬ žatosti značaja, vzor moči in duševne neustrašenosti, vzor plamtečega navdušenja v ljubezni do domovine, resnice in svobode, bratstva in enakosti. V vseh teh sokolskih čednostih, v najčistejših idealih, je bil Svatopluk Čech naš vzor. Vsak, kdor je poznal osebno Svatopluka Čecha, vsak, kdor se 53 je vglobil v njegova dela, mora z navdušenjem spoz¬ nali njegov plemenit in dobrotljiv značaj, njegovo mehko, poetično sanjavo in globoko čutečo umetniško dušo. Njegova poezija ljubezni do domovine in k bliž¬ njemu je izvirala kakor kristalno čisti studenec naravnost iz njegovega srca, ki ni poznalo niti prevar niti licemerstva. Njegovi plamteči pozivi za združenje in bratsko ljubezen, za opustitev zavisti in sovraštva med nami, so vzklili iz lastnega čustvovanja. Njegovo goreče hrepenenje po resnici in svo¬ bodi je izviralo iz lastne njegove duše in njegova uprav velika ljubezen do domovine — glavna nit v vseh njegovih poezijah — je bila korenina nje¬ govega življenja in njegovih pesnij. Predvsem naj navedemo: »Pisne otroka« (sužnja), »Molitev k Neznanemu« »Jutranje pesmi«, »Lešetinski kovač«, »Vaclav iz Mihalovic«, »Slavija« itd. V celem nje¬ govem čustvovanju, v teh naravnost apostolskih pozivih ni nobene prisiljenosti, ničesar »mentor¬ skega« pri vsej^najsijajnejši pesniški retoriki. Svatopluk Čech je znal pri mehkosti, dobroti in nežnosti svojega značaja odeti svojo poezijo v kovinasti oklep junaškega duha, moči in poguma. V osebnih stikih je bil vedno ljubezniv, odkrito¬ srčen, skromen in prost vseh osebnosti in samo¬ ljubja. Nikdo mu ni mogel biti in tudi ni bil sovražen. A vendar ni bilo značajnejšega moža in umetnika kot je bil on. Kakor hitro se je šlo za veliko idejo umetnosti, svobode, ljubezni in koristi narodove, je postajal značaj Čechov samo¬ zavesten, močan in nepremagljiv. On ni služil sebi ali lastni koristi — vse njegove nad¬ človeške pesmi so bile v službi vodilnih idej nje¬ govega življenja, v službi domovine, resnice in svobode. Za mislečega Sokola je izvanredno poučljiv ta duševni preobrat pesnikove notranjosti in lastnega njegovega značaja. Gotovo se zamisliš in praviš : Trdnosti, možatosti, nevpogljivosti in moči ne smemo iskati v trdosti in osornosti osebnih lastnosti ter občevanju, ampak v notranji značajnosti in resnici, v zunanji nevpogljivosti, 54 Svatopluk Čecb. hrabrosti in moči takrat, ko se gre za načelne boje, za obrambo narodnih pravic in svobode. Nas Sokolstvo je ljubil Svatopluk Čech iskreno in češko Sokolstvo ga je ljubilo z najgorečnejšo ljubeznijo in se ga oklepalo z neizrečeno udanostjo. On je bil naš veliki duševni vodja, on je bil — pesnik Sokolstva. V divno krasni pesmi, »Peresu sokolskem« podaja v velepomembnih verzih, ki so se mu rodili pri opazovanju sokolskega peresa, katero mu je podal »junak močnih grudi in bistrega pogleda«, takorekoč Sokolstvu svojo oporoko, pisano s tako priprostimi in v srce segajočimi besedami, kakor to more le on. »Moč in navdušenje« veli češki nesmrtni narodni pevec kot idejni vodja češkega Sokolstva. Ono moč, katero je iskal v resnici in nravnosti, ono moč, katero zahteva vedna krepitev telesa in duha, ono moč, v katero »veruje«, ono moč, s ka¬ tero je hrepenel združiti »ogromni slovanski svet« ono moč, katere zadnji cilj je svoboda. Končati moramo z vzklikom mnogim slovenskim Sokolom i osebno znanega senijorja češkega So¬ kolstva, br. Dr. Karla Pippicha: »Ti ognjeviti vodja, Svatopluk Čech, ves so¬ kolski voj, ki slavi Tvoj nesmrten spomin, s krepko ramo, z glavo pokonci, s Tvojo pesnijo navdušenja na ustnicah, s Tvojo močjo resnice in vstrajne ne¬ upogljivosti v srcih, koraka za Teboj po trnjevi poti dela in poguma: »Naprej, vedno naprej!« Po „Vestniku Sokolskem“ B—a. O o o 56 TRUBAR — BUDITELJ. Na Dolenjskem, v borni hiši v Rašici je tekla zibelka 8. rožnika 1.1508 rojenemu detetu, kateremu je naklonila življenska usoda le bedo, siromaštvo in preganjanje. Vendar je dalo to dete slovenskemu narodu tako bogatih darov, da mora biti 1. 1908, to je štiristoletnica, za slovenski narod leto slavlja in hvaležnosti. Slavljenčevi ostanki počivajo v tujini, v daljni Virtemberški — davno so že črna zemlja. Vendar mi slavimo velike može za to, da spoznamo te može, njih dela in težnje, ki so imele končni namen slovenski narod dvigniti in mu koristiti. Spomenik in slike, ki predočujejo našega Tru¬ barja, ne smejo biti za nas samo nekaj lepega, ampak tudi koristnega: v sliko moramo dati vsebino t. j. pri pogledu na Trubarjevo sliko moramo videti po 400 letih celega Trubarja v celi njegovi no¬ tranjosti, v njegovih delih, željah in celotnem stremljenju. Zavedati se mo ramo,da srno potomci in dediči njegovega življenjskega programa, pogled nam mora dajati potrebno notranjo silo, da to delo nadaljujemo. Trubar nas mora buditi! Ali naj Trubarjev spomin slavi tudi Sokolstvo? Vse¬ kakor, kajti Trubar in reformacijska doba imata z današnjim Sokolstvom mnogo skupnih stremljenj. Vodilna načela so bila Trubarju in njegovim pomagalcem: stvarjati za Slovence predpogoje za neovirani razvoj v smislu jednakosti in svobode. Posamezniku naj bo dana svoboda misli in vesti, narodu pa uveljaviti se in razviti svoje zmožnosti do najvišje stopnje na polju duševne in gmotne 57 kulture. In sedanje Sokolstvo! Ali nimamo iste naloge? Odmislimo si pri Trubarju povdarjanje verske strani ter si mislimo na to mesto povdar¬ janje telovadbe in težnje se krijejo — v bistvu je cilj skupni, v sredstvih za dosego tega cilja je Sokolstvo moderno, Trubar srednjeveški. Slovensko Sokolstvo pa mora oceniti Trubarjevo dobo še iz drugega stališča: ta doba bi morala po svojem notranjem razpoloženju vzbuditi željo po sestavni telesni vzgoji. Morda bi bila rodila telo¬ vadbo kot vzgojno narodno sredstvo podobno sedanjemu Sokolstvu. Treba je vedeti, da je naši Trubarjevi dobi podobno renesančno gibanje v Italiji znalo oceniti pomen telesne vzgoje. Zakaj bi pri nas podobni vzrok ne bil mogel roditi po¬ dobne posledice? Italija se vrne v 15. in 16. sto¬ letju k staroveškemu, grškemu idealu krepkega telesa, kar naenkrat spremeni pod vplivom novega duševnega gibanja temeljni estetični okus in način v čustvovanju za lepoto. Italija hoče imeti krepko mladino, vabi k sebi učitelje telovadbe, njene slike in kipi iz te dobe so lepe, bujne, življenja polne madone. Ni dvoma, da je za Slovence Trubar, ki daje nove misli, budi narod k notranji preosnovi in ki gradi nov temelj za narod. Slovenci nimamo v svoji preteklosti niti mnogo slavnih mož niti slavnih dob, gotovo pa tvori Trubar in reforma¬ cijska doba življenjapolno oazo v pusti sahari slo¬ venske zgodovine. Po naših pokrajinah sta gospo¬ darili beda in suženjska podanost oholemu tujcu, ki je zakupil domačinovo žuljavo roko za svojo službo ter mu zmešal s tujimi besedami lepo donečo slovensko govorico, vničil v njem vse nravne potrebe, ki so človeku vsajene kot organična kal, ki hrepeni po zraku in svetlobi, po razvoju in spopolnjevanju. Takoj pri svoji naselitvi na sedanjem sloven¬ skem ozemlju na konci 6. stol. smo trčili na zapadu in severu na nemške sosede in ti so nas v teku nekoliko stoletij socijalno zasužnili in duševno raznarodili. Tako smo se odtujili sami sebi, da nimamo od 11. do 16. stoletja skoro niti sledu o slovenskih prednikih v pisanih poročilih iz naše 58 Primož Trubar. preteklosti. Novo iskro poguma in močan utripljaj srca, hrepenečega po življenju in samoohranitvi vidimo v slovenskem kmetu v turških bojih in selskih vojnah na konci 15. in v 16. stoletju. Toda vsa močna volja, vsa energija slovenskega ratarja je bila zaman — boji so se končali zanj nesrečno. Novi izdatki, novi vedno večji davki grajščaku in samostanu so ga čakali. V obupu se je bližal konec za vedno. Predno izdihne —vstane iznad mrtvaško- pooblačenega obzorja preko širne slovenske domo¬ vine mlado jutio v znaku Trubarja in reformacije. Pomen Trubarja in njegovih glavnih ponra- galcev — Krelj, Dalmatin, Bohorič, Vergerij, Ungnad, nekaj Hrvatov itd. — moremo oceniti za Slovence še-le potem zadostno, če se vprašamo, kaj bi bilo z nami, če bi Trubarja in njegove družbe ne imeli, ali bi že umirajočih Slovencev ne kril hladni grob? Ni tukaj prostora za podrobno slikanje Trubarjevega dela in njegove dobe, zapomnimo si samo, da je vse, kar nam je prinesla’Trubarjeva doba, nepre¬ cenljivi plod velikega humanističnega in rene¬ sančnega gibanja. Trubar je dete tega gibanja in kot mož je posredovalec med srednjo Evropo in med zapuščenimi, gorskimi Slovenci. Trubar je bil vsestransko in neutrudljivo delaven mož; bil je pisatelj, prelagatelj, govornik, organizator. Po težkem boju in trudu je izdal 1. 1550 v Tubingi prvi dve slovenski knjigi, katekizem in abecednik, ter je tako položil temelj slovenski književnosti. Bil je to prvi poskus tiskane slovenske knjige a že ta je povzdignil slovenski jezik na enako stopnjo z drugimi jeziki. Protestantsko gibanje je seveda po svoji vsebini glavno versko gibanje, toda po svojem notranjem značaju je bilo za Slovence splošno kulturno gibanje, ki je vzelo v svojo službo tedaj moderna sredstva: papir, tisk, knjigo. Novo vrvenje se osredotočuje predvsem v mestih in večjih slo¬ venskih krajih sploh. V začetku druge polovice 16. stoletja se priznava k novemu, naprednemu gibanju vse tedanje posvetno razumništvo, že se širijo nove ideje iz mest na kmete, ki vidijo v 60 čistem evangeliju zakonik bratstva in socijalne jednakopravnosti. Trubar je bil za ono dobo gotovo oseba, ki je gledala daleč naprej in pod tem utisom je delal. V šolstvu je videl vir vse duševne moči, spas naroda. Njegova doba rodi skoraj iste ideje kakor 18. oziroma 19. stoletje: potrebo organizacije du¬ ševnih sil v narodnem šolstvu. Štajerski stanovi si pokličejo daleč od severa strokovnjaka šolnika, v Ljubljani je bila leta 1563. otvorjena gimnazija — kako vesel pojav življenja, koliki napredek proti mrtvilu prejšnjega stoletja. Velikost Trubarjevega duha in njegove dobe vidim tudi v tem, da raztegne svoje delovanje preko ozke slovenske meje t. j. med sosedne Hrvate, da, njegovega emisarja vidimo celo na severu med Čehi. Gotovo je, da ni tako narodnostno čutil kakor mi dandanes, ker moderni nacionalizem je po svojem nastopu produkt 19. stoletja, nikakor pa Trubarju ne moremo odrekati razpoloženja in zdravega instinkta za slovansko vzajemnost in za zbližanje podobno govorečih narodov. V tej točki je Trubar prednik mogočnega ilirskega gibanja v letih štiridesetih preteklega stoletja, ki je imelo za cilj kulturno in politično zbližanje vsaj Jugo¬ slovanov od Adrije do Črnega morja. Trubar je tudi^propagator misli češko-slovanskega zbližanja. Sirna Slovenija je cvetoča vigred, vse raste, se razvija in cvete — na bornih narodnih razvalinah je imel vstati nov prerojen narod Slovencev. Toda že se zbirajo na obzorju težki, črni oblaki. Od severa prihaja na nežni cvet smrtonosni, strupeni piš, ki nasilno zamori na poti razvoja plodove živahnega gibanja Trubarjeve dobe. Ostala pa so blagoslovljena dela za Primožem Trubarjem, dela, katera so zaorala globoko brazdo v slovenski narod. Trubar nam je ustanovil naš književni jezik, vstvaril nam je slovensko knjigo. In dokler se bo odpirala ta knjiga, zvenelo bo ime Primoža Trubarja po slovenskih deželah. ES ES ES P' 61 SLOVENSKO SOKOLSTVO V LETU 1908. Vse letošnje leto je poteklo še vedno pod mo¬ gočnim vplivom V. vsesokolskega zleta v Pragi. Bratje, ki so se ga udeležili, so se večji del vrnili domov prožeti sokolskega duha ter so pričeli delati s podvojenimi močmi po načrtih in načelih Tyrša in Fiignerja. Le majhen del od. njih se ni vrnil več k sokolskemu delu a teh — ni škoda! Poživela, okrepila se je pri nas sokolska misel in sokol se je popel mogočno v zrak nad slovenske poljane, da jih čuva s paznim očesom pred nenasitnim sovragom. Zastopniki sokolskih zvez, razven Poljakov, so se zbrali 2. svečana t. 1. na Dunaju tei so ustanovili »Slovansko sokolsko zvezo«. S tem nad vse važnim korakom seje izpopolnila organizacija celo¬ kupnega Sokolstva. Za Slovence je bila letos važna pripravljalna družitev sokolskih društev, ki pripadajo po geografski legi vkup, v ž u p e. Prva so se sestala v to svrho gorenjska Sokolska društva na poziv Sokola iz Kranja, tem so sledila na klic celjskega Sokola štajerska, a za tem so pričela o tem razmišljevati društva iz ljubljanske okolice, iz Dolenjskega, Notranjskega in Goriškega. Daljše poročilo o ustanovitvi žup je imel na občnem zboru S. S. Z. njen podnačelnik, brat Jože Smertnik. Drugi važni dogodek je otvoritev prvega slovenskega so¬ kolskega doma 30. vel. srpana t. 1. V letu 1908 se je ustanovilo 9 sokolskih društev v sledečih krajih : v Radovljici (23. svečana), v Ljub- 62 ljani Sokol 11. (29. sušca), v Šoštanju (24. vel. travna), v Št. Vidu nad Ljubljano (7. rožnika), na Vrhniki (21. rožnika), v Logatcu (8. mal. srpana), v Št. Lenartu v Slovenskih goricah (9. vel. srpana), v Železnikih (23. vel. srpana), v Mirnu (27. kimovca). Starejša društva so ustanavljala v svojem okrožju, kjer so videla, da so potrebna tla za Sokola, sokolske odseke. Tako je ustanovil goriški Sokol odsek v Ajdovščini, idrijski v Cerknem in Spodnji Idriji, krški pri Sv. Križu nad Kostanjevico, tržaški pri Sv. Ivanu, zagorski v Hrastniku. Po nekaterih so¬ kolskih društvih se je pričela gojiti ženska telovadba, toda ustanovil se ni nikjer nanovo ženski odsek ali društvo. V celem štejemo toraj na Slovenskem 40 sokolskih društev, sedem odsekov, dve ženski telovadni društvi in en samostojni ženski telovadni odsek. Slovenska sokolska društva so štela skupno 4014 članov (lani 3364), članov v kroju 1272 (lani 1063). Med člani je bilo 1022 telovadcev, 124 vaditeljev, 22 vad. pomočnikov in 60 vad. priprav¬ nikov (lani 687 tel., 85 vad., 8 vad. pom. in 41 vad. pr.). V številu članstva bilježimo letos lahko lep napredek, kajti ni se samo pomnožilo po novih društvih, tudi starejša društva so se okrepila ali so vsaj obdržala z malimi izjemami število lansko¬ letnih članov. Predvsem je veselo razmerje med člani in telovadci dobra četrtina vseh članov (4014 : 1022). -krepi in uri svoje telo v telovadnicah. Za nadaljni razvoj in iTapredek slovenskega Sokolstva potrebujemo predvsem dobrih sokolskih vaditeljev, kajti naša moč počiva v dobro urejenih telovadnicah ali z drugimi besedami rečeno, na ramah naših vaditeljev. Večina naših vaditeljev se vzgaja v društvih samih ali je pa celo odvisna od slučajne gibčnosti posameznikov. Veliko vaditeljev se za članstvo ne briga mnogo ; navedemo lahko vadi¬ telja načelnika, ki ni član društvenega vad. zbora in tudi ne obiskuje telovadnice. Le primeroma malo število vaditeljev se zaveda svoje vzvišene naloge. Temu nedostatku more odpomoči le vsakoletni zvezni ali vsaj župni vaditeljski tečaj. Upajmo, da 63 ga letos ne pričakujemo zastonj. Članstvo se v obče še vedno veliko premalo zaveda svojih dolžnosti. Imeli smo pač letos lepo število stalnih telovadcev, ki so se odlikovali po svoji rednosti. Tem nasproti prednjači s svojim nerednim obiskom tudi pre¬ cejšne število telovadcev, ki telovadi le »za nastope«. Rednost, nepretrgano delo potrebujemo neobhodno, ako hočemo korakati uspešno dalje. Izvanredni napredek smo dosegli pri sokolskem naraščaju, katerega število se je skoraj podvojilo. Vsega naraščaja skupaj štejemo 985 in sicer: obrt¬ nega 383, šolskega 602, (lani: skupno število 578, obrt. 200, šol. 378). Naraščaju moramo posvečati vso pozornost, iz njega vsklijejo bodoči naši bojev¬ niki, poslušni in verni vzvišeni sokolski misli. Skupno število ženskih-članic je 349 z 201 telovadko, med temi 16 vaditeljic, 1 vad. pomočnica in 8 vad. pripravnic, število gojenk znaša 202 (lani : 249 članic, 144 telovadkinj, 15 vaditeljic, 2 vad. pomočnici, 5 vad. pripravnic). Kakor že ome¬ njeno, moremo zaznamovati tu le neznaten na¬ predek, kateri nas nikakor ne sme zadovoljiti. Za vzgled naj služijo našemu ženstvu zavedne in po¬ žrtvovalne češke Sokolice. Društva so predvsem posvečala svojo pozornost delu v telovadnicah. Notranja telovadba se je gojila vestno ter je zdatno napredovala. Skorej vsa društva so prirejala poleg te še pešizlete, nadalje izlete v zvezi z javnim nastopom in notranje javne nastope. Živahno življenje je bilo v tem oziru na sokolskem torišču. V kratkih vrsticah naj podam pregled vseh važnejših in pa v kolikor mi je to mogoče, tudi manjših sokolskih nastopov. Za leto 1907 mo¬ ramo omeniti še sledeče nastope: I. N. s.*) ob desetletnici, Sokol v Idriji 20./X. Slavnostni in telovadni del. Zadnji je obsegal: a) tekmo¬ valna telovadba za idrijske in žirske Sokole. Udeležnikov 14; I. Jakob Poljanšek (Žiri), II. Josip Alič (Idrija) b ) javna telovadba : 1. telovadke (24) vaje s praporci, 2. žirski te^vadci skupine na bradlji, 3. naraščaj (33) proste vaje, 4. idrijski telovadci proste skupine na tleh, 5. izbrani te- *) N. s. = notranja slavnost. - 64 lovadci praške zletne proste vaje V., 6. alegorična skupina vseh telovadcev. Izid zelo povoljen. Poleg Sokolov iz Idrije in Zirov sta bila še zastopnika S. S. Z. in Sokola v Ljubljani. II. N. j. n.*) Sokola v Gradcu, d. 5./XII. Orodna telovadba (dve vrsti) in skupine. III. N. j. n. naraščaja Sokola v Šiški v zvezi s tekmo d. 15 /XII. Nastopilo je 24 dečkov. I. proste vaje, II. tekma na drogu, bradlji in konju na šir z ročaji ter v skoku na višino, III. nastop v dvojicah na bradljici, IV. skupine na veliki bradlji. IV. Tekmovalna telovadba v nižjih oddelkih »Sokola« v Kranju d. 21./XII. Tekmovalo se je na drogu, bradlji, konju, v prostih vajah, plezanju, skoku v daljino, višino in čez konja vzdolž. Priglasilo se je šest tekmovalcev II. in štirje III. vrste. Izmed 50 dosežnih točk je dobil v II. vrsti Jazbec Ivan (I.) 48 - 25, v III. Engelman Kristjan (I.) 48 točk. V letu 1908 so se vršile sledeče prireditve : V. Z. j. n. Sokola v Šiški, d. 10./V. Naraščaj je izvajal proste vaje in vaje na konju in bradlji, članska vrsta je nastopila na drogu in bradlji, članice žen. tel. dr. v Šiški, so nastopile s prostimi vajami. VI. Z. j. n. sta priredili sokolski društvi iz Domžal in Kamnika v Mengeš d. 17./V. Proste vaje in orodna telovadba. VII. N. j. n. žen. oddelka in naraščaja Sokola v Kranju, d. 30./V. Gojenke (21 + 2) : v vaje v obroči, gred, navpična lestva, krogi, krogotek. — Šolski naraščaj (18) : sestavljene vaje s palicami, kopji in praporci, poševna lestva, gred- krogi; obrtni naraščaj (12) : vaje s palicami, bradlja. VIII. Z. z. j. n.**) na Dobravo so v priredila sokolska društva: Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Ra- v dovljica, d. 14./VI. Članov v kroju 64 — pri prostih vajah je naspotilo 42 telo¬ vadcev, vaje na orodju brez menjave je izvajal: „Sokol“ Kranj (4 vrste), „SokoI“ Radovljica (3 vrste) in nekaj čl. jeseniškega in škofjeloškega „Sokola“. Združeni vaditeljski zbor vseh imenovanih društev je nastopil z vajami na drogu. Uspeh zelo povoljen. Prvi nastopu radovljiškega Sokola. IX. Z. z. j. n. v Neblo sta priredila goriški in prvaški Sokol d. 28./VI. Proste vaje, orodna telovadba (drog, bradlja). *) N. j. n. = notrajni javni nastop. **) Z. z. j. n. = zlet z javnim nastopom. 65 5 X. Z. j. n. Sokola v Novem mestu d. 5. Vil. I. Nastop naraščaja. — II. Članska telovadba: a) rajalni nastop, b) proste vaje, c) orodna telovadba, d) skupine (vzorna vrsta), e) alegorična skupina. Pri telovadbi se je pokazal velik napredek. XI. Prvi zlet notranjskih sokolskih društev v Lo¬ gatec d. 12./VII. Udeležba 11 sokolskih društev: a) notranjska društva: Idrija, Ilirska Bistrica, Logatec, Postojna. Vrhnika, v Žiri; b) gostje: Ljubljana, Ljubljana L, Ljubljana II., Šiška, Trst. Članov v kroju 425, telovadcev pri prostih vajah 79. telovadcev pri orodni telovadbi 8 vrst : tri vrste idrijskega Sokola na bradlji, mizi na šir in na kozi vzdolž, vrste Sokolov v II. Bistrici, Logatcu in Postojni, vsake na v drogu, vrhniška in žirovska vrsta pa vsaka na bradlji. Članski naraščaj idrijskega Sokola (40) je izvajal proste vaje, 57 gojenk idrijskega in žirskega sokola pa vaje s praporci. Konečno je izvajalo 40 telovadcev vzorne praške proste vaje. Telovadbo je vodil načelnik idrijskega Sokola brat J. v Novak. Uspeh je bil zelo povoljen. Zlet je pozdravila „Češka Obec Sokoiskš". XII. Z. z. j. n. na Vranskem je priredil zagorski Sokol ob priliki Ciril-Metodove veselice d. 12./VII. Proste vaje, orodna telovadba in nastop zagorskih Sokolic. Sodeloval je tudi odsek žalskega Sokola v Braslovčah. XIII. Z. z. j. n. v Kostanjevico so priredila d. I9./VII. sokolska društva: Brežice, Krško, Novo mesto. Pri prostih vajah je nastopilo 64 telovadcev, na orodju (2 droga, bradlja, konj, koza, skok) pa 6 vrst. Nastopile so tudi članice ženskega oddelka krškega Sokola. XIV. Z. z. j. n. v Tržiču je priredil ondotni Sokol s-pomočjo sokolskih društev: Jesenice, Kranj, Radovljica d. 26./VII. Sodelujoča društva: Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič; gostje : Ljubljana, Ljubljana I., Ljubljana II., Šiška. Navzoč je bil tudi zastopnik S. S. Z. Članstvo je izvedlo proste vaje in orodno telovadbo. Gojenke ženskega oddelka kranjskega Sokola so nastopile z vajami z obroči, tržiški šol. naraščaj pa z vajami s palicami. XV. Z. z. j. n. v Hrastnik so napravila sokolska društva: Brežice, Celje, Zagorje, d. 26./Vil. Pri prostih vajah je nastopilo 44 telovadcev. Zatem je sledila orodna telovadba članstva in telovadba zagorskih Sokolic (21). Navzoči so bili tudi člani predsedstva S. S. Z. XVI. Z. z. j. n. škofjeloškega Sokola v Železnike, d. 2./VIII. 66 Proste vaje za I. zlet gorenjskih sokolskih društev v Kranju je izvajalo 15 tel. Na orodju (drog, bradlja) sta nastopili 2 vrsti. Sol. naraščaj (24) je nastopil z vajami s palicami. XVII. Z. z. j. n. na Polzeli priredil odsek žalskega Sokola d. 2./VIII. Proste vaje je izvajalo 16 tel., na orodju (drog, bradlja, konj, skupine) sta nastopili 2 vrsti. XVIII. Z. j. n. na vrtu »Narodnega doma«, priredil Sokol v Brežicah d. 9./VIII. Članice so izvajale proste vaje, elani brežiškega in krškega Sokola proste vaje za srbski sokolski zlet, obrt. in šol. nar. proste vaje s palicami in skupine. Pri orodni telovadbi (drog, bradlja, konj) so nastopile vrste brežiškega, krškega in zagrebškega Sokola. Nastop so se udeležila društva in oddelki: Brežice, Krško, Zagreb, Sevnica in Sv. Križ. XIX. Z. z. j. n. radovljiškega Sokola v Ljubno d. 9./VIII. Sodeloval oddelek kranjskega Sokola. Člani so nastopili s prostimi vajami in na orodju : drog, bradlja, skok v višino. XX. Z. z. j. n. ilirskobistriškega Sokola v Zagorje na Pivki d. 9./VIII. Proste vaje in orodna telovadba. XXI. I. zlet gorenjskih sokolskih društev v Kranju d. 15./Vili. Sodelujoča društva : Javornik, Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič; gosti: elani predsedstva S. S. Z. Idrija, Ljubljana, Ljubljana L, Ljubljana II., Novomesto, Ribnica. Tehnično je vodil zlet Sokol v Kranju. Telovadni del se je otvoril z vežbanjem redovnih vaj (142 elanov v kroju), ob 6 l l 2 zjutraj, zatem je sledila tekma nižjih vrst (5) gorenjskih sokolskih društev. Uspeh vrst: I. Kranj 658 točk, 81*84%, II. Jesenice 641 t., 79*76°/ 0 , UL RadovJjica-Jesenice 75*24°/ 0 , IV. Tržič-Javornik-Kranj 73*5 °/ 0 , V. Škofja Loka 70*02%, izmed 30 posameznikov jih je 23 doseglo 70%,; prvi trije so : I. Formandel A. 89.23 o/° (Kranj), II. Mirca M. 88*46° o (Jesenice), III. Boštele Silv. (Jesenice) in Jezeršek Ego (Tržič) 86*92%. Za tekmo so se vršile izkušnje članstva (90), članic 40 in naraščaja 130. V izprevodu, ki je šel po izkušnji po mestu je bilo 261 čl. v kroju. Ves čas je skušal motiti dež Sokole pri delu, sedaj manj, sedaj bolj, toda vsi so jekleno vstrajali na svojem mestu. Tudi na popoldanski javni nastop je uplivalo neugodno slabo vreme. Vkljub temu so pa nastopili dečki (130) pod vodstvom nač. kranjskega Sokola Frana Ažmana s prostimi vajami s palicami. Član¬ stvo (96) bodoče gorenjske župe je izvajalo pod vodstvom nadzornika gorenjskih sokolskih društev Evgena Sajovica (Kranj) izbrane proste vaje. Pri orodni telovadbi je nastopilo 7 vrst: 1. Kranj, miza — 2. vzorna gorenjska vrsta, bradlja — 3. Kranj, konj, vzdolž — 4. Škofja Loka, bradlja — 5. Kranj, koza — 6. Radovljica, bradlja — 7. Jesenice, drog. Zatem je nastopila vzorna vrsta ljubljanskega Sokola pod 67 5* vodstvom zvez. nač. dr. Viktor Murnika. Radi prevelikega dežja niso mogle nastopiti telovadkinje. Uspeh telovadbe je bil kljub skrajno neugodnemu vremenu zelo povoljen. XXII. Razvitje zastave »Murskega Sokola« v Lju¬ tomeru d. 15./Vlil. Udeležila so se sledeča društva: Celje, Brežice, Gradec. Krško, Maribor, Mozirje, Šoštanj, Žalec, nadalje hrvaška društva : Varaždin (35 el.), Zagreb, Zlatar. Pri prostih vajah je nastopilo 150 telovadcev, varaždinski Sokol je izvajal vaje s kiji, orodna telovadba je odpadla radi dežja. XXIII. Z. j. n. ženskega oddelka kranjskega Sokola d. 23./Vlil. Vaje z obroči je izvajalo 27 telovadkinj. XXIV. Z. j. n. »Sokola« v Idriji d. 23./VIII. Članstvo je nastopilo s prostimi vajami in orodno telovadbo, naraščaj je izvajal vaje s praporci. XXV. Z. z. j. n. novomeškega Sokola v Trebnjem d. 23./VIII. Proste vaje in orodna telovadla. XXVI. Z. j. n. je priredil odsek žalskega Sokola v Braslovčah d. 23./V1II. Proste vaje in orodna telovadba. XXVII. Z. j. n. Sokola, v Krškem d. 23./VIII. Prisotna so bila društva oz. odseki: Krško, JBrežice, Sv. Križ, Sevnica ter Hrvaški Sokol iz Zagreba. Članice brežiškega Sokola so izvajale proste vaje, telovadkinje krškega Sokola vaje z zastavicami in kiji. Člani navzočih sokolskih društev so izvajali proste vaje in vaje na orodju. XXVIII. Z. j. n. žalskega sokolskega odseka v Bras¬ lovčah d. 23./VII1. Pri prostih vajah je nastopilo 16 tel., na orodju (drog, bradlja) sta nastopili 2 vrsti. XXIX. Otvoritev prvega slovenskega sokolskega doma v Zireh d. 30./VII1. Udeleženci: Predsedstvo S. S. Z., Idrija, Kranj. Logatec, Ljubljana, Ljubljbana L, Ljubljana II., Škofja Loka, Tržič, Vrhnika, Zagorje, Žiri, ter odsek iz Cerkna — skupaj 193 članov v kroju. Dopoldne je bila otvoritev, popoldne pri javni telovadbi je izvajalo belgrajske proste vaje 110 tel., idrijske in žirovske telovadkinje (62) so .nastopile z vajami s praporci, sokolski naraščaj iz Idrije in Žirov (78) je izvajal proste vaje, na orodju je nastopilo 5 vrst: Idrija, bradlja — Kranj, Vrhnika Zagorje, biadlja Ljubljana, drog — Škofja Loka, drog — Žiri, drog. Telovadbo je zaključil žirovski Sokol z skupinami na bradlji (17 tel.). Telovadba je uspela krasno v vsakem oziru. XXX. Ustanovitev Sokola v Mirnu pri Gorici, d. 30./VIII. 68 Navzoča društva oziroma odseki : Ajdovščina, Cerkno, Gorica, Miren, Solkan. V izprevodu 64 Sokolov, pri prostih vajah 89 tel., na orodju, (drog, bradlja) 2 vrsti (Gorica, Solkan). XXXI. Z. j. n. šišenskega Sokola d. 30./VIII. Telovadkinje so nastopile z vajami z obroči, naraščaj s prostimi vajami, na orodju, (drog, bradlja — 2 vrsti) in skupinami. XXXII. Z. z. j. n. radovljiškega Sokola v Begunjah d. 30./VI1I. Pri prostih vajah 27 telovadcev, na orodju 4 vrste. XXXIII. N. j. n. Sokola I. v Ljubljani d. 6./IX. Belgrajske proste vaje je izvajalo 36 telovadcev, na orodju (drog, bradlja, konj, koza, skok) so nastopile 4 vrste, va¬ diteljski zbor je izvajal vaje na drogu in konju, vaditeljski naraščaj pa na bradlji in skok v višino. Telovadbo je za¬ ključila skupina na 3 bradljah, 2 konjih in kozi, tel. 36. XXXIV. Z. j. n. je priredil Sokol v Zagorju d. 6./IX. Pri prostih vajah je nastopilo 25 telovadcev, na orodju (drog, bradlja) 2 vrsti. 20 telovadkinj je nastopilo z vajami z obroči in praporci. Telovadbo sta zaključili 2 skupini na bradlji XXXV. Z. j. n. »Murskega Sokola« v Ljutomeru d. 6./IX. Proste vaje in orodna telovadba. XXXVI. Z. z. j. n. jeseniškega Sokola v Mojstrani d. 6./IX. Proste vaje in orodna telovadba, nastopil je tudi sokolski naraščaj. XXXVII. Sokolska slavnost v Ajdovščini d. 8./IX. Navzoča društva : Ajdovščina, Gorica, Miren, Prvačina, Solkan, Trst. Člani v kroju 152, pri prostih vajah sta na¬ stopila 102 tel., na orodju 4 vrste. Telovadni odsek iz Ajdovščine je napravil koncem telovadbe tri skupine. XXXVIII. Z. j. n. Sokola v Škofji Loki d. 8./IX Člani so nastopili s prostimi vajami in na orodju, telovad¬ kinje Sokola v Žireh z vajami s praporci naraščaj škofje¬ loškega Sokola pa z vajami s paiicami. XXXIX. Z. j. n. ribniškega Sokola d. 8./IX. Proste vaje in orodna telovadba. Lansko leto smo opozarjali in klicali, da je preveč izletov. Letošnje število je lansko prekosilo, vendar nismo upravičeni izreči gori navednne be¬ sede. Pomisliti moramo na lepo število novih društev. Nekaj bi pa omenil na tem mestu. Ako pregledamo javne telovadbe, vidimo, da prideta pri teh v poštev 69 izmed orodja predvsem drog in bradlja. Sem in tja se vzame še skok in sicer navadno radi tega, da ima tretja vrsta kaj opravila. To pa ni prav. Bil sem navzoč pri telovadbi, kjer je posvečalo ob¬ činstvo vso svojo pozornost ravno skoku v daljino in je z največjim zanimanjem sledilo vsakemu po¬ sameznemu telovadcu. Vrsta je slučajno skakala dobro. Po mojem mnenju bi bila hvaležna orodja poleg droga in bradlje še: konj, koza, miza, različni skoki. Res, da se je vzelo eno ali drugo izmed teh orodij pri večjih nastopih, vendar pretežna večina je le telovadila običajne vaje na drogu in bradlji. Tudi ni prav, da se je navadno nakazalo »stransko orodje« najnižjim vrstam, kajti prva vrsta vendar lahko nastopi na vsakem orodju z istim vspehom. Moramo pač občinstvo privaditi, da poznamo več orodij in ne samo dve. Kakor smo že omenili, si je postavil Sokol v priprosti slovenski vasi Žireh, svoj lastni dom. Drugi slovenski sokolski dom, dom celjskega Sokola, je tudi že dograjen in bo otvorjen prihodnje leto. K tej zgradbi je prispevala Č. O. S. 1000 K, bratska ji hvala! Prihodnjo spomlad si bode pričel graditi lastni dom tržiški Sokol. Večina društev zbira v to svrho sklad, kajti le malo telovadnic odgovarja svojemu namenu. Slovenskemu Sokolstvu manjka samo zraka in luči, da zamore razpeti peruti in se tem drzneje dvigniti kvišku. Ako hočemo uspešno napredovati moramo skrbeti za sokolsko slovstvo. Dobra telovadna knjiga je največja podpora vaditeljem. Letošnje leto sta vršila to nalogo edino »Slovenski Sokol«, ki je iz¬ hajal mesečno pod uredništvom dr. V. Murnikovim, in »Slovenski sokolski koledar« za 1.1908., ki je izšel v založništvu vad. zbora Sokola v Kranju. Bi li ne kazalo prevesti na slovenščino neprekos- ljivo Tyrševo delo »Zaklady teiocviku« in najno¬ vejše delo »sokolske soustave«? Neizprosna Morana je zahtevala letošnje leto svoje žrtve tudi v naših vrstah. Sokol v Tržiču je izgubil 29. sušca svojega zvestega člana in naj¬ večjega dobrotnika slovenskega naroda br. Viljema 70 Polaka. Pokojnik je zapustil društvu 3000 K, vse ostalo imetje, v vrednosti 188.000 K, je dobila šolska družba »Sv. Cirila in Metoda«. Postojinski Sokol je spremil k počitku br. Antona Lavrenčiča, ki je zapustil 500 K, za »Sokolski dom« v Postojni. O. R. Kollman je daroval ob smrti svojega očeta Fr. Kollmana, dolgoletnega člana ljubljanskega So¬ kola, istemu 500 K. Večno ostane vsakemu Sokolu v spominu 20. kimovec 1.1. Takrat sta padli, zadeti od krutih vojaških pušk, za sveto slovensko stvar dve popolnoma nedolžni žrtvi — mladeniča Lunder in Adamič. Slovensko sokolstvo ju je korporativno (642 članov v kroju) spremilo k zadnjemu počitku. Počivajta mirno mlada cvetova, vsaj: pro patria mori dulce est. Iz navednih podatkov je v preteklem letu slo¬ vensko Sokolstvo kvantitativno brezdvomno na¬ predovalo. In kaj kvalitativno? Ali smo se Sokoli številnemu prirastku, ali smo se našemu razširjenju tudi sorazmerno poglobili v pravem pojmovanju sokolske naloge? Ali bratje iz sokolskih vrst, spo- znavši jedro in bistvo vzvišene misije sokolske, tudi v praksi, v konkretnih življenskih slučajih dosledno od dne do dne vršijo to poslaništvo de- mokratstva, narodnosti in svobode. Ali smo vzgo¬ jili na tem polju notranjega dela potrebno energijo? Notranje sile je težko meriti in pri letnem pre¬ gledu našega dela tega ne moremo označiti niti z uteži niti s številkami. Odgovorimo na gornje vprašanje z »da«. Treba pa je konstatirati dejstvo, da se je v preteklem letu jelo resno razmotrivati o vršitvi kulturnega dela Sokolstva in, da se vedno glasneje povdarja: »sokolstvo je treba poglobiti«, o čemur priča tozadevni enketni sestanek v Ljub¬ ljani dne 27. rožnika, kjer so bili zbrani prvi delavci na sokolskem polju. Bratje! Prispeli smo do podnožja gore z nebo¬ tičnim vrhom — visok in daleč je naš cilj. Pogumno in neustrašeno toraj: »Naprej zastava Slave!« Dr. Gv. S. S5' El 0 71 ZVEZNI VADITELJ. Slovensko Sokolstvo se je v zadnjih 10 mesecih, poteklih od lanskega občnega zbora', gibalo v smeri, ki sem jo na tem občnem zboru označil za potrebno v prihodnje, in čemur ste, bratje, pritrdili. Po vse- sokolskem zletu v Pragi so se društva vrnila k vsakdanjemu rednemu delu. Večja skupna nastopa sta bila samo v Domžalah na dan lanskega obč. zbora in kratko potem v Ribnici. Na obeh javnih telo¬ vadbah je orodna telovadba, izvajana večinoma po starejših društvih, uspela dobro, o prostih vajah, izvajanih po vseh prisotnih telovadcih, pa ni moči reči, da so se izvedle tako, da bi veščaka docela zadovoljile. Deloma se v nekaterih starejših društvih ne posvečuje prostim vajam tista pozornost, ki jim dandanes gre, deloma pa nam je priraslo zadnji dve leti lepo število novih društev, ki v kratkem času obstoja še niso mogla priti v gladki tir. Žal, da zvezi doslej nedostaja sredstev, da bi sama mogla neposredno v večji meri, nego je bilo doslej mogoče, vplivati na pouk v društvih, zlasti mlajših. Število dobrih vaditeljev se sicer množi, a ne razmerno z rastočim številom društev. Kako rešiti pereče vprašanje o vzgoji vaditeljskega naraščaja ter ožjem stiku zveznega vodstva s posameznimi društvi, dalje kako olajšati društvenim vaditeljem izpopolnitev teoretične in praktične izobrazbe, podati jim učne pripomočke, to so bili poglavitni predmeti posvetovanjem v zveznem vaditeljskem zboru in zlasti v tehničnem odseku. Te zadeve se sicer doslej še niso mogle definitivno rešiti in urediti, 72 upati pa je, da v enem, dveh letih dosežemo temeljito izpremembo v tem pogledu — če bodo izpolnjevala društva svojo dolžnost do zveze in in redneje nego doslej plačevala svoje prispevke. Že pri zadnji odborovi seji sem sprožil vprašanje o zveznem vaditelju. Nastavitev zveznega vaditelja ki mu bo vaditeljstvo poklic in ne samo delo, izvrševano v prostih urah, smatram za neobhodno potrebno. Pred vsem bo z njim laglje mogoč zvezni vaditeljski tečaj. Da doslej še nobenega nismo mogli prirediti, temu je mnogo vzrok to, da nimamo učitelja, ki bi daljši čas po ves dan mogel posvetiti poučevanju v vaditeljskem tečaju. Sele če dobimo zveznega vaditelja, ki bi z ljubljan¬ skimi vaditelji, pomagajočimi mu v prostem času, prevzel pouk v takem tečaju, bomo mogli prestopiti k vprašanju, kako omogočiti sposobnim telovadcem naših društev obisk tečaja. Ali tudi če bi še dalj časa ne mogli prirediti v Ljubljani vaditeljskega tečaja, bi nam bil zvezni vaditelj na eminentno korist in bi celo v izdatni meri nadomestil tečaj. Zvezni vaditelj bi moral biti nekak potovalni učitelj, ki bi se po gotovem načrtu mudil sedaj pri tem, sedaj pri onem društvu in, če treba, tudi mesec dni in več vodil vso telovadbo dotičnega društva, zlasti pa se intenzivno pečal z vaditelji. Jasno je, kako veliko korist bi imela od njega zlasti nova in mlajša društva. Tudi za razvoj Sokolstva bi bilo to izrednega pomena. Laže bi potem marsikje se odločili za ustanovitev društva. Zvezni vaditelj pa bi posebno bil potreben za razne večje prireditve. Enotna in tudi v podrobnostih dobra izvedba zlasti skupnih vaj zahteva neobhodno enotnega pouka. Pred nastopom bi zvezni vaditelj, potujoč od društva do društva, poučeval v teh vajah, odpravljal napake, opozarjal na posebnosti itd., pa tudi sicer osebno dajal vsa navodila in pojasnila, ki jih je dostikrat težko dati pismeno, gotovo pa ne tako temeljito, podrobno in, rekel bi, tako individualno posameznim društvom priravnano, nego je to ustno mogoče. Zvezni vaditelj bi bil, kakor vidite, bratje, živa zveza med zveznim tehničnim vodstvom in posa- 73 meznimi društvi (in kadar se ustanove, seveda tudi župami), zveza, ki je sedaj, odkrito povejmo, glede velikega števila društev, zlasti oddaljenejših, pa ob malem številu z delom preobloženih delavcev v središču nemogoča. Medsebojni stik se je doslej moral omejevati na javne nastope ter na seje vaditeljskega zbora — očitno preredke prilike za sestanek, pri katerih se tudi ni moči intenzivneje pečati s posameznimi društvi, zlasti ne praktično, z neposrednim praktičnim poukom. Imamo sicer dobro uredbo zveznih nadzornikov. Ali po svojem namenu že ne more zadostovati ta uredba. Po njih izvemo pač za napake v posameznih društvih, toda le v redkih primerih bo nadzorniku mogoče glede vseh podrejenih mu društev tudi samemu pomoči do odprave napak, in tako so društva zopet prepuščena samim sebi in zlasti mlajša svoji malo¬ dušnosti, ki jo brez dvoma mora povzročiti spo¬ znanje napak, združeno z zavestjo nemožnosti, pomoči si sam. Če pa sem govoril poprej o tem, da je društev, ki še niso v gladkem tiru, če sem ravnokar govoril o napakah, ki jih je opaziti pri tem ali onem društvu, naj se me pa ne razume tako, da hočem s tem reči: Slovensko Sokolstvo je nazadovalo. Ni! Napredovalo je, najboljši dokaz temu to, da si smemo upati javno reči: imamo napake, ki jih je treba odpraviti. Le slaba organizacija si mora po¬ magati s prikrivanjem in neutemeljenim poveliče¬ vanjem. Obilokrat smo zadnja leta že pokazali vrlino svojega ustrojstva, dokaze in priznanja imamo tudi za to od strokovnjaških strani. Nismo nazadovali, napredovali smo tako, da prenesemo najstrožjo kritiko, ki jo bomo odslej še ostreje kakor doslej izvajali sami na samem sebi! Imamo napake, ali napak smo imeli prejšnja leta nerazmerno več. Danes smo tako daleč, da nam mora vsaka tudi najmanjša hiba težiti vest in nas navdati s trdno voljo, iznebiti se je kar v mogoče dobro in hitro. Kakšni smo bili včasih 1 Se ob našem zletu, ki nam je donesel časti in priznanja, smo imeli izmed 14 društev 74 skoro polovico ne aktivnih. Danes imamo 37 društev, po 4 letih malone 3krat toliko, in ni ga skoro društva, kjer se ne bi intenzivno delalo. Nedostaja le marsikje izvežbanih delavcev, nedostaje pouka, da se moči vpro v pravo smer, da rodi delo tudi velikosti truda primeren sad. Iti mora torej za to, kako najti sredstvo, da odpravimo napake čimprej in kar najbolje. Navedel sem je in upam, bratje, da je spoznate za dobro, da pa tudi storite vse, da dobi zveza one gmotne pripomočke, ki jih je treba za to. Tu pa mi je izreči prepričanje: če vsako društvo zvrši vso svojo dolžnost glede zveznih prispevkov, če ne bomo preskopi glede mere teh prispevkov, zvezi ne bo pretežko, gmotno zmoči nastavitev zveznega vaditelja. Iz poročila zveznega načelnika br. dr. V. Murnika na obč. zboru S. S. Z. dne 28. rožnika 1908. NEKAJ BESEDI VADITELJEM. Mnogo jepoklicanih, toda malo j e iz¬ voljenih ! — tako slove prislovica o grehu, toda isto moremo rečiti tudi o mnogih naših vaditeljih 1 Nehote se nam vrine vprašanje, kaj vse zahtevamo od dobrega vaditelja? On mora biti predvsem vzgojevatelj, a to ne samo v telesnem temveč tudi v duševnem oziru! Biti mora prožet, požrtvovalen nositelj naših temeljnih idej — prostosti, ena¬ kosti in bratstva — biti pa mora tudi izboren, teoretično in praktično izvežban telovadec. Spregovorimo nekaj besedij o telesni vzgoji. Najpripravnejše je, ako se podamo v to svrho v telovadnico. Gibčen vaditelj vodi tretjo vrsto, orodje: konj na šir, meti. Vaditelj kaže molče in telovadi vzorno — red 10 točk tudi pri najstrožjem tek¬ movalnem redu. Vendar na telovadce to ne vpliva. Eden za drugim stopa k orodju in od orodja, toda na noben način ne izvedo strig. Vaditelju je to deveta briga — molče pokaže drugo vajo, sestav- ljenejšo in težjo od prve. Nekateri telovadci, kateri že prve niso izvedli, te niti poskusiti nočejo, češ vsaj že prva ni šla. Vaditelj jih k temu niti ne sili. Tak vaditelj ni vzgojevatelj, ampak samo dober telovadec. Izkušen sokolski vaditelj - vzgojevatelj izloči iz sestave oni najtežji prvek, katerega telovadci niso zmogli. Potem vadi istega z vrsto posebej toliko časa, da ga izvajajo vsi telovadci povoljno in vsaj polovica popolnoma natančno. K temu prida še opomin, naj ga sami zase vadijo skrbno pred 76 uro, ali po uri. Starejši vaditelj apeluje na mladost svojih telovadcev in prida nekoliko dobro mišljene šaljivosti, kako, da bi morali taki mladi fantje te¬ lovaditi — ko smo bili mi v teh letih, he!, to smo se vam sukali vse drugače. Pa še drugo napako je napravil prvi vaditelj — vajo ni poimenoval. S tem olajša marsikate¬ remu telovadcu pojmovanje vaje in ga pripravlja po teoretični strani za vaditeljski tečaj. Pri vadbi vrste mora iti vedno teorija s prakso roko v roki. Pri posameznih telovadcih in pri posameznih prvkih pazi na vsak prijem roke, na vsak gib telesa. Dobri vaditelj opozarja telovadce na vsako naj¬ manjšo hibo, pokaže vajo, če je potreba večkrat znova. S tem podaja telovadcem poroštvo goto¬ vega uspeha. Nikdar ne smemo hiteti z vadbo vrste, da bi se predelal mehanično za leto predpisani načrt. Kake vrednosti je pač, ako gremo dalje, telovadci pa ne obvladajo niti prvkov, ki so temelj sestavlje- nejšim vajam. Telovadec, kateri ne more izvesti pravilno koleb na drogu, izvede ostale vaje še manj in ker ne vidi uspeha — pogosto je to vaditeljeva krivda — zapusti naše vrste ali pa postane pred¬ časno »stari gospod«. Vaditelj ne sme telovaditi pri vadbi vrste nikdar sam zase. Merilo za težkočo vaj je vedno najslabši telovadec v vrsti. To pa iz tega vzroka, ker hoče imeti tudi on zadoščenje, da lahko opazuje, kako vplivajo telesne vaje in se razvijajo polagoma, težje iz lažjih, sestavljenejše iz jednostavnejših. Poleg tega mora imeti cela vrsta zavest, da je ona dotična os, okrog katere se suče v telovadni uri vse vaditeljevo delovanje in mišljenje. Njej mora posvečati pravi sokolski vaditelj vso svojo pozornost! Pasti ne sme niti najmanjši žarek samoljub- nosti in domišljavosti, da predstavlja njegova oseba bogsigave kaj. Tu je bratska vrsta, ki mu je iz¬ ročena v oskrb in vzgojo. Čimbolj bode vrsta na¬ predovala, tem večje zadoščenje naj mu bode to. 77 Po omenjenem merilu pomaga tudi telovadcem pri izvajanju vaj na orodju in jih lovi: sigurnim in premišljenim telovadcem pušča največjo prostost, vendar tudi pri teh stoji vedno pripravljen, da jih ulovi ali jim pomaga pri težjih sestavah. Posebno skrb pa posveča v tem dobri vaditelj najslabšim telovadcem, za katere pri nas premnogi vaditelji vse premalo skrbe. Ako meni, da sam ne zadošča, vzame si izkušenejše brate v pomoč, že tudi radi- tega, da jih prilično pripravlja in vzgojuje za bodoče vaditelje. Vsak telovadec mora imeti zavest, da je izključena vsaka hujša nezgoda, kajti s tem raste premišljenost in podjetnost, ki sta porok vsakega uspeha in napredka. Vaditelj skrbi že iz popolnoma osebnih vzrokov, da se nezgode kolikor mogoče preprečijo — sicer je lahko poklican v slučaju kake težke poškodbe na odgovor, da je zanemaril svojo dolžnost. Vaditelj mora še v tako razburljivih položajih ohraniti hladnokrvnost in duševno ravnovesje. Na njegovem licu naj se nikdar ne pojavi izraz neje¬ volje, jeze ali kakršnekoli neplemenite strasti. Po¬ žrtvovalnost za poverjene mu brate in globoka ljubezen k Sokolstvu naj ga napolnjujeta. Med va¬ ditelji in načelnikom naj nikdar ne pride do nepri¬ jetnih nesporazumljenj v telovadnici. Kočljive zadeve naj tvorijo predmet razgovora v seji vaditeljskega zbora, tu je prostor in primerni čas za reševanje podobnih vprašanj. Vaditelj mora biti sam čisti značaj in v nika- koršnem oziru omadeževana oseba, sicer je ves njegov vzgojevalni trud jednak ničli. Vaditelj na¬ vajaj brate Sokole k čitanju knjig in novin, navajaj jih k temu, da uredijo svoje življenje tudi zunaj telovadnice v smislu zahtev sokolske naloge, na¬ vajaj jih zlasti k zmernosti oziroma zdržnosti, kar se tiče Venere in Nikotiane ! V vsakem oziru mora biti vaditelj svoji vrsti vzgled Sokola ter ji mora posvečati vso svojo pozornost! E. S. 12 ) 12 ) 0 78 NAVODILA ZA VADITELJE NARAŠČAJA. 1. Uči in vadi z ljubeznijo. Mladina podari svoje srce temu, kdor ji da največ ljubezni. 2. Izobražuj se skrbljivo za vaditelja naraščaja, čitaj knjige o splošni mladinski vzgoji in strokovne o telovadbi. 3. Za svojo vrsto zbiraj primerno telovadno snov vobče in za vsako telovadno uro posebej. 4. Ne prenehaj z vadbo vrste; težko je dobiti v zadnjem času namestnika in še takrat redko¬ kdaj sposobnega. 5. Ne pridi prepozno k telovadbi; ako zakrivi to učenec v šoli, ga zaznamenuje učitelj kot ne- redneža. Podvizaj se toraj, da ne bode mislil naraščaj isto o tebi. 6. Idi za nekaj časa pred in po telovadbi med svoje dečke v oblačilnico, bodi z njimi zaupljiv, včasih razumeš tako čudno dečkovo obnašanje, katero ima svoj vzrok v nesrečnem rodbinskem življenju. Pogostokrat moreš svetovati dečku v njegovih ležkih trenutkih, v katerih ne zaupa niti roditeljem in mnogi ti bode celo življenje hvaležen. Bodi svoji vrsti starejši brat! 7. Poznaj kmalu dečke po imenu, kajti to podpira zaupljivost in disciplino. Dečka moreš lažje po imenu opomniti. 79 8. Bodi svojim dečkom vzorni vzgled, tvoje go¬ vorjenje in obnašanje bodo posnemali v vsakem oziru. 9. Tvoja telovadna obleka naj bode vzor čistosti, bela srajca, čiste nogavice in neobnošene črevlje. Svoje telo neguj skrbno v lastno korist. 10. Ako si tako vzoren, moreš zahtevati to tudi v svoji vrsti, priuči se li deček čistosti v »Sokolu«, jo prenese potem tudi v življenje. 11. Premisli nekoliko predno zapoveš, ali kadar si dal povelje, ne odnehaj od njega. 12. Pogosto veli tudi med vadbo, ako se vrsta razstopi: »Nastopit!« To se mora zgoditi bliskoma. Na ta način se priuči mladina poslušati, v tebi vidi svojega velitelja. 13. Ne kaznuj dečka telesno tudi ne v šali. Dotičniki, ki ne hodijo k telovadbi iz veselja, tem¬ več so k temu prisiljeni, ker stariši žele tako, povečajo najmanjši udarec samo, da bi jim ne bilo potreba hoditi k telovadbi. 14. Ne dovoli dečkom prosto telovaditi na orodju; deček je brez nadzorstva, brez pomoči in se lahko poškoduje. Prosta telovadba je primerna za razumno članstvo, ne pa za neizkušen naraščaj. 15. Uhajanje iz vrste, telovadba na drugem orodju ruši povelje in pouk, prepovej odločno in ne trpi tega; po vsakem prestopku zabičaj to znova in znova. Dečka, ki se je težko poškodoval izgu¬ bimo za vedno kot telovadca in v bodoče dobimo v njem nasprotnika telovadbe. 16. Nekatere telovadne panoge in orodja niso prikladna za naraščaj, na pr. mečevanje, prosto borenje, kiji, orodja s prožno desko, visoka bradla, bradla z vnanje strani itd. Deček se bolj veseli, »da postane član«, da potem lahko »na vsem« telovadi. 17. Izberi raje jednostavno vajo kakor pa dolgo sestavljeno, deček je ne razume, ne zapomni in izvede vajo slabo; vaja je takrat primerna za vrsto, kadar jo izvede za taboj dobro najmanj polovica dečkov. 18. Kedar preiskuješ razpor med dvema dečkoma, zasliši obe strani in priče; sodi mirno in pravično, deček je hudo prizadet, ako čuti, da je bil krivično sojen. 19. Ako pa hočeš posebno hudo dečka opo¬ minjati, napravi to med štirimi očmi po telovadbi, prijateljsko, ljubeznivo in zahtevaj obljubo, da se poboljša, s tem, da ti poda roko. 20. Deček more biti prestavljen za kazen za jedno uro, teden ali mesec v nižjo vrsto; ne pri¬ poroča se pošiljati dečke za kazen domov, ker potem pohajkujejo mesto, da bi telovadili. 21. Bodi proti svojim dečkom vedno ljubezniv, vesel, šaljiv: nikdar oster, čmerikav in mrmrav; mladina ljubi smejoč obraz. 22. Ne jezi se, ne bodi prenagel. Mladina ne smatra za resno in tako se zgodi, da se vsled svoje narave smeje i tvoji jezi, katera se s tem le še poveča. Varuj se zatoraj jeze in ako se ti to posreči, kaznuj z usmevom. 23. Članstvo je naša sedanjost, naraščaj naša sokolska bodočnost. Delaj marljivo, brat, dobro zavedujoč si, da vzgajaš sokolsko bodočnost. 24. Razumi, brat, zaupljivi pogled, ki tiči v velikem, čistem očesu tvojih dečkov in poglej jim pogosto v udano mladinsko srce! Ta pogled naj Ti bode za tvoj plemeniti trud najhvaležnejše plačilo ! Fr. Kožišek — G. S. O O Sl 8 ! 6 □o^ap^gggo^op rin^ni hlm nin^no NAŠ PRVI DOM. Slovensko Sokolstvo zaznamuje prav v zadnjem času velelep napredek — snujejo se nova društva, prirejajo se zleti društev, imajočih se združiti v župe. Med najlepšimi dogodki v 1. 1908 pa mora beležiti kronika slovenskega Sokolstva otvoritev »Sokolskega doma« v Žireh. Ob okrajni cesti iz Idrije v Škofjo Loko se dviguje ponosno proti nebu prvi slovenski sokolski dom v Stari vasi, v središču po svoji črevljarski industriji daleč na okoli znane žirovske doline. V letu 1905 je ustanovil Sokol v Idriji za žirovsko dolino svoj odsek. Predrzen korak je bil to in marsikdo je dvomil o vspehu sokolske misli na deželi. Sokolstvu v žirovski dolini se je pre¬ rokovalo kratke življenske dni. Toda požrtvovalno in vstrajno delo sokolskih vaditeljev in prvih Sokolov v Žireh je premoglo vse težkoče — sokolska misel si je v kratkem času pridobila narodno čuteče prebivalstvo v Žireh in združila pod svoje okrilje vso rodoljubno mladino k narodnemu delu. Odsek je vrlo izpolnjeval svojo nalogo — 18. vel. srpana 1907 je dvignil svoja krila žirovski Sokol. Le ena ovira je bila na poti razvoja Sokolstva v Žireh — nedostajanje prostorne in zračne telo¬ vadnice. Že na odsekovem občnem zboru dne 30. grudna 1906. leta je sprožil načelnik idrijskega Sokola misel o stavbi »Sokolskega doma« v Žireh. Predlog se je sprejel soglasno in sklenilo se je vse storiti, da se dvigne na žirovskem polju »So- 82 Z5C>. kolski dom«. Izdal se je oklic na slovensko javnost za denarne prispevke. Vrle rodoljubke, Ana Grudnova in Marija Likarjeva z Jeličnega vrha, so podarile del zemlj. parcele 395/2 v izmeri 556 m 2 , Frančiška Demšarjeva v Stari vasi pa del parcele 373/3 ad Dobračeva v izmeri 112 m-. Tako je bilo na raz¬ polago prostorno stavbišče. Prispevki pa so do¬ hajali le počasi društvu. Do spomladi 1. 1908. je bilo nabranih okroglo 1500 K. Med tem se je usta¬ novil ženski oddelek pri Sokolu in prva naloga vrlih sester je bila pripomoči k uresničenju »So¬ kolskega doma« v Žireh. V kratkem času so zbrale do 600 K. Tako je bilo Sokolu na razpolago lepo stavbišče in denarja 2100 K. Kaj storiti! Proračun stavbe, katerega je napravil z načrti vred brez¬ plačno g. Ivan Kenda v Idriji, je znašal okroglo 15.000 K. Primanjkovalo je toraj 13.000 K. Že je bilo misliti, da bo lepa misel onemogočena vsled denarnih težkoč. Tu so priskočili na pomoč društvu bratje: podstarosta Matija Dolenc in načelnik Ivan Kržišnik iz Stare vasi, Jakob Poljanšek in Rudolf Ovsenek iz Sela, Anton Kopač iz Nove vasi ter Josip Žakelj in Valentin Poljanšek iz Dobračeve. Ti so prevzeli jamstvo za posojilo 12.000 K pri okrajni hranilnici in posojilnici v Idriji. Tako je požrtvovalnost teh bratov omogočila zgradbo prvega sokolskega doma na Slovenskem. Z gradbo se je pričelo meseca rožnika, dne 30. velikega srpana pa je že bil Sokolski dom dograjen in se je ta dan slovesno otvoril. Sokolski dom v Žireh je enolična stavba^skromen na zunaj in znotraj, a prostran in praktično urejen. Zgradba je dolga 21'40m in široka 1120 m. Glavni vhod je s ceste, na desni strani veže je oblačilnica in stopnišče na galerijo, na levi strani pa odborova soba. Naravnost iz veže stopiš v 16 m dolgo in 10 m široko telovadnico. Na drugem koncu telo¬ vadnice je vhod v drugo oblačilnico, ki služi dobro tudi pri gledaliških predstavah v »Sokolskem domu«. Strop v telovadni dvorani ni običajen, temveč sega v strešni stol, ki je vsled tega obit z deskami. S tem se je dosegla večja višina dvorane, ki znaša 84 Naš prvi dom — »Sokolski dom« v Žiteb. tako b'50m, ima pa tudi dvorana prijaznejše, bolj domače lice. V vsej stavbi izvzemši galerijo so podovi izhrastovih deščic. Strešje je krito z eternitom. Tak dom si je zgradil Sokol v Žireh. Ponosen je lahko na svoje delo in slovensko Sokolstvo mu je hvaležno, vsaj ni le razširil sokolske misli na deželo, temveč ji tudi pripravil tu trdna tla. Vzrastel pa je Sokolski dom iz slovenske na¬ rodne požrtvovalnosti in žulji vrlih žirovskih bratov ga bodo vzdržavali. Ni mala skrb očistiti zemlje- knjižni vložek, št. 295 k. o. Dobračeva, bremena 12.000 K. Dolg ta treba obrestovati in odplačevati! Prav to bo žirovskega Sokola bodrilo k tem mar¬ ljivejšem delovanju, k nesebični in veliki požrtvo¬ valnosti, v namene tako plemenite in idealne, kakor jih ima Sokolstvo. Ne bo dolgo časa, ko bo lahko zaklical radostno in glasno: Pod lastnim krovom ! Postanek prvega Sokolskega doma na Slo¬ venskem — krasen vzgled žirovskih Sokolov — naj vzbudi med našimi društvi misel lastne telovadnice, te sokolske učilnice, ki je prvi pogoj k vspešnemu sokolskemu delu. Kjer so Sokolstvu naklonjene razmere in se nudi ugodna prilika, hitro in z veseljem, toda s previdnostjo premišljeno na delo — ne izgubljati časa! Ti pa, žirovski Sokol, glej, da bo Tvoj »So¬ kolski dom« to, kar si obljubil slovenski javnosti v oklicu za pomoč: slovenskemu narodu vzgojevališče mož, mož trdnega značaja, svojih moči mirno se zavedajočih, nepre¬ mičnih z mesta, ohrana in zaščita slabših, svojega prepričanja krepkih braniteljev in neustrašenih zastopnikov! j, Novak. ES 0 ES 86 PRAVILNI JAVNI NASTOP S. S. Z. A) NASTOP POSAMEZNEGA DRUŠTVA. o O Načelnik in starosta j 3 koraki razdalje O O Med krajnikoma prapor O O O O o o o o o o o o o o o o o o ali v predelke na sledeči način: O o Načelnik in starosta Prva četa. Na desnem krilu prapor 1 korak. Četnik prve čete o 6 korakov Druga četa 6 korakov Tretja četa O S7 B) ZVEZNI OZ. ŽUPNI NASTOP. . milili!!! uoaoa _ \ Q L-nral 3 koraki o ill!!!!!lill!lllll!IHIIIIIHIII!llllllllll!llli' Vodnik prvega zbora 3 koraki Prva zborova četa 1 korak. Četnik prve čete 6 korakov Druga zborova četa 6 korakov (od prvega člena čete k četi). Tretja zborova četa 6 korakov itd. © © © RAZNOTEROSTI. Bronasto medaillo C. O. S. so dobili za svoje zasluge na polju sokolskega delovanja: »Unija francoskih gimnastov« (ob priliki slavnosti 251etnega obstoja dne v 27. X. 1898); 1. U. Dr. Jan Podlipni, bivši star. Č. O. S..; Jos. Sansbreufov, bivši pre- sident »Unije franc, gimn.« ; Alf. Leroyov, urednik »,Gymnasta« ; 1. U. Dr. Karl Pipich, bivši_ I. nam. star. Č. O. S.; I. U. Dr. Jos. Scheiner, star. Č. O. S.; Ad. Hajek, star. župe Tyršove; Jan Jandourek, bivši nač. ž. Krkonoške ; 1. U. Dr. Jindra Vaniček, nač. Č. O. S.; Edvard Waraus, bi. Č. O. S.; Jos. Klenka, bivši nam. nač. Č. O. S.; Karl Vaniček, sokolski pisatelj ; Vaclav Kukah, bivši član predsedstva, Č. O. S. ; Rudolf Bilek, nač. višehradskega Sokola in urednik »Vestnika Sokolskega«; August Očenašek, član predsedstva in teh. odbora Č. O. S. ; Bohumil Havel, nač. župe Barakove in član teh. odbora Č. O. S. Mich. Urbanek, star. župe Palackega ; A. Zyka, nač. nižjeavstrijske župe; Ludvik Čižek, zasnovatelj telovadišč ob priliki vsesokolskih zletov in pred¬ sednik jezdnega odbora praškega Sokola; A. V. Pragr, nač. župe Tyršove in izdajatelj »Sbornika Sokolskega« v Kolinu. Slovanskih telovadnih društev je v celem : čeških na Češkem 573, na Moravskem 185, v Šleziji 14, na Dunaju 11, na Štajerskem 1, na Ogerskem 1, na Nemškem 8, na Francoskem 1, na Angleškem 1, na Ruskem 3, v Ameriki 73, slo¬ vaških 88, skupaj 959 društev; poljskih v Haliču 172, v Šleziji 1, v Bukovini 1, na Ruskem 22, na 89 Nemškem 110, v Ameriki 26, skupaj 313; jugoslo¬ vanskih : hrvatskih 73, slovenskih 40, srbskih 35, bulgarskih 50, skupaj 196; ruskih v Haliču 130, na Ruskem 4, skupaj 134. — Skupno število vseh slovanskih društev je 1623. Pregled neslovanskih telovadnih zvez. Na Angleškem je 5 tel. zvez in sicer: I. »National Physical Recreation Society«, ust. 1885, pokrovitelj Edvard Vil., ima v 200 društvih 18.000 čl.; II. Ama- teur Gymnastik aud Fencing Association«, III. »Irisch Amatuer Gymn, Association«. IV. »Scottisch Amateur Gymnastik Association«. V. »Welsch Amateur Gymnastik Association«. -- Belgija: Belgijska tel. zveza ima 5 žup, v katerih je zdru¬ ženih 215 društev z 17.550 čl. in 5683 tel. Poleg navedene obstoji še socialistiška tel. zveza. — Danska telovadna društva so združena v »Dansk Gymnastik-Forbund« (D. G.-F.), šteje 23 društev s približno 3000 člani. Zveza danskih streicev, Federation des-Francs Tireurs danois« ima v 617 društvih 16.532 članov. Francosko: Tel. društva tvorijo »Union des Societes de Gymnastique de France«, ust. 1. 1873, pokroviteij M.-Fallieres, pred¬ sednik francoske republike, častni predsednik pa E. Loubet, bivši predsednik franc, republike. Zveza šteje 1070 društev s približno 250.000 čl. Članom unije olajšuje poseben zakon vojaško službo. — Laška tel. društva so združena v »Federatione Gimnastica Italiana«, ust 1887, pokrovitelj kralj Emanuel lil. V zvezi je 197 društev z 20.451 čl.— Luksemburg: »Union de Societes luxembour- geoises de Gymnastique« ima v 20 društvih 1375 čl. — Na Nemškem imamo 3 tel. zveze: a) »Deutsche Turnerschaft«, ust. 1860, obsega 282 žup; v teh je: 7720 društev, 808,525 čl, 231,618 tel.: b) Delavska tel. zveza šteje v 453 društvih 25.698 čl.; c) Akademična tel. zveza. — Nizozemska »Nederlandsch Gymnastick Verbond«. ust. 1868, je razdeljena v 5 žup z 227 društvi in 14.671 čl, med temi 3233 tel. — Norveško »Norges Turn-og Idroetsforbund«, ust. 1890, tvori 8 žup z 125 društvi in 8500 čl. — Na Ogerskem ima »Magyarozszagi 90 Tornaegyletek Szovetsege«, ust. 1885, 55 društev z 10.000 čl., poleg teh še a) društvo za vaditelje in b ) društvo za sabljače, skupaj 57 društev. - Rumunska tel. zveza šteje 20 društev. Španska tel. zveza je razdeljena na 12 žup z 134 društvi in 5027 čl. — Švedska »Svenska Gymnastikoch ldrottsforderbundet» ust. 1891, obsega 35 društev z 2200 čl. — V Švici šteje »Eidgenossischer Turn- verein« ust. 1832, 20 žup, 671 društev in 51.642 čl. Obstoji že zveza akademičnih tel. društev. — Švi¬ carska tel. zveza v Ameriki šteje 4 društva z 400 čl. — Severno-ameriška tel. zveza ima 28 žup, 250 društev, 35.757 čl., 5586 telovadcev. Telovadni časopisi. Slovenski: »Slovenski Sokol« Ljubljana. Češki : »Sokol« Praga Vaclavske nam. 70, »Vestnik sokolsky« organ Č. O. S. Praga Ferdinandova tr., »Cvičitelske Listy« Pilzen, »Sokol v Pojizeri«, urednik R. Slavik, izhaja v Ml. Boleslavi, »Vestnik Sokolske župy Budečeske«, urednik R. Vejvoda, izhaja v Kladnu, »Prapor« Kolin, »Tyrš« Kromeriž, »Vychova telesna« Brno, d’ Elvertova tr. 9, »Vestnik sok. župy Rastis!avovy« Brno, »Za- hranični Sokol« Berlin, Simeonstr. 23.- II, Sokol na češkem Zapade«, Pilzen, »Sokolsky vestnik župy moravskoslezke« Mor. Ostrava, »Vestnik sok. župy Podbelohorske« Praga, »Telocvičny ruch« Praga, »Sokol americky« Narod, tiskarna v Chicagu lil, 566 W, 18 th. Str., »Borec« Chicago lil. 1201, So Spanlding Ave, »Besidka sokolska« New-York, 338 Z, 70 th. Str., »Sokolske Besedy» časopis dorostu sokolskeho Smichov, »Vestnik sok. župi Krkonoške« v Semilech. Hrvatski: »Sokol« Zagreb. Poljski: »Prze- wodnik gimnastyczny »Sokol« Lvov ul.Zimorowicza 1. 8., »Sokol« Poznau, Rycerska 38, »Ruch« War- szava. Wilcza 38, m. 12.. »Sokol« Varšava, Bračka 13, m. 1. Slovaški: »Slovensky Sokol« Allegheny (Pa), 119, E. Ohio, St. Amerika. Srbski: Srbski Sokol Srb. Karlovac (Srjen). Bulgarski: Zdrave a sila Varna »Borič« izhaja trikrat na mesec v Cirpanu. Urednik Ciril Slavov. Belgiški: »Bulletin officiel de la Federation belge de gymnastique« Brussel, 26 rue d’ Ostende. Francoski; »Le 91 gymnaste« Pariz, 9 rue Saulnier IX. Angleški: »Phisical Education« London, Strand Exeter-Hall- Gymnasium, »Mint and Body« Milweukec, Amerika Wisc. Švedski: »Ny .Tidningf dr ldrott« Stock¬ holm, Centralpalatset. Švicarski: »Le gymnaste suisse« Genova (ax Poste 94) »Schwei-zerische Turnzeitung« Curych. Madjarski: »Tornaugy« Budapest I., Fehervariut. 6. Ujhelyi Sandor. Nem¬ ški : »Deutsche Turnzeitung« Leipzig, »Deutsche Turnzeitung ftir Frauen« Crefeld, »Der Turner« Berlin, Deutsche Vorturnerzeitung« Crefeld, »Korper und Geist« Lipsko, »Monatschrift fiir das Turn- wesen« Berlin, Deutschosterreichische Turnzei¬ tung«. Športni: »Sportovni list« Praga, »Šport a hry« Praga 11., Chervatova ul. 41. »Časopis turistu. Praga Jungmanova tr. 15. Pri olimpijskih igrah v Londonu, meseca vel. srpana so bili pri posameznih tekmah sledeči zmagovalci: Sedmi-boj: Braglia (Italija), drugi zmagovalec v Atenah leta 1906, z 317 pikami. — Proste vaje: 1. Nemci, 2. Švedi 435 pik, 3. Nor¬ vežani 425 pik, 4. Finci 407 pik, 5. Francozi 319 pik, 6. Italijani 316 pik, 7. Hollandci 297 pik, 8. Angleži 196 pik. — Kolesarstvo: 20 km : 1. Kingsburg (Anglež) 34' 13 2 / 5 ", 2. Robertson (Anglež). 660 y. 1. Johnsohn (Anglež) 51 ’/ 5 ". 2000 m tandemi: 1. Schilles-Auffray (Francoza) 3' 7 3 ' 5 ", 2. Hamlin- Johnson (Angleža), 5000 m: 1. Jones (Anglež) 8' 36’l 5 “. 100 km: Bartlett (Anglež) v rekordnem času 2 h 41 ' 48 3 / s ". — Peš-hoja: 3500 m: 1. Larner (Anglež) 14' 55", 2. Webb (Anglež . 10 milj. : l.Larnerl h 15' 57 2 / 5 " (svetovni rekord, preje Stur- gessuv 1 h 16 ' 57 "). — Zatoč krogle: 1 Ralph Rose (Američan) 14 32 m, 2. Denis Horgan (Anglež) 13-38 m. — Metanje kopja: 1. Lemning (Šved) 54’43 m, zmagovalec v Atenah (rekord 57 33 m), 2. Dorisa (Grk) 51'35 m. — Met diska: 1. Sheridan (Američan) 4088 m (v Atenah prvi z 41 '46 m), 2. Giffin (Američan) 4072 m. — Klasični met diska: 1. Sheridan 37'99 m, 2. Horr (Američan) 3944 m. — Tek: Na 1500 m: 1. Sheppard (Ame¬ ričan) 4' 3 2 / 5 " (rekord), 2. Wilson (Anglež). 3200 m 92 z zaprekami. 1. Russeit (Anglež) 10' 47 3 / 5 ", 2. Ro¬ bertson (Anglež). 5000 m. 1. Voigt (Anglež) 25' 11 ‘/ 5 ". 800 ra: Shepperd (Američan) zopet v rekordnem času 1' 52 4 / 5 " (dosedanji rekord je imel Ligtbodyho 1' 56") 2. Lunghi (Italijan). 100 m. 1 Walker (iz južne Afrike) 10 4 /,". 400 m z zaprekami. 1. Bacon v rekordnem času 55". 110 m z zaprekami. 1. Smith- son v rekordnem času 15" (dosedaj Kroenzlein 15‘/ 5 "). Marathon v (42 km 268 m) Hayes iz Ame¬ rike 2 h 55' 18 2 / s " Šved. Svauberg, drugi zmago¬ valec v Atenah, v 3 h 7' 50 4 /;"> Čeh Nejedly (19 mesto) v 3 h 26' 26 */ 5 ". V celem je prišlo na cilj izmed 59 tekmovalcev 28; zadnji je potreboval 4 h 22' 45". — Lawn-tennis. Dvoigra gospodov 1. Ritchie (Anglež), četveroigra gospodov: 1. Hillyard, Doberty (Angleža). Dvoigra dam. 1. Lonbert-Cham- bersova (Angležinja). — Skok: V daljino: 1. Irovs (Američan) 7'45 m 2. Brecker (iz Kanade) 7 09 m. Triskok: 1. Ahearne (Anglež) 14 92 m, 2. Carfield (iz Kanade) 1476 m. Triskok z mesta: 1. E. Ray (Američan) 10T2 m, 2. Zilitiras (Ork) 1011 m. — Plavanje: 100 ra. 1. Daniels (Američan) v re¬ kordnem času 1' 5 3 / 5 " (dosedanji rekord Halyho 1' 7 5 /,„"), 2. Halmay (Oger) 1'6 V- 1500 m. 1. Taylor (Anglež) v rek. času 22' 48 2 / 5 ". 400 ra : 1. Taylor (Anglež) 5' 36 4 / 5 ". 2. Sheff (Dunajčan), 200 m : Halman (Anglež) 3' 9 , / 5 ". 100 m na hrbtu: 1. Bie- berstein (Nemec 1' 24 3 / 5 ", 2. Dane (Dansko). — Streljanje z lokom, žene: 1. Newallova 688 pik 2. Dodova 642 pik. Moški : 1. Dod 815 pik, 2. Knjig 760 pik. Vsi Angleži. 93 PREGLED GOJITVE TELOVADBE 94 SLOVENCEV NA SREDNJIH ŠOLAH. šole izprašan tel. učitelj, 3 ) Neizprašan tel. učitelj. — Pri v katerih je nad 50 Slovencev. Pri skupnem številu sem Slovence — pri telovadcih to r\i bilo mogoče. Na list priv. gimnazij v St. Vidu nad Ljubljano. — 95 PRIPOMNJE K STATISTIČNEMU IZKAZU. *) Mesečnina za izvršujoče elane 60 v., za podporne 1 K. -’) Pri šolskem naraščaju so všteti tudi dijaki. 3) Mesečnina: a) podporni 1 K, b) izvršujoči 60 v., c) žene 4 v., d) gojenke 20 v. 4 ) Poleg te telovadnice ima društvo še Jetno telovadišče v obsegu 2660 m-. 5 ) Mesečnina: izvršujoči člani 40 v., podporni 50 v. e) Mesečnina z\ notranje člane 1 K, za vnanje 50 v. 0 Mesečnina za podporne člane 40 v., za izvršujoči 30 v., za naraščaj 20 v. s) Mesečno plačajo podporni člani 1 K, izvršujoči 50 v. s>) Mesečnina: a) podporni člani 1 K, izvršujoči 50 v. ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© KRATICE K ZVEZI SLOVANSKEGA SOKOLSTVA. Ust. = ustanovljeno st. = starosta pst. = podstarosta nač. = načelnik t. = tajnik zap. = zapisnikar bi. = blagajnik odb. — odborniki nam. = namestnik pr. r. = pregledovalci računov vad. = vaditelj v. pr. = vaditeljski pri¬ pravnik v. p. = vaditeljski po¬ močnik pnč. = podnačelnik or. = orodjar arh. = arhivar zZ. = zastopnik društva v zveznem odboru nZ. = namestnik zastop¬ nika čl. — člani (štev. članov) tel. = telovadci čl. v kr. = člani v kroju nar. = naraščaj ž. = žene člane. = članice (število članic) goj. = gojenke strokov, knj. = strokovna knjižnica lepši. knj. = leposlovna knjižnica strok. 1. = strokovni listi. © © © 96 STATISTIČNI IZKAZ SL^ENS Skupaj |3274j4014|l022j 124 22 60 12721383 j 602|34 Pripomnje glej na naslednji strani. : SLf/ENSKEGA SOKOLSTVA. T Zveza slovanskega sokolstva*). Ust. 2. svečana 1908. Predsedstvo : St. dr. Josip Scheiner (st. Č. O. S. Praga, Vaclavske nam. 70.) nam. st. dr. Lazar Car (pst. S. H. S. D. Zagreb), nač. dr. Jindrich Vaniček (nač. Č. O. S. Praga) nam. nač. dr. Viktor Murnik (nač. S. S. Z. Ljubljana) t. dr. Anton Novotny (odb. Č. O. S. Kral._Vinochrady u divadla č. 3.) bi. Edvard Waraus (bi. Č. O. S.), pregledniki: A. V. Pragr (nač. sokolske župe »Tyrš« na Stred. Labi), to funkcijo bosta opravljala tudi zastopnik bolgarskega in srb¬ skega Sokolstva, vendar zvezi še niso prijavljena imena. Člani odbora: V odbor zveze pošlje vsaka sokolska zveza po 5 članov brez ozira na število članov in nadalje pa enega člana za vsakih 10.000 članov. Z. S. S. tvorijo : »Češka obec sokolska", »Savez hrvat- skih sokolskih društava", »Slovenska sokolska zveza", »Savez srpskih Sokolov kraljevine Srbije" in »Sajuz na blgarskit;e gimnastičeski družestva Junak". Poljska sokolska zveza do- sedaj še ni prijavila svojega pristopa Z. S. S. Zvezni organ je »VŽstnik Sokolsky“, izhaja 10. in25. dne vsakega meseca, za vse leto stane 4 K, urednik Rud. Bilek. — Uredništvo: Praga II., Ferdinandova tr. »Slikcev palač". Uprav- ništvo: Praga II., Tišnuvi ul., tisk. Gregrova. SLOVENSKA SOKOLSKA ZVEZA. Ust. 1.1905. Sedež: Ljubljana. Predsedstvo: St. dr. Ivan Oražen, pst. dr. Otokar Rybar, II. pst. dr. Ovidon Sernec, nač. dr. Viktor Murnik, t. Bogumil Kajzelj, bi. Rudolf 7 *) Okrajšave glej stran 96. - 97 Vesel, zap. Vilko Bukovnik, nam. R. Boltavzar, A. Kostnapfel, L. Rogi, pr. r. J. Novak, H. Sachs, dr. J. Savnik. Člani odbora so sledeči odborniki društev: dr. Schmier- maul, nam. J. Šetinc (Brežice) — J. Smrtnik, nam. M. Meglič (Celje) — Fr. Ravnikar, nam. Fr. Majzelj (Domžale) — dr. D. Treo, nam. A, Jakše (Gorica) — A. Kandare (Gradec) — Julij Novak, nam. Fr. Tavzes (Idrija) — R. Bilc, nam. V. Tomšič (Ilir. Bistrica) — L. Zore, nam. Fr. Ravnik (Javornik) - L. Humer nam. S. Boštele (Jesenice) — Ivan Polak, nam. Fr. Kraus (Kamnik) — J. Sajovic, nam. Fr. Ažman (Kranj) — K. Humek (Krško) — L. Franke (Ljubljana) •- dr. Fr. Tominšek, nam. dr. P. Pestotnik (Ljubljana I.) — P. Endlicher (Ljubljana II.) — Fr. Sagaj (Ljutomer) — Fr. Hodnik, nam. J. Tollazzi (Lo¬ gatec) — dr. VI. Sernec, nam. M. Stajnko (Maribor) — D.Makar, nam. L. Morela (Metlika) — Z. v Vasle, nam. Fr. Holovar (Mozirje) — VI. Vojska, nam. dr. I. Šegula (Novo mesto) - A. Miško, nam. J. Milavec (Postojna) — dr. A. Schiffrer, nam. Fr. Burger (Ribnica) — J. Doljak, nam. J. Fon (Solkan) — J. Zakotnik (Siska) — VI. Vošnjak, v nam. I. Lukman (Šoštanj) — dr. K. Zakrajšek, nam. V. Pristov (Škofja Loka) — K. Mahkota, nam. J. Mokorel (Tržič) — V M. Jesih, nam. M. Turk (Zagorje) — I. Kavčič, nam. I. Oblak (Žiri) — J. Kajzelj, nam. T. Debevec (žen. tel. društvo v Ljubljani). Vaditeljski zbor: Nač. dr. Viktor Murnik (Ljubljana), pnč. Jože Smertnik (Celje), zap. Viljem Bukovnik (Ljubljana), vaditelji: Tomo Burgstaller (Ljubljana), A v Kostnapfel (Ljub¬ ljana), Evgen Sajovic (Kranj), dr. Janko Šavnik (Ljubljana). Člani vaditeljskega zbora so vsi društveni načelniki. Tehnični odsek: Načelnik: dr. Viktor Murnik (Ljub¬ ljana), člani: Bukovnik, Burgstaller, Drenik, Kostnapfel, dr. Šavnik (Ljubljana), A. Kandare in v J. Dimic v (Ljubljana I.), Matiašič (Ljubljana II.), Boltavzar (Šiška). Člani tehničnega odseka so vsi nadzorniki S. S. Z. Zvezni nadzorniki: dr. Viktor Murnik, nam. Vilko Bukovnik (za Ljubljano in deloma Gorenjsko); Evgen Sajovic, nam. Fran Ažman (Gorenjsko); Bojan Drenik, nam. dr. Janko Savnik (Dolenjsko); Julij Novak, nam. Fran Krčnik (Notranjsko); Jože Smrtnik, nam. Fran Piki (Štajersko); J. Zadel, nam. Ljudevit Kranjc (Goriško in Trst). „Slovenski Sokol", zvezni organ, izhaja 25. dne vsakega meseca, za vse leto stane 2 K 50 v, urednik : dr. Viktor Murnik. — Uredništvo : Ljubljana, Knaflove ulice 5, II. — Upravništvo : Ljubljana, Hilšerjeve ulice. Brežice (Štajersko) j Ust. I. 1904. — St. dr. Schmirmaul, pst. Josip Šetinc, nač. Janko Vidmar, t. Jos. Boecio, zap. Fr. Lipej, M. Balon, odb. : Jos. Holy, Andr. Levak, N. Poljanšek ; pr. r. A. Hotko in A. Ivanetič ; z Z. dr. Schmirmaul, n. Z. Jos. Šetinc ; čl. 68, tel. 20, čl. v kr. 35, obrt. nar. 15, žen 16 ; Čl. telovadijo v ponedeljek, sredo in petek od 9.—10. ure zvečer, člane, v nedeljo in četrtek, obrt. nar. v nedeljo in četrtek. Članarina 60 vin. mesečno, vpisnina 2' K ; društvo ima prapor. Izmed čl. je 10 naročenih na list »Slovenski Sokol«, društvo je naročeno na češke, slovenske in hrvaške strokovne liste. Telovadnica meri: ploskev 80 m-, visokost 6 m. Vaditeljski zbor: Nač. Janko Vidmar (vad.), pnč. in or. Josip Holy (vad.), zap. I. Špan (vad. pr.), bi. Blaž Godec (vad. pom.), arh. F. Sikošek (vad. pom.). Celje (Štajersko): Ust. I. 1890. — St. dr. Jos. Karlovšek, pst. dr. Gvidon Sernec, nač. in t. Jože Smertnik, bi. Mirko Meglič, odb. : P. Furlan, Fr. Lončar, dr. J. Sernec, R. Stermecki, J. Zabukovšek ; pr. r. J. Jagodic, Fr. Leskovšek ; z Z. Jože Smertnik, n. Z M. Meglič ; čl. 108, tel 28, čl. v kr. 62, obrt. nar. 22. Čl. telovadijo v torek, četrtek in soboto, obrt. narašč. v nedeljo pop. in petek zvečer. Čla¬ narina 1 K mesečno, vpisnina 2 K. Društvo ima prapor. Str. in leposl. knjižnica šteje 290 knjig; izmed čl. je 20 naročenih na list »Slovenski Sokol«, str. I. ima : »Slovenski Sokol« Ljubljana, »Sokol« Praga, »Vestnik Sokolsky« Praga, »Prapor« (Kolin), »Cvičiteljske Listy« (Plzen), »Zahranični Sokol« (Berlin), »Sokol« (Zagreb). Telovadnica meri : ploskev 98 m 2 , visokost 5 '/s m - Vaditeljski zbor: Nač. Jože Smertnik (vad.), or. Prost. Furlan (vad. pom.), vad. pom. dr. Gvidon Sernec, vad. pr. Korun in Vltavski. Domžale (Kranjsko): Ust. L 1905. — St. Fran Ravnihar, pst. Andrej Slokar, nač. Fran Majzelj t. Tomo Petrovec, bi. Fran Kuhar, odb. : J. Adamič, I. Breceljnik, Fr. Ferk, Milan Jenčič, Janko Vilar, pr. r.: 1. Kcelj, J. Zarnik, čl. 64, tel. 10, čl. v kr. 16, obrt. nar. 6, čl. telovadijo ob torkih in petkih od 8. do */ 2 10. zvečer, obr. nar. iste dneve od 8.-9. zvečer, članarina mesečno 50 vin., vpisnina 1 K, izmed čl. so trije naročeni na list »Slovenski Sokol«. Primerne telovadnice nima, v letnem času telovadi na prostem. Vaditeljski zbor: Nač. Fran Majzelj (vad.), or. Ivan Breceljnik (vad.). 7 * 99 Gorica (Primorsko): Ust. 1. 1887. — St. dr. Dragotin Treo, pst. dr. J. Levpušček, nač. Ludovik Kranjc, t. A. Jakše, bi. J. Jamšek, odb. : J.'Boštjančič, Drago Ferjančič, J. Krševan ; z Z. dr. Dragotin Treo, n. Z.,A. Jakše ; čl. 114, tel. 31, čl. v kr. 42, obrt. nar. 23. Člani telovadijo v pondeljek, sredo in petek od 8.—9. 1 2 zvečer ; obrt. nar. torek in soboto 8.-9. ure zvečer. Članarina mesečno 60 vin., 1 K in 2 K; vpisnina 1 K. Društvo ina prapor. Knjižnica šteje 32 knjig, str. I. ima : »Slovenski Sokol«, »Sokol« Praga, »Sokolsky Vestnik« (Praga), »Sokol« (Zagreb). Izmed članov so 4 naročeni na list »Slovenski Sokol«. Telovadnica meri: ploskev 18975 m 2 vi¬ sokost 7 5 m. ' Vaditeljski zbor: Nač. in arhivar Ludvik Kranjc (vad), pnč. J. Seražin (vad. pr.), A. Podgornik (vad. pr.), bi. D. Ferjančič (vad. pr.), or. K. Mateuc (vad. pr.), vad. pr.: A. Dekleva, VI. Knaflič, A. Milanič. Odsek go riškega Sokola v Ajdovščini fGojiško): Ust. 1. 1908. — Preds. R. Brajnik, podpr. Št. Štekar, t. Slavoj Sterle, bi. Vladimir Dolenc, or. A. Križaj, odb.jiam. : Franc Peniž, Josip Mare, pr. z. Št. Logar, Fr. Štekar, čl. 56, čl. v kroju 25, tel. 25, vad. 1, vad. pr. 3, telovadi se v pondeljek, sredo in petek, telovadnica meji 166 m 2 . Gradec (Štajersko): Ust. I. 1906. — St. dr. Vinko Železnikar, pst. Vekoslav Baš, nač. Albin Kandare, t. Hinko Irgolič, bi. Vek. Hrovat, odb. : Alb. Poženel; pr. r. M. Černoš, .Ivan Steblovnik ; čl. 41, tel. 17, čl. v kr. 5, žen 5. Člani telovadijo v pone¬ deljek in petek od 8.—10. ure zvečer, člane, v sredo in soboto od 8.—10. ure zvečer. Članarina mesečno 1 K, vpisnina 1 K. Str. L: »Slovenski Sokol» (2 iz- tisa). Telovadnica meri: ploskev 200 m 2 , visokost 7 m. Vaditeljski zbor: Nač. Albin Kandare (vad.), pnč. Janez Kovačič (vad. pom.), or. Albert Poženel (vad.), vad. dr. Vinko Železnikar. Idrija (Kranjsko) : Ust. 1. 1897. — St. Ivan Gruden, pst. Fran Tavzes, nač. Julij Novak, t. Janko Šinkovec, zap. Zdravko Jurman, bi. Andrej Primožič, odb.: J. Alič, Fr. Krčnik, J. Seljak; pr. r. J. Grilc, v J. Šebenik; z Z. Julij Novak, n. Z. Fran Tavzes. Čl. - 100 118, tel. 31, čl. v kr. 38, šol. nar. 44, dijakov 46, člani telovadijo v ponedeljek, sredo in petek 8.—10. ure zvečer, šol. nar. četrtek in soboto od 6.-7. ure, dijaki v ponedeljek in srejdo od 6.—'/ 2 8. ure v ne¬ deljo 10.’—11. dopoldne. Članarina za čl. 1 K in 60 vin., za nar. 20 vin. mesečno, vpisnina 1 K. Društvo ima prapor. Strok. knj. šteje 74, leposl. knj. 420 knjig. Strok. I. ima: »Slovenski Sokol«, »Sokol« (Praga), »Cvičitelske Listy« (Plzen), »Sokolsky Vestnik« (Praga), »Sokol« (Zagreb). Izmed čl. je 15 naročenih na list »Slovenski Sokol«. Telovadnica meri: ploskev 180 m : , visokost 7 m. Vaditeljski zbor: Nač. Julij, Novak (vad.), pnč. Fran Krčnik (vad.), zap. Janko Šinkovec (vad.). Ženski oddelek: ust. i. 1903. — Stoji pod nadzorstvom društvenega odbora, ima pa svoj va¬ diteljski zbor. Nač. Rozalija Tavzesova (vad.), va¬ diteljice: Vekoslava Goslerjeva, Mici Kobalova, Malči Kosova. Čl. 56 tel. 14, goj, 56, čl. telovadijo v torek in soboto od 8.-9. ure zvečer, goj. v torek in petek 6.-7. ure zvečer, mesečnina 40 vin., vpis¬ nina 1 K. Odsek »Idrijskega Sokola« v Cerknem: Nač. Viljem Peternelj, pnč. Vaclav Tušar, bi. Ciril Brelih, t. Fran Pirih, or. Jakob Toškar, namestnik: P. Bevk in Št. Rutar pr. r. P. Brelih, Jernej Štravs. Čl. 25, tel. 14, obrt. nar. 16. Odsek »Idrijskega Sokola« v Spodnji Idriji : Preds. Peter Lukan, podpr. Fr. Sedej, t. Fr. Kogej, bi. C. Prosen, or. Iv. Brus, nam: 1. Bazovičar, Al. Velikajne, pr. r. Fr. Lapajne, P. Močnik, čl. 24, tel. 22, telovadi se v četrtek in soboto 9.— 1 / 2 11. ure zvečer. ilirska Bistrica (Kranjsko): Ust. 1. 1905. — St. Josip Samsa, pst. Viktor Tomšič, nač. Robert Bilc, bi. R. Strnad, odb.: A. Batista, Fr. Polh, A. Tomšič, B. Zajc ; pr. r. P. Lešnik, A. Žnideršič; z Z. R. Bilc, n. Z. V. Tomšič, čl. 64, tel. 12, čl. v kr. 20, obrt. nar. 12; čl. telovadijo v sredo in soboto 8,—10. zvečer, obrt. nar. v‘nedeljo popoldne. Čla¬ narina 60 vin. mesečno; podp. člani 1 K. Izmed 101 čl. so 3 naročeni na list »Slovenski Sokol«. Telo¬ vadnica meri : ploskev 73 m 2 , visokost 3 4 m. Vaditeljski zbor: nač. Robert Bilc (vad.), bi. A. Tomšič (vad.), arh. Fran Polh (vad. pom.), vad. Viktor Tomšič. Javornik (Kranjsko): Ust. 1. 1907. — St. Janko Baraga, pst. Fran Koblar, nač. Fran Ravnik, t. Ivan Polak, bi. Leopold Zore, odb.: I. Polak, l. Štravs, 1. Tušar, J. Vovk, P. Vilfan, pr. r. J. Vovk in 1. Polak, zZ. L. Zore, nZ. Fran Ravnik, čl. 37, tel. 17, čl. v kr. 7, šol. nar. 22, telovadi se: čl. v torek, četrtek in soboto zvečer, šol. nar. iste večere od 7.—8. ure, članarina mesečno 1 K, vpisnina 1 K, izmed čl. je 5 naročenih na list »Slovenski Sokol«, telovadnica meri: ploskev 113 m-, visokost 3 3 m. Vaditeljski zbor: Nač. Fran Ravnik (vad.), pnč. Štefan Pogorevc (vad.), vaditelja Jožef in Ivan Vovk, vad. pr. Ivan Polak. Jesenice (Kranjsko): Ust. I. 1904. — St. Lovro Humer, pst. Davorin Plankar, nač. Silvester Boštele, t. in bi. Radoslav Špicar, odb. : J. Čop, J. Ravnik, L. Ravnik, I. Rožič, M. Rožič, J. Šlesinger, M. Sušnik, pr. r. Fr. Lipar, Fr. Hlebajna, zZ. Lovro Humer, nZ. Silvester Boštele, čl. 57, tel. 36, čl. v kr. 28, obrt. nar. 18, šol. nar. 18, telovadi se: čl. v torek, četrtek in soboto 8,—10. ure zvečer, obrt. nar. v ponedeljek in petek 8.—9. zvečer, šol. nar. iste dneve 7.-8. zvečer, članarina mesečno 60 vin., vpisnina 1 K, izmed čl. je 6 naročenih na list »Slovenski Sokol«, društvo ima dva iztisa, telovadnica meri: ploskev 96 m 2 , visokost 3'3 m. Vaditeljski zbor: Nač. in arh. Silvester Bo¬ štele (vad.), pnč. in zap. Janko Ravnik (vad.), bi. in or. Matija Sušnik (vad.), vad. Martin Rožič vad. pr. Ivan Erzar, Al. Košnik. Društvo ima gledališki odsek. Kamnik (Kranjsko): Ust. leta 1905. — St. dr. Alojzij Kraut, pst. Janko Koschier, nač. Ivan Polak, t. Blaž Logar, bi. Franc Potočnik, odb.: Rudolf Debevc, Ignac Fincinger, Ivan Hudobilnik, Fran Kraus; pr. r.: Hinko Saks, A. Vedlin; zZ. ivan Polak, nZ. Fran Kraus. Čl. 91, tel. 18, čl. v kr. 28, 102 obrt. nar. 14; čl. telovadijo: v ponedeljek, sredo, petek 8.—1(1 ure zvečer, obtr. nar. v torek, četrtek in soboto. Članarina mesečno za podp. čl. 50 vin., za tel. 30 vin., vpisnina 2 K. Izmed čl. sta dva na¬ ročena na list »Slovenski Sokol«. Telovadnica meri: ploskev 28 m -, visokost 4 m. Vaditeljski zbor: Nač. Ivan Polak (vad.), pnč. Fran Kraus (vad.), zap. Blaž Logar, bi. Fran Potočnik, or. Ignac Fincinger (vad.), vad. pom. Maks Deisinger. Kranj (Kranjsko): Ust. 1. 1896. — St. Janko Sajovic, pst. Ivan Valenčič, nač: Fran Ažman, t. Makso Fock, zap. Fran Benedik, bi. Ivan Jagodic, odb.: R. Jereb, K. Geiger, l. Kokelj, l. Masten, Ciril Pirc ; nam. odb.: A. Depoli, Al. Dular, A. Vormandel ; zastavonoša: K. Depoli, nam. Fr. Benedik; pr. r. I. Meden, Zdravko Novak; zZ. Janko Sajovic, nZ. Fran Ažman. Čl. 136, tel. 36, čl. v kr. 42, obrt. nar. 22, šol. nar. 28 ; telovadi se: čl. v ponedeljek, sredo in petek od 'l 2 8.— 1 2 9., vad. zbor v četrtek, obrt. nar. v četrtek ’8,—9. in nedeljo 2.-3. pop., šol. nar. v ponedeljek in četrtek 5.-6., v nedeljo 11.—12. dop. Članarina mesečno 1 K, vpisnina 2 K. Društvo ima prapor. Lepoši, knjižnica šteje 741 knjig, stro¬ kovna knj. 142 knjig: strok. Lima: »Slovenski Sokol«, (5 iztisov), »Sokol« in »Vestnik Sokolsky« (Praga), »Prapor« (Kolin), »Cvičiteljske Listy« (Plzen), »Sokol« (Zagreb), Przewodnik gimnastyczny Sokol« (Lvov). Izmed čl. je 42 naročenih na list »Slovenski Sokol«. Telovadnica meri : ploskev 210 m-, visokost 445 m ; Sokolsko telovadišče na prostem meri 6000 m 2 s telovadnim prostorom v obsegu 2666 m 2 . Poleg telovadnega prostora ima društvo na telo¬ vadišču »Lawn-Tennis« prostor in drsališče. Vaditeljski zbor: Nač. in or. Fran Ažman (vad.), pnč. in arh Konrad Geiger (vad.), zap. in bi. Fran Benedik (vad.), vaditelja : Evgen in Janko Sajovic ; vad. pom. Anton Vormandl, vad. pr. Radivoj Čelešnik in Radovan Šturm. Krško (Kranjsko): Ust. 1.1906. — St. K. Humek, pst. I. Rezač, nač. Fr. Marinček, t. Fr. Žagar, bi. Fr. Kerin, odb. : A. Mavšar, R. Hrušek, I. Ocvirk ; zZ. 103 K. Humek ; čl. 92, tel. 12, čl. v kr. 26, šol. nar. 12, žen 14, tel. 10, goj. 18. Člani telovadijo v torek in petek od 8,—10. ure zvečer, šol. nar. v torek in petek od '/ 2 5.-6. popoldne, člane, in goj. v pone¬ deljek in četrtek '/ 2 5.-7. Članarina 50 vin. me¬ sečno, vpisnina 1 K. Izmed čl. je 10 naročenih na list »Slovenski Sokol«; str. 1. ima: »Slovenski Sokol« Ljubljana, »Sokol« Zagreb, »Vestnik So¬ kolska« Praga. Telovadnica meri: ploskev 72 m 2 , visokost 7 m. Vaditelj ski zbor: Nač. Fr. Marinček (vad.), pnč. in or. Ivan Orubič (vad.), zap. K. Kralj (vad. pr.), bi. R. Hrušek (vad. pr.), arh. Z. Ocvirk (vad. pr.), vad. pr. 1. Radanovič. Vad. pripravnice pri čla¬ nicah: A. Jurčec, M. Perhavc, Ema Pučko, Št. Šeligo, P. Zirer, M. Žitko. Odsek krškega Sokola pri Sv. Križu pri Kostanjevici: Predsednik 1. Malnarič, vaditelj 1. Miklavčič, čl. 14, tel. 7. Ljubljana (Kranjsko): Ust.J. 1863. — St. dr. Viktor Murnik, pst. dr. Anton Švigelj, nač. Bojan Drenik, t. Leo Rogi, bi. Pavel Skale, odborniki: Viljem Bukovnik, Leo Franke, Avgust Jagodic, Aleks. Kostnapfel, dr. Janko Savnik, Rudolf Vesel; zZ. Leo Franke, pr. r. Barle, Tomažin. Čl. 507, tel. 65, čl. v kr. 130, obrt. nar. 40, šol. nar. 110. Telo¬ vadi se: a) čl. I. oddelek v ponedeljek, sredo in petek od 8,—10. ure zvečer: II. oddelek iste dni od 6.-8. ure zvečer ; b) obrt. nar. v torek in četrtek 8.—10. ure zvečer; c) šolski naraščaj v pone¬ deljek, sredo in soboto. Članarina mesečno 1 K, vpisnina 2 K. Društvo ima prapor. Knjižnica šteje nad 400 knjig. Strok. I. ima: »Slovenski Sokol« (Ljubljana), »Sokol« (Praga), »Vestnik Sokolsky« (Praga), »Cvičitelske Listy« (Plzen), »Sokol« (Zagreb). Telovadnica meri: ploskev 300 m 2 , visokost 12 m. Na prejšnjem dirkališču ima letno telovadišče in »Lawn-Tennis« prostore. Vaditeljski zbor: Nač. Bojan Drenik (vad), vad.: Viljem Bukovnik, Tomo Burgstaler, Aleks. Kostenapfel, dr. Janko Savnik; vad. pr.: Fran Miklavc, Ernest Windischer. 104 Ljubljana I. (Kransko): Ust. i. 1907. — St. dr. Fran Tominšek, pst. dr. P. Pestotnik, nač. Albin Kandare, t. in zap. Josip Počivalnik, bi. Fran Medic, odb.: 1. Bricelj, Ljud. Dermelj, Janko Dimic, J. Je¬ rala, Fran Kodelja, Josip Mulaček, I. Slapničar, Jos. Zajc; pr. r. A. Jerman, O. Puš;„zZ. dr. Fran To¬ minšek, nZ. dr. P Pestotnik. Čl. 161, tel. 42, čl. v kr. 16 ; čl. telovadijo v ponedeljek, sredo in petek od 8,—10. ure zvečer. Članarina znaša mesečno 1 K, vpisnina 2 K. Društvena knjižnica šteje 200 knjig, izmed članov je 7 naročenih na list »Slo¬ venski Sokol«, str. I. ima: »Slovenski Sokol«, »Sokol« in »Vestnik Sokolsky« Praga. Telovadnico ima na l. mestni deški šoli: ploskev 180 m 2 , vi¬ sokost 4'5 m. Vaditeljski zbor: Nač. Albin Kandare (vad.) pnč. Janko Dimic (vad.), zap. 1. Slapničar (vad.), or. Ivn Bricelj (vad.), vad. dr. Pavel Pestotnik, vad. pr.: 1. Dimic, S. Govekar, J. Kovač, Fr. Medic, A. Ogorevec, R. Potočnik, Avg. Ropič, M. Rupnik. Društvo ima: pevski, stavbeni in zabavni odsek. Ljubljana II. (Kranjsko): Ust. 1. 1908. — St. Pavel Endlicher, pst. Anton Trstenjak, nač. Jožef Matjašič, t. A. Petrin, bi. K-Jevšček, odb.: V. Golob, Ivan Kocjan, Fr. Šeber, Jos. Trampuš, nam. odb: 1. Andrwald, Fr. Bergant, Fr. Primožič ; pr. r. 1. Puch, A. Sič, nam. D. Šaplja ; čl.„126, tel. 20, čl. v kr. 26, obrt. nar. 25. šol. nar. 60. Člani telovadijo v torek, četrtek in soboto, obrt. nar. v sredo, šol. nar. v torek in četrtek. Članarina mesečno: izvršujoči čl. 40 vin., redni 50 vin. Telovadnica meri: ploskev 145'04/n 2 , visokost 5'4 m. Vaditeljski zbor: Načelnik Jožef Matjašič, (vad.), pnč. Jos. Trampuš (vad), or. Al. Smole (vad. pom.), vad. pom v A. Vidmar. Ljutomer (Štajersko): Ust. 1.1903. — St. dr. Karol Chloupek, pst. J. Rajh, nač. Franjo Stajnko, t. Janko Karba, zap. Fr. Sagaj, bi. A. Mišja, odb.: dr. K. Grosman, M. Lipša, l. Tomažič; pr. r.: M. Seršen, Fran Zacherl, J. Jelovšek ; zZ. Fran Sagaj ; čl. 75, tel. 20, čl. v kr. 60, obrt, nar. 24, žen 14. Čl. telovadijo v torek in petek zvečer, obrt. nar. v ne- 105 deljo pop., žene v ponedeljek in četrtek ; članarina za znotranje mesečno 1 K, za zunanje 50 vinarjev. Društvo ima prapor. Izmed čl. so 4 naročeni na list »Slovenski Sokol«. Str. I. ima: »Slovenski Sokol«, »Sokol« Praga, »Sokol« Zagreb. Telovadnica meri: ploskev 120 m 2 , visokost 0 m. Društvo ima tambu- raški odsek. Vaditeljski zbor: Načelnik Franjo Stajnko, (vad.), pnč. Fran Sagaj (vad.). Logatec (KranjskoJ: Ust. I. 1908. — St. Fran Hodnik, pst. Fran Hladnik, nač. Tomo Tollazi, t. O. Mulley, zap. Ivan Šebenik, bi. Josip Tollazi, odb.: M. Gostiša, Fr. Korenčan, A. Kunc, Iv. Rihar, M. Zavrtnik, nam. odb.: Ivan Mihevc, Fr. Rupar, pr. r.: A. Bajc, Fr. Hladnik; zZ. Fran Hodnik, nZ. Josip Tollazi. Čl. 64, tel. 14, čl. v kroju 20, obrt. in šol. nar. 16; telovadi se: člani v torek, četrtek in soboto od '/2 9.—'/ 2 10. ure zvečer, nar. v sredo in petek od '/2 9 .—*/ 2 10 . ure zvečer, v nedeljo od 1.—3. popoldne. Članarina je mesečno za podp., čl. 40 vin., za tel. 30 vin., za nar., 20 vin. — vpisnina 1 K. Telovadnica meri: ploskev 45 m 2 , visokost 3i m. Vaditeljski zbor: Nač. Tomo Tollazi (vad.), vad. pr.: Gustaz Mulley, Ivan Šebenik, Mirko Za¬ vrtnik, Josip Tollazi. Maribor (Štajersko) : Ust. 1. 1907. — St. dr. Franjo Rosina, pst. dr. Vladimir Sernec, nač. Eman Ilich, t. Marko Stajnko, zap. Fran Bureš, bi. Fran Majer, odb.: M. Kerber, A. Mišja, dr. L. Pivko, I. Rapec ; pr. r. V. Drofenik, dr. R. Pipuš ; zZ. dr. Vla¬ dimir Sernec, nZ. Marko Stajnko. Čl. 159, tel. 50, čl. v kr. 30, žen. 24 ; čl. telovadijo v sredo in soboto od 8.-9. ure zvečer, člane, v sredo in soboto od 7.-8. ure zvečer. Članarina mesečno 50 vin., vpi¬ snina 2 K. Strok. knj. šteje 33 knjig ; strok. I. ima: »Slovenski Sokol« in »Sokol« (Praga); izmed čl. je 10 naročenih na list »Slovenski Šokol«. Vaditeljski zbor: Nač. Eman Ilich (vad.), pnč. in bi. France Majer (vad.), zap. in or. France Pajnhart (vad.), arh. František Bureš (vad.), vadi¬ telji : dr. Ljudovit Pivko, dr. Leopold Poljanec, Marko 106 Stajnko, Ivan Tomažič ; vad. pr.: Matej Kerber, Štefan Medved. Metlika (Kranjsko): Ust. 1. 1907. — St. Dako Makar, pst. Jakob Franz, nač. Drago Fuks, t. L. Morela, bi. A. Podgornik, odb.: J. Kopinič, O. Ko¬ pinič, C. Prus, I. Škof; pr. r. A. Kobe in U. Stefanič; zZ. Dako Makar, nZ. L. Morela; čl. 78, tel. 16, čl. v kr. 25; _čl. telovadijo v torek in četrtek od 8.—10. zvečer. Članarina 40 vin. mesečno. Izmed čl. je 10 naročenih na list »Slovenski Sokol«. Telovadnica meri: ploskev 74 m-, visokost 6 m. Vaditeljski zbor: Nač. Drago Fuks (vad.), vad.: J. Cesar, A. Okorn, C. Prus, V. Weibel. Miren (Goriško): Ust. I. 1908. — St. Franc Sandin, pst. Julij Jakil, nač. in t. Anton Faganeli, bi. Leopold Kogoj, odb.: P. Faganeli, l. Ferletič, F. Fer- letič, Iv. Leštan, Anton Pahor, Jan. Pavlin, Jože Silič, pr. r. A. Ferlet, Iv. Komider, čl. 35, tel. 24, telovadi se v soboto in četrtek od 7'l 2 —9. zvečer. Članarina mesečno 50 v., vpisnina 1 K. Vaditeljski zbor: Nač. Anton Faganeli (vad.), pnč. Niko Jakil (vad.). Mozirje (Štajersko): Ust. 1.1880. — St. dr. Jože Goričar, pst. Avgust Drukar, nač. Matija Goričar, t. Radivoj Tušak, bi. Zdravko Vasle, zZ. Zdravko Vasle, nZ. Fran Hoiovar. Čl. 35, tel. 8, čl. v kr. 18, obrt. nar. 6, šol. nar. 8; čl. telovadijo v torek, četrtek in soboto od 9—10. ure zvečer, obrt. in šol. nar. v nedeljo pop. Članarina mesečno 50 vin., vpisnina 70 vin. Društvo ima prapor. Telovadnica meri: ploskev 56 m 2 , visokost 5 m. Vaditeljski zbor: Nač. in zap. Matija Goričar (vad.), pnč. in or. Peter Miklavc (vad.), bi. Z. Vasle (vad. pom.), a:h. Fr. Hoiovar (vad. pom.). Novo Mesto (Kranjsko): Ust. 1.1887. — St. Vla¬ dimir Vojska, pst. dr. I. Šchegula, nač. Viktor Kozina, t. Jos. Germ, bi. Rado Jeglič, odb.: Edm. Kastelic in Ljudevit Papež; pr. r. Jos. Poula in Otmar Skale; zZ. Vlad. Vojska, nŽ. dr. I. Šchegula; čl. 184, tel. 29, čl. v kr. 81, obrt. nar. 12, šol. nar. 42. Čl. telovadijo v ponedeljek, sredo in petek od 9.—11. ure zvečer; obrt. nar. v nedeljo od 2.-4. pop., šol. nar. v nedeljo 107 in četrtek od 1.—2. ure pop. Članarina znaša me¬ sečno 70 vin., vpisnine ni. Društvo ima prapor. Čl. se poslužujejo ljudske knjižnice. Str. I. ima: »Slovenski Sokol« in »Hrvatski Sokol«; je 25 naro¬ čenih na list »Slovenski Sokol«. Telovadnica meri: ploskev 126 07 m 2 , visokost 7 m. Vaditeljski zbor: Nač. Viktor Kozina (vad.), pnč. in or. Ljud. Papež (vad.), zap. A. Košak (vad. pr.), vaditelja: Fran Perdan in Ivan Vrisk. Postojna (Kranjsko): Ust. 1.1894. — St. Fran Paternost, pst. Fran Kuttin, nač. Andrej Miško, t. Rado Smerdelj, bi. Fran Kuttin, odb.: Josip Rusjan, Fran Vilhar, odb. nam.: A. Baraga, B. Macner; zZ. Andrej Miško, nZ. J. Milavec; čl. 119, tel. 20, čl. v kr. 40; čl. telovadjjo v torek, četrtek in soboto od 8.—10. zvečer. Članarina znaša mesečno 60 vin., vpisnina 2 K. Društvo ima prapor. Str. I. ima: »Slovenski Sokol«, »Sokol« Zagreb; izmed čl. je naročenih 9 na list »Slovenski Sokol«. Telovadnica meri: ploskev 144 m 2 ,-visokost 5 m. Vaditeljski zbor: Nač. Andrej Miško (vad.), pnč. Slavoj Kraigher (vad)., zap. Fran Vilhar (vad. pom.), bi. Rado Smerdelj (vad. pom.), or. Drago Verbič (vad. pr.) in še 2 vad. pr. Prvačina*) (Primorsko): Ust. 1.1890. — St. dr. Jos. Fanagelj, pst. Jos. Mozetič, nač. Hinko Furlani, t. Anton Zorn, zap. Rajko Žnidarčič, bi. Vinko Tušar, odb.: JZ. Furlani, G. Gregorič, G. Zorn, pr. r. R. Orel, 1. Šemolje, zZ. dr. Jos. Fanagelj, čl. 80, tel. 30, čl. v kr. 20, telovadi se v soboto, članarina mesečno 40 v., vpisnina 2 K. Društvo ima pevski odsek. Radovljica (Kranjsko):, Ust. 1. 1908. — St. dr. Janko Vilfan, pst. Fran Štiglic, nač. Lev Patik, t. Drago Pohlin, bi. Fran Dolžan, odb.: J. Auer, P. Kavčič, l. Šega, A. Trelc, pr. r. R. Kunstelj, L. Fiirsager, čl. 128, tel. 31., čl. v kr. 30, obrt. nar. 12, šol. nar. 16, goj. 15, telovadi se: čl. v torek, četrtek in soboto 9,—10. zv., vad. zbor iste dni *) Ker ni društvo vposlalo na opetovano prošnjo letošnjih podatkov niti meni niti S. S. Z., sem uporabil lanskoletne podatke. 108 8.-9. zv., obrt. nar. v ponedeljek, sredo in petek 8.— .9 zv., šol. nar. iste dni 't 2 2. — , / 2 3. pop., goj. iste dni od 11—12 dop. Članarina mesečno za podporne člane 1 K, za izvršujoče 50 vin., vstopnina 1 K. Strok. 1.: »Slovenski Sokol«, »Sokol« (Zagreb). Izmed čl. so 4 naročeni na list »Slovenski Sokol«. Telovadnica meri: ploskev 50m 2 , visokost 55 m. Vaditeljski zbor: Pnč. Janko Jazbec (vad.), zap. Josip Brovč (vad. pr.), or. Fran Rihteršič (vad. pr.), vad. Ivan Šega, vad. pr.: Jakob Pogačar, Fran Aleš. Nač. L. Patik ne telovadi in ni član vadi¬ teljskega zbora. Ribnica (Kranjsko): Ust. 1.1906. — St. dr. Anton Schiffrer, pst. Bogumil Fišer, nač. Avg. Juvane, t. A. Spende, bi. Dore Betriani, odb.: J. Arko, Fr. Burger, J. Klun, Fr. Stražar; pr. r. A. Falian in J. Toporiš; zZ. dr. A. Schiffrer, nZ. Fr. Burger; čl. 69, teh 12, čl. v kr. 46, obrt. nar. 6. šol. nar. 12, žen 18. Čl. telovadijo v torek in petek, obrt. nar. v sredo,_šol. nar. v torek in petek, čine. v torek in petek. Članarina 50 vin. mesečno; društvo ima prapor. Izmed čl. je 10 naročenih na list »Slovenski Sokol«, strok. 1. ima: »Slovenski Sokol«, »Sokol« Praga, »Vestnik Sokolsky« Praga. Telovadnica meri: ploskev 112 m 2 , visokost 4 m. Vaditeljski zTior: Nač. Avg. Juvane (vad.), pnč. in zap. A. Adamič (vad.), or. Ivan Klun (vad. pr.), vad. pr.: Fr. Jančar in Fr. Stražar. Solkan (Primorsko); Ust. 1.1899,— St. dr. Al. Franko, pst. Iv. Doljak, nač. Josip Fon, t. in zap. Iv. Srebrnič, bi. Josip Zavrtanik ml., odb.: J. Bašin, T. Kalin, A. Ličer, Iv. Leben, M. Zavrtanik; pr. r. Tom. Jug, Jos. Zavrtanik st.; zZ. Iv. Doljak, nZ. Josip Fon; čl. 145, tel. 22, čl. v kr. 65, obrt. nar. 20. Čl. telovadijo v torek, četrtek in soboto od 8.—10. zvečer, obrt. nar. ob nedeljah 10.—12. dop. Članarina znaša mesečno 50 vin., vpisnina 1 K. Izmed čl. so 4 naročeni na list »Slovenski Sokol«; strok. 1. ima: »Slovenski Sokol«, »Sokol« Zagreb. Telovadnica meri: ploskev 80m 2 , visokost 6 m. Vaditeljski zbor: Nač. Josip Fon (vad.), pnč. Fr. Leban (vad.), zap. in arh. Iv. Srebrnič (vad.), 109 bi. in or. Jos. Zavrtanik ml. (vad.), vad.: Marušič, Čuk,Jvan Leban; vad. pom.: J. Poleraj, Jos. Šuligoj. Šentvid (Kranjsko): Ust. 1.1908.— St.Valentin Rež, pst. Fran Vreček, nač. Milan Poličar, t. Janko Cirman, odb. : M. Babnik, R. Berbič, P. Ooljer, J. Pečnik, V. Poličar, A. Štrukelj, I. Tome, BI. Za¬ bavnik, pr. r.: l. Cirman, Fr. Ahlin, nam. T. Burg- staller, čl. 60, tel. 32, telovadi se dvakrat na teden. Šent Lenart v Slovenskih Goricah (Šta¬ jersko): Ust. I. 1908. — St. Fran Stupica, pst. dr. Milan Gorišek, nač. Jakob Grušovnik, t. Davorin Rus, bi. Anton Kraigher, knjižničar Fran Damiš, gospodar Anton Zemljič, nam. Anton Dornšek, Fran Lorbek, pr. r. Ivan Jančič, Fran Vrabelj, čl. ^27, tel. 10 , telovadi se v nedeljo 8 ,—9. predpoldne. Čla¬ narina mesečno 40 v., vstopnina 1 K. Šiška (Kranjsko): Ust. I. 1902. — St. Ivan Zakotnik, pst. Ivan Petek, nač. Mildrag Boltavzar, t. Fran Bezlaj, bi. Fran Štrukelj, odb.: A. Čolnik M. Cimerman, J. Kovič, Fr. Novak; pr. r. Fr. Kotnik, M. Lavrenčič; zZ. Ivan Zakotnik. Čl. 111, tel. 11, čl. v kr. 45, obrt. nar. 17, šol. nar. 54. Telovadi se: čl. v torek, četrtek, soboto '/ 2 9.— 10 . obrt. nar. v torek, četrtek, sobo_to '/ 28 .- 9 . šol. nar. v ponedeljek in četrtek 4.— 6 . Članarina 50 vin. mesečno, vpis¬ nine ni. Društvo ima prapor." Strok l.: »Slovenski Sokol«, »Sokol« Zagreb. Izmed čl. je 7 naročenih na list »Slovenski Sokol«. Telovadnica meri: ploskev 108 m 2 , visokost 5 5 m. Vaditeljski zbor: Nač. Mildrag Boltavzar (vad.), vad.: Fran Novak, vad. pr. Fran Oblak. Škofja Loka (Kranjsko): Ust. I. 1907. — St. dr. Karol Zakrajšek, pst. Fr. Dolenc, nač. Vinko Pristov, t. Vinko Zahrastnik, bi. Ivan Karlin, odb.: Avg. Blaznik, R. Grundner, P. Franko, J. Kalan, A. Tavčar; pr. r. A. Gaber, A. v Pengov; zZ. dr. K. Zakrajšek, nZ. Vinko Pristov. Čl. 121, tel. 30, čl. v kr. 36, obrt. nar. 28, šol. nar. 36; čl. telovadijo v torek, četrtek in soboto od 9.—10. ure zvečer, obrt. nar. v petek od 9. -10. zv. in nedeljo od 3.-4. pop., šol. nar. v četrtek in soboto od 5, - 6 . ure. Članarina mesečno 40 vin., vpisnina 1 K. Člani se poslužujejo 110 ljudske knjižnice »Čitalnice«. Na list »Slovenski Sokol« je naročen 1 član, društvo ima dva iztisa. Telovadnica meri: ploskev 110'6 m 2 , visokost 5'3 m. Vaditeljski zbor: Nač. Vinko Pristov (vad.), pnč. A. Pengov (vad.) zap. in bi. Avg. Blaznik (vad.), or. 1. Humer (vad.), arh. R. Grundner (vad.), vad.: J. Jurman in Josip Gašperin. Šoštanj (Štajersko): Ust. 1.1908. — St. Vla¬ dimir Vošnjak, pst. Jakob Volk, nač. Vinko Rabič, t. Ivan Lukman, bi. R. Kramer, odb.: A. Kocuvan, M. Medved, B. Pajger, M. Vošnjak; pr. r. E. Cokl, F. Vrečko; zZ. Vlad. Vošnjak, nZ. Ivan Lukman. Čl. 46, tel. 18, čl. v kr. 21, obrt. nar. 22; čl. telo¬ vadijo v ponedeljek, sredo in soboto, obrt. nar. v nedeljo in četrtek. Članarina 50 vin. mesečno, vpis¬ nina 1 K. Strok. I. ima: »Siovenski Sokol«, »Sokol« Praga. »Sokol« Zagreb. Telovadnica meri: ploskev 72 m 2 , visokost 4'4 m. Vaditeljski zbor: Nač. Vinko Rabič (vad.), pnč. Ivan Lukman (vad.), or. Bohuslav Pajger (vad.), vad. pom.: 1. Nerad, Vlad. Vošnjak, vad. pr. E. Čoki, M. Medved. Trst (Primorsko): Ust. 1. 1882. — St. dr. Otokar Rybar, pst. dr. Edvard Slavile, nač. Vladimir Dekleva, t. A. Žiberna, bi. L. Modic, odb.: J. Cvek, Fr. Le¬ skovec, V. Šušteršič, A. Trebeč, V. Vabič, pr. r.: V. Modrijan, I. Podgornik ; čl. 149, tel. 35. čl. v kr. 60, žen 20, šol. nar. 25, telovadi se: čl. v ponedeljek, sredo in Petek 'l 2 9.— 10. zveč§r, članice v torek in petek 6.—'L 8. zv., šol. nar. v sredo in soboto 4.-5. pop., članarina mesečno 1 K, vpisnine ni, društvo ima prapor. St. liste ima : Slovenski Sokol, Hrvatski Sokol, Cvičitelski Listiy, Zahranični Sokol, izmed članov je 10 naročenih na list »Slovenski Sokol«. Telovadnica meri: ploskev 140 m-, visokost 65 m. Vaditeljski.zbor: Nač. Vladimir Dekleva (vad.), pnč. Vinko Šušteršič (vad.), bi. Fr. Leskovec (vad.), vad.: A. Deglieria, I. Modrijan, J. Lesar, I. Paternost, Jakob Perhavec, A. Trebeč. Društvo ima odsek pri Sv. Ivanu, ki šteje 35 čl., med temi je 25 telovadcev, telovadi se dvakrat na teden. m Tržič (Kranjsko): Ust. 1. 1903. — St. Karel Mahkota, pst. Matija Marinček, nač. Josip Mokorel t. Ivan Maliy, bi. Josip Zupan, odb.: Ivan Dobrin, Fran Krystufek, Josip Mrak, Kristijan ^Šarabon ; zZ. Karel Mahkota, nZ. Josip Mokorel. Čl. 67, tel. 18, čl. v kr. 32, šol. nar. 32; člani telovadijo v torek, četrtek in soboto, nar. v ponedeljek, sredo in petek. Članarina mesečno 40 vin., vstopnina 1 K. Društvo si zida »Sokolski dom«. Vaditeljski zbor: Nač. Josip Mokorel (vad.), vad. pom.: Ivan Dobrin, Ivan Mokorel. Vrhnika (Kranjsko): Ust, 1. 1908. — St. Josip Lenarčič, pst. Gabrijel Jelovšek, nač. Viktor Perne, t. Ignac Stužinar, zap. L. Rogi, bi. Pavel Lorene, odb.: A. Fliss, Fr. Jurca, Val. Košmrl, V. Malavašič, Ivan Tomšič; pr. r. I. Kermavner, Fr. Retzer; zZ. Josip Lenarčič, nZ. Viktor Perne ; čl. 70, tel. 20, čl. v kr. 30. Člani telovadijo v ponedeljek, torek in sredo 8.—10. ure zvečer. Članarina mesečno 70 v., vpisnina 1 K. Izmed članov je 20 naročenih na list »Slovenski Sokol«. Telovadnica meri: ploskev 120 m 2 , visokost 6 m. Vaditeljski zbor: Nač. Viktor Perne (vad.), pnč. Viktor Rabič (vad.), zap in bi. Ciril Iglič (vad.), or. P. Vihtelič (vad.), vad. Viktor Zupančič, vad. pr.: M. Korenčan, Ciril Kunstel. Zagorje (Kranjsko): Ust. 1. 1890. — St. dr. Tomo Zarnik, pst. Tomo Koprivc, nač. Miroslav Jesih, t. Ferdo Po.ljšak, bi. Radovan Ahčan, odb.: Sl. Blažič, Fr. Drnovšek, Dr. Kolenc, J. Levstik, M. Pelko, D. Polc, V. Strajnar, M. Turk; pr. r.: O. Firm, Fr. Handelj ; zZ. Miroslav Jesih, nZ. M. Turk. Čl. 76, tel. 12, čl. v kr. 32, žen 8, goj. 8. Telovadi se: člani v torek, četrtek in ne_deljo, članice in go¬ jenke pa dvakrat na teden. Članarina znaša me¬ sečno 40 v., vpisnina 1 K. Str. l.ima: »Slovenski Sokol« (Ljubljana), »Sokol« (Zagreb). Društvo ima prapor. Telovadnica meri: ploskev 38 m 2 visokost 4'5 m. V ad i t el jski zbo r: Načelnik Miroslav Jesih (vad.), pnč. Dragotin Kolenc (vad.), or. Mijo Turk (vad.L 112 Žalec (Štajersko): Ust. 1.1903. — St. Ed. Kukec, pst. Franjo Perger, nač. Fran Piki, t. Franc Sitar, bi. Albin Mikuš, praporščak Ivan Marovt, gospodar Fran Kočevar, odb.: J. Jug, I. Perger. V. Pilich, pr. r.: Fr. Lipold, I. Marenčič, R. Vrečar, 21.51, tel. 23, čl. v kr. 26, člani telovadijo v torek in petek 8,—10. zvečer, članaiina mesečno za podporne čl. 1 K, za izvršujoče 50 v. Društvo ima prapor, str. 1. ima: »Slovenski Sokol«, »Sokol« (Zagreb), Vestnik So- kolsky« (Praga). Telovadnica meri : ploskev 288 m visokost 4 m. Vaditeljski zbor: Nač. Fran Pikel (vad.), zap. Franc Virant (vad. pr.), or. Fran Kočevar (vad. pr.), vad. pr.: Josip Jug, Ivan Perger Ivan Virant. „ Odsek žalskega Sokola v Braslovčah (Štajersko). Ust. 1. 1906. — Člani 42, tel. 16, vad. 1, vad. pr. 1, čl. v kr. 9. Člani telovadijo dvakrat na teden, telovadnica meri: ploskev 142m 2 , visokost 3 m. Odsek je naročen na list »Slovenski Sokol«. Železniki (Kranjsko): Ust. 1.1908. — St. Ivo Demšar, pst. Jakob Dermota, nač. Zvonko Pengov, t. Matej Klopčič, zap. Janko Kosem, bi. Fran Košmelj st., odb.: K. Dolenc, K. Demšar, Bog. Helmich, J. Košmelj, Oabr. Thaler, Fr. Vidmar, pr. r.: Anton Hafner, Josip Košmelj, čl. 30, tel. 15, čl. telovadijo v torek, četrtek in soboto od 9.—10. ure zvečer, članarina mesečno 20 vin., društvo je naročeno na list »Slovenski Sokol«. Žiri (Kranjsko): Ust. 1.1907. — St. Pavel Šilc, pst. Matija Dolenc, nač. Ivan Kržišnik, t. in zap. Fran J3izjak, bi. Rado Poljanšek, odb.: Hir. Demšar, Ivan Šubic, Ivan Žakelj, Tomaž Žakelj; pr. r.: And. Demšar in Julij Halter; zZ. Ivan Kavčič, nZ. I. Oblak ; čl. 45, tel. 22, čl. v kr. 27,_ obrt. nar. 3, šol. nar. 17, žen 42, teld, 6, goj. 18. Člani telovadijo v torek, četrtek in nedeljo, člane, in goj. v nedeljo, šol. in obrt. nar. v nedeljo. Članarina mesečno 60 vin., vpisnina 1 K. Izmed članov so naročeni 3 na list »Slovenski Sokol«; društvo ima Prosvetino knjižnico. Koncem velikega srpana si je postavilo lastni »Sokolski dom«, to je prvi slovenski »So- 113 8 kolski dom«; telovadnica meri: ploskev 160 m-, visokost 6 m. V a d i t e I j k i zbor: Nač. Ivan Kržišnik (vad.), zap. Fran Bizjak (vad.), bi. Rado Poljanšek (vad.), or. M,. Gantar, vad. Hir. Demšar; vad. pr. I. Albrecht. Žensko tel. društvo v Ljubljani (Kranjsko): Ust. 1.1900. — St. Fr. dr. Tavčarjeva, pst. M. dr. Ko- kaljeva, pnč. Tilka Debevec, t. Tilka Debevec, bl. M. Jelačinova, odb.: M. Cešnikova, A. Hudover- nikova, J. Kajzelj, C. Kavčnik, J. Naglas, A. Pehani; pr. r. M. Pirčova in M. Trnkoczijeva: zZ. J. Kajzelj, nZ. Tilka Debevec; čl. 41, tel 41, goj. 52. Članarina 1 K mesečno, vpisnina 2 K. Čl. telovadijo v sobotih 8.— '/ 2 10. zvečer, goj. torek in soboto 6— 8. zvečer. Strok. 1. ima: »Slovenski Sokol«, »Sokol« Zagreb, »Vestnik Sokolsky« Praga, »Cvičitelske Listy« Pilzen; društvo telovadi v telovadnici ljubljanskega Sokola. Vaditeljski zbor: Pnč. Tilka Debevec, vad.: M. Jelačin, N. Kušar, V. Obreza, A. Sever, V. Svetek, I. Toplikar, B. Vidmar. Žensko tel. društvo v Šiški (Kranjsko): Ust. 1.1907. — Pst. Ivana Novak, nač. Marica Čolnik, t. Franja Tomc, bl. Minka Čolnik, odb.: M. Celarc, M. Femc, I. Kmetič, M. Mitterreger, 1. Pirkovič, L. Steier, A. Štrukelj; pr. r. A. Jančigaj, Ant. Jan¬ čigaj. Čl. 34, tel. 11; telovadi se v ponedeljek in petek od 8,—10. ure; članarina mesečno 50 v., vpisnuia 1 K. Društvo telovadi v telovadnici »Sokola« v Šiški. Vaditeljski zbor: Nač. Marica Čolnik (vad.), pnč. Ivanka Čolnik (vad.), vad. pom. Ivanka Jančigaj, vad..pr. Pavla Pretnar in Mici Reberšak. Ženski oddelek Sokola v Kranju (Kranjsko): Ust. 1. 1907. — St. Marija Mayer, pst. Hermina Valenčič, nač. Hani Sajovic, t. Ivanka Jaeger, bl. Ivanka Omersa, odb..: Kati Jezeršek, Jelica Mayer, nam. Vilma Golob. Čl. 56, tel. 20, goj. 35; telovadi se: članice.v torek, petek in soboto, goj. v sredo in soboto. Članarina mesečno 60 vin., vpisnina 1 K. Odsek telovadi v telovadnici »Sokola« v Kranju in uživa vse njegove udobnosti. Vaditeljski zbor: Nač. Hani Sajovic, vad. Vera Savnik. 114 BIVALIŠČA NAČELNIKOV. Brežice: Janko Vidmar, Brežice, Narodni dom. Celje: Jože Smertnik, Celje, Narodni dom. Domžale: Fran Majzelj, Jarše, p. Mengeš. Gorica: Ludovik Kranjc, Gorica, Trgovski dom. Gradec: Albin Kandare, Gradec, Univerza. Idrija: Julij Novak, Idrija 78. Ilirska Bistrica: Robert Bilc, Ilirska Bistrica 88. Javornik : Fran Ravnik, Senožeta na Gorenjskem 35. Jesenice: Silvester Boštele, Senožete štev. 40. Kamnik: Ivan Polak, Kamnik. Kranj: Fran Ažman, Kranj. Krško: Fran Marinček, Krško. Ljubljana: Bojan Drenik, Ljubljana, Gledal, ul. 5, II. Ljubljana I.: Albin Kandare, Ljubljana, Elizabetina cesta 8. Ljubljana II.: Jožef Matjašič, Ljubljana Hrenove ulice 17. Ljutomer: Franjo Stajnko, Ljutomer 46. Logatec: J. Tollazzi, Logatec. Maribor: Eman. Ilich, Maribor, Nagijeva ulica 12. II. Metlika: Drago Fuchs, Metlika. Miren: Anton Faganeli, Miren pri Gorici. Mozirje: Matija Goričar, Mozirje 32. Novomesto: Viktor Kozina, Novomesto. Postojna: Andrej Miško, Postojna, Jamska cesta 141. I. Prvačina: Hinko Furlani, Prvačina 170. Radovljica: Janko Jazbec, Radovljica. Ribnica : Avgust Juvane, Ribnica 74. Solkan : Josip Fon, Solkan 295. St Vid nad Ljubljano : Milan Poličar, Št. Vid nad Ljubljano. Št. Lenart v Slovenskih goricah: Jakob Grušovnik, Št. Lenart v Slovenskih goricah. Šiška: Mildrag Boltavzar, Šiška. Škofja Loka : Vinko Pristov, Stara Loka. Šoštanj: Vinko Rabič, Šoštanj, hotel Rajšter 145. Trst: Vladimir Dekleva, Trst, via Coroneo 35. Tržič: Josip Mokorel, Tržič. Vrhnika: Viktor Prne, Vrhnika. 115 Zagorje: Miroslav Jesih, Toplice pri Zagorju. Žalec: Fran Piki, Žalec. Železniki: Zvonko Pengov, Železniki. Žiri: Ivan Kržišnik, Žiri Stara vas. Žensko tel. dr. v Ljubljani: Tilka Debevec, Gleda¬ liške ulice 5. „ Žensko tel. dr. v Šiški: Marica Čolnik, Šiška. Ženski odd. Sokola v Kranju: Hani Sajovic, Kranj. SAVEZ HRV. SOKOLSKIH DRUŠTAVA. Ust. 1. 1904. Sedež: Zagreb. Predsedstvo. St. dr. Lazar Car, I. pst. dr. Franjo Bučar, II. pst. Dinko Colussi, I. t. dr. Drag. Janeček, II. t. Milan Huzjak, bi. Josip Guštin, nač. Dragotin Sulce. Tehnični odbor: Nač. Dragotin Sulec I. nam. nač. Stjepan Krasnik, II. nam. nač. Ivan Krsto Dončevic, t. Janko Bedekovič. Ure d. ,,Hrv. Sok. Save z a" se nahaja v zgradbi „Hrv. Sokola v Zagrebu. Organ „H. S. S." je časopis „Hrvatski Sokol". Urednik: dr. Fr. Bučar, Zagreb-Josipovac. „Hrvatki Sokoski Save z" tvori 14 sokolskih žup : 1. Fonova, 2. Frankopanova, 3. Gunduličeva, 4. Imbrišimovi- čeva, 5. Jelašičeva, 6. Krešimirova, 7. Ljudevita Posavskoga, 8. Preradovičeva, 9. Strossmayerova, 10. Trytkova, 11. Vilezičeva, 12. Zrinska 13. Zvonimirova, 14. Senjska. V zvezi je 73 društev, ki so razdeljena na Hrvaško, Sla¬ vonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Istrijo in Ameriko. Članov je približno 7500, telovadcev 1200. SRBSKA TELOVADNA DRUŠTVA. I. Avstro-Ogrsko z Bosno in Hercegovino. »Župa Fruškogo rska« Ust. 1.1907. Sedež: Sremski Karlovec. Predsedstvo: St. dr. Lazar Popovič (Sremski Karlovec), pst. Dr. D. Gajič (Golubince), t. dr. St. Čokič (Sr. Karlovec), nač. M. Teodorovič (Sr. Kar¬ lovec). Združenih je 15 društev 7982 čl., nezdruženih je 16 društev. II. Kraljevina Srbija. 116 »Dušan Silni", zveza z sedežem v Belgradu. St. Milutin Miškovič. Tehnično vodstvo je v rokah češkega Sokola br. Hofmana. Društva: Belgrad, (»Sokol«, ust. 1.1882.). — Niš, Vran, Pirot, Leskovac, Kruševac, Požerevac. ZVEZA BULGARSKIH JUNAKOV. Ust. 1. 1898. Sedež: Sredec — St. Kefsirov Zvezni organ je »Zdrave i sila« izhaja v Varni, ured. Iv. Kefsirov. Starejša in močnejša društva so: Sredec — Kustendil — Plovdiv — Ruščnik — Varna. Vseh društev je 50, čl. 3873, članic 316, nar. 5864. ČEŠKA OBEC SOKOLSKA. Ust. 1. 1889. Sedež: Praga. Predsedstvo: St. dr. Josip Scheiner (Praga), I. pst. dr. P. Fiša (Brno), II. pst. Fr. Mašek, (Vysočany pri Pragi), nač. dr. Jindrich Vaniček (Smfchov), pnč. R. Bflek (Praga), t. dr. J. Urban (Praga), t. nam. dr. K. Heller (Kr. Vinohrady), bi. Eda Waravs (Vyso- čany), zap. O. Hermann, upravitelj Fr. Beranek (Smfchov), odb.: A. Očenašek (Kr. Vinohrady), nam. dr. Br. Bruček, pr. r.: Aug. Honzvička, Jos. Kettner, Al. Šeferna. Predsedstvene seje se vrše vsak mesec prvo sredo po 1. ali 15. dnevu. Komisija za poškodbe: predsednik dr. I. Vaniček, čl.: dr. B. Bruček (Praga III.), O. Zaharsky (Smihov), J. Urban (Praga), Eda Waraus (Vysočany). Tehnični odbor: nač. dr. J. Vaniček, nam. nač. R. Bilek. Izobraževalni odbor: preds. Fr. Mašek (Vysočany). Statistična komisija: dr. J. Vaniček, Fr. Mašek, i. d. Komisija za novo upravo žup: Vaniček, Mašek, Bilek. Komisija zasokolski dom C. O. S. : Vaniček, Zyka, Machal. Manjšinska-komisija: Mašek K. Vaniček, Oče¬ našek, Hiral, Weigelt. Odbor za žensko telovadbo: Vaniček, Bilek, Havel, Očenašek. — B. Šourkova (Praga II. 260, Karlovo nam.), Šmitktpva, Majerova, Nademlejska, Skovrova. Častni sod obstoji iz 12 členov. 117 .Tajniški urad Č. O. S. : Praga, II., Ferdinandova tr., Slikuv palač), telefon, štev. 3030 a. „Vestnik Sokolsky“, organ »Zveze češkoslovanskega Sokolstva, izhaja dvakrat na mesec. Red. R. Bilek. — ^Naro¬ čnina 4 K. — Uredništvo : Praga II., Ferdinandova tr., „Šlikuv palšc". — Upravništvo : Praga II. Tunni ul., Gregorova tiskarn i, v V zvezi je združenih 38 žup z 898 društvi na Češkem, Moravskem, Dol. Avstrijskem in v Šleziji. Število članov znaša približno 58.000, met temi je 20T00 telovadcev z 3563 vaditelji. V C. O. S. je 7720 žena z 45C0 telovadkami in 3371 gojenkami, približno 11.000 učencev (dijakov do 14 letaj in 12.000 naraščaja (mladeniči od 14 do 16 leta). NARODNA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRUŽ. DRŽAVAH V AMERIKI. Ust. I. 1904. Sedež: New-York. Predsedstvo: St. F. Martyny (1329, First Ave), pst. K. E. Hrbek (418-420 E. 55. St., New- York), t. Jan uerny, nač. V. Hampl. V zvezi so združene 4 župe z 73 društvi. SLOVAŠKA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRUŽ. DRŽAVAH V AMERIKI. Ust. 1. 1896. Glavni odbor: St. Štefan Erhardt, pst. E. Jalovecky, t. Fr. Adamik, nač. M. Polaček, nam. nač. A. Petr. Zveza šteje 110 društev. POLJSKA SOKOLSKA ZVEZA. Ust. 1. 1892. Sedež: Lvov. Predsedstvo (izvoljeno I. 1907 za tri leta): St. dr. K. Fiszer, I. pst. W. Turski II. pst. Ignac Romanowski, nač. Antoni Durski, 1. nam. nač. Wiodz. Swiatkiewicz, t. Tad. Witwicki, bi. Viktor Osiadacz, upravnik A. Wallek. . Vaditeljski zbor: Nač. Antoni Durski, I. nam. nač. W. Swiatkicwiez, II. nam. nač. I. Szczesny Rucinski, t. W. Janikovvski. Zveza šteje 174 društev, 20.559 čl., 3515 tel., 16.825 nar., 2168 gojenk. 118 velikopoljska sokolska zveza. Ust. 1. 1893. Sedež: Poznanj. Predsedstvo: St. dr. Br. Chrzanowski, 1. pst. dr. Zakrzewski, II. pst. W. Marchlewski, nač. Viktor Strdysz, t. K. Rzepecki. V zvezi je združenih 150 društev z 6000 £1. 2500 tel., 1000 nar., 700 goj. Zvezni organ »Sokol«, ured. K. Rzepecki. POLJSKA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRU¬ ŽENIH DRŽAVAH V AMERIKI. Ust. I. 1894. Sedež: Chicago III. — St. B. Za- leski — J. Wutkowski — t. A. Dobrzanski. Zvezni organ »Zgoda«. RUSKO-POLJSKO. Na Rusko-Poljskem je 22 društev z 7783 čl. MEDNARODNA TELOVADNA ZVEZA. Federations Europeennes de gimnastique. Ust. I. 1881. Sedež: Antverpen. Predsednik N. J. Cuperus iz Antverpna, pred¬ sednik belgijske telovadne zveze ; tajnik Al. Kayser iz Luksenburga ; blagajnik J. Heynen iz Haye na Nizozemskem ; odb.: dr. Scheiner iz Prage, dr. Oražen iz Ljubljane, T. Dahlman iz Kodana, K. Cazalet iz Bordeaux, H. Brown iz Leedsa, E. Law- rence iz Birminghama, J. Taylor iz Dublina, G. Sanarelli iz Rima, dr. Asidor iz Budapešte, J. Mar- teus iz Bergena, V. Balek iz Stockholma. V tej zvezi je združenih 14 velikih tel. zvez in sicer: francoska, belgijska, luksenburška, nizo¬ zemska, češka obec sokolska, švedska, španska, angleška, italijanska, ogerska, danska, slovenska 119 sokolska zveza, hrvatska sokolska zveza in franc, tel. zveza v Alzaciji-Loreni. Prva mednarodna tekma se je vršila 1.1903 v Antverpnu (zmagovalci Francozi), druga v Bordeaux 1. 1905 (zmagovalci Francozi), tretja 1.1907 v Pragi (zmagovalci Čehi). Prihodnja tekma se bode vršila letos, l. 1909, v Luksenburgu. H !>[>[>[>[> (9 OGLRSI. ^ P. n. naročujoče tvrdke in posameznike prosimo, da se sklicujejo pri naročilih na »Slovenski sokolski koledar«. ] D [ Bratje načelniki in vaditelji! širite naš list „Slovenski sokol" (Upravništvo: Ljubljana, Hilšerjeve ulice) in .Slouenski sokolski koledar 1 Naroči se: Vaditeljski zbor Sokola v Kranji. v v v 9 v v v <1<1<1 ter drugih prostorov i. t. d. a a SBI l=HE][=]l 11=1 F Umetna knjigoveznica CD CD CD ■ I Fran Breskvar v Ljubljani Filipov dvorec poleg frančiškan* c=3 skega mostu za vodo se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih = knjigoveških del. = Na večja dela znaten popust. ■ I > O • Q Praško telovadno orodje! Osrednja trgovina brizgalnic, gasilnega _ in telovadnega orodja, ===== Praga - Smichov, priporoča popolno opravo so¬ kolskih, šolskih in drugih te¬ lovadnic. Orodje vzorno in najnovejše sestavljeno, od¬ govarja vsem predpisom no¬ vodobne telovadbe in jamči za osobno varnost telovadcev, po navodilih v sokolskih kro¬ gih dobro znanega br. Ant. Kroupa, sedanjega orodjarja „Sokola“, Praga III. Koza s premestlivo pripravo in konj z ročaji za trojno razširjenje in premestljivo pri¬ pravo za hitro premikanje z mesta na mesto, so naše iz¬ najdbe, težko iznajdene in izvedene. Predvsem pa priporočamo novo konstrukcijo: Kroupovo patentno Iestvo s premakljivo pripravo. Lestva se lahko in mirno brez vsakega hrupa premesti, vsa lestvina dolžina se lahko uporabi pri telovadbi. Po¬ pravila in preustroj orodja se izvede dobro in ceno. Pri naročilu oprave za telovadnice naj se natančno navede tloris, širina, dolžina in višina telovadnice. Cene in plačilni pogoji zelo ugodni. Jamstvo eno leto. Prokop Skorko»skyMi Izvozna hiša sukna in modnih tkanin za gospode in gospe Priporoča se sukno za sokolske obleke in za sokolske haveloke ter tudi za druge vrste obleke. Vzorci se pošiljajo gratis in franko. Najizvrstnejše in najboljše tamburice (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja prva sisečka tovarna tamburic J. Stjepušin Sisek (Hrvaško). Ta tovarna je bila odlikovana na pariški razstavi leta 1900 in na milanski leta 1896. Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne inštrumente v zalogi. Pri¬ poročajo se še izvrstne gosli, citre, kitare, mando¬ line, harmonike in okarine. V isti tovarni izhaja tudi strokovni list „Tamburlca“ po enkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron z glasbeno pri¬ logo vred. Za vsaki inštrument se jamči. — Veliki eenik s slikami se pošlje na zahtevo zastonj. J. VIDER umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani. A A A Trgovina cvetlic: Šelenburgove ulice štev. 3 v bližini ■ —■ — c. kr. pošte. —-- : A A A Vrtnarija: = Cesta na Rožnik štev. 25. = A A A Takojšna izvršitev vsakovrstnega vezenja cvetlic, šopkov in vencev. A A A Zunanja naročila točno. A A A Za dobro in točno postrežbo jamčim kot član „Sokola". C. kr. privil. krojaški kroji 28 let obstoječa strohounn hrojačnica prve vrste za vsaki stan. Edina zaloga oprave k uniformam za brate Sokole, za g. c. in kr. častnike, uradnike, veterane, fin. stražnike, občinske redarje, :: ognjegasce in za častito duhovščino.:: M. POVERAJ V GORICI ustanovni član „Goriškega Sokola." na Travniku št. 5. - ■■ ■ domu na oltar! 1 Bratje Sokoli! I /II Spominjajte se naše /II I šolske družbe H sv.Cirila in Metoda! Leopold Brdllh in sinovi _i i_i i_ v Žirovnici nn Češkem priporoča cenjenim sokolskim društvom blago lastnega izdelka za sokolske kroje (surke, hlače, haveloki), izdelane po predpisu Č. O. S. CD CD Natrpežnejše po zmernih cenah. CD CD Za stanovitnost barv se jamči. POZOR! Usojam si naznaniti, da je vse moje perilo, katerega imam v prodajalni, samo domač in ne izdelek dunajskih tovarn. Za izdelovanje porabljam samo za¬ nesljivo dobre kakovosti in bodem v prihodnje gledal na to, da svojim cenj. odjemalcem v vsakem oziru še bolje ustreženi, kakor dosedaj, posebno z niz¬ kimi in stalnimi cenami, ka¬ tere so na vsakem komadu raz¬ vidne. — Priporočam nevestam bale od priproste do najfinejše vrste, gospem telesno, po¬ steljno in namizno perilo, gospodom pa srajce, hlače, robce itd. — Naročeno perilo se v kratkem času izvrši. Največja pralnica in svetlolikalnica na Kranjskem Ljubljana, Koladuorske ui. 8. Z velespoštovanjem □□□□□□ nMTOM ŠRRC HI Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8. .. O O O Ljubljana. Prešernove ulice 9, o o o Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. O O O Honfeftcija za dame. o o o Solidno blago po čudovito ■ -- nizkih cenah. — O O O Ceniki se pošiljajo zastonj Vinko Majdič valjčni mlin y Kranju postaja c. kr. državnih železnic. Mlinski proizvodi najfinejših vrst, kakor: pšenična moka iz najizbor- nejših pšeničnih provenijenc, pše¬ nični greš, zajamčeno čiste otrobe i. t. d. Zaloga vseh sokolskih potrebščin! Slovenska manufakfurna trgovino pri sv. CIRILU in —METODU Ljubljana, Lingarjeve ulice 1 priporoča izborno blago za sokolske obleke, predpisane barve in dokaj boljše blago kot se je dosedaj prodajalo, loden za pelerine in vsa telovadna obleka. Bratom Sokolom priporočam svojo lepo zalogo modnega sukna in zmerne cene lastnik Ivan Miklauc. Bratom »Sokolom« == naznanjam, da sem prevzel == restavracijo G. Surovih dedičev v Ljubljani^ Wolfove ulice. Točil bom priznano, izborno »Aurovo pivo« in samo pristna različna vina, koja sem sam nakupil. Prevzamem tudi abonement na večerjo in mrzla jedila. — Vse po nizkih cenah. Za obilen obisk se priporoča MRTEJ PIKEL član „Sokola", restavrator. p V I Milo Hropeš urar in trgovec v Ljubljani, Mičen trg št. 3 priporoča svojo zalogo različnih žepnih in stenskih ur. Budilk od K 3' — naprej. Zlatih in srebrnih verižic za gospode in dame, prstanov in uhanov. Namizno jedilno orodje iz pravega in kineškega srebra. Gramofone in najnovejše slovenske komade, petje in godba na harmonike, cene plošč od K 2'— naprej. Vse k moji stroki nahajajoče predmete popravljam točno in po nizki ceni. Se priporočam cenjenemu občinstvu ter bilježim s spoštovanjem Milko Krapeš zapriseženi sodnijski cenilec. Cenik na zahtevo poštnine prosto. i EJL Stanje hranilnih vlog: nad 28 milijonov K. Rezervni zaklad: nad 900.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska ■J —= v lastni hiši L_ v Prešernovih ulicah št. 3 r= u poprej na Mestnem trga zraven rotovža, u—, 'j] sprejema hranilne vloge vsak de- '' lavnik od 8. do 12. ure dopoldne, in od 3. do 4. ure dopoldne, jih obrestuje po 4 °/ 0 ter pripisuje ne- vzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg last¬ nega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog po¬ polna, svedoči zlasti to, da vla¬ gajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in va¬ rovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 3 U°lo, na menice in na vrednostne papirje pa po 5°/o na leto. Slovenci, svoji k svojini! 9. Sinod-Mozetič Ljubljana, Stari trg Zl. 11 Slovenci, svoji k svojini! Modna trgovina Pavel Magdič Ljubljana Prešernove ulice 7. V___/ J ■ Priporoča svojo zalogo so= kolskih potrebščin, kakor rudeče srajce, ovrat= nike, zapestnice, gumbe, čepice, peresa, kokarde, iglice, znake, mono= grame za pase, pase, telovadne jopice, hlače in čevlje, narodne za= stave in znake. ; Najstarejša manufakturna trgovina v Kranju Feni. Sajovic priporoča K razne sokolske po= frebščine, kakor fudi svojo bogato zalogo sukna, volnenega blaga za ženske obleke, bombaža* stega blaga, platna i. t. d. • • • • • • • 3 m e w *v«w Električna sila. Tovarna oljnatih barv, laka in firneža Brata Eberl Ljubljana Miklošičeve ulice 6, nasproti hotela „Union“. Črkoslikarja, Iakirarja, stavbena in pohištvena = pleskarja. = Ustanovljeno 1842. Telefon 154. e> |j| 6 F. n.trgovci pozor! Doktorja pl. Trnk6czyja redilni prašek za prašiče, rogato živino itd. se dobi le pod imenom MASTIN. Prodajalna cena 50 h za 1 zavitek, 250 zavojev franko 62 K 50 h, torej čisti dobiček 62 K 50 h ; 45 zavojev franko po pošti 14 K 40 h, dobiček 8 K 10 h; 15 zavojev za poskušnjo, nefrank. 4 K 80 h; dobiček 2 K 70 h. (slednji kot poštni zavoj pod 5 kg) proti povzetju ali predplačilu zneska. Plakati in reklamni listi zastonj v vsakem jeziku. Tovarniška zaloga lekarna Trnkoczy, Ljubljana. GRAND P R I X! London, Pariz, Rim in Dunaj. Najvišje odlikovanje! Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4% brez odbitka novega rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega, in pripisuje narasle obresti vsakega pol leta, ne da bi bilo strankam zglašati se radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Hranilnica posoja na zemljišča po 5 °/ 0 na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta po 3 krone. Splošni rezervni zaklad 148.000 kron posebni „ „ 19.000 „ Koncem avgusta 1906 : Stanje hranilnih vlog 4,108.000 kron, posojil na zemljišča 2,333.000 kron. I. F. Čemenj ms v Kralj. Gradcu. za šolo: 8, 10, 12, in 14 K; za orkester v “skrinjici z lokom št. 0: 18 K, št. 1: 20 K, št. 2: 24 K, št. 3: 30 K, št. 4 (posebno fine): 40 K; koncertne v skrinjici z lokom: lit. A: 50 K, lit. B: 60 K, lit. C: 80 K, lit. D: 100 K, lit. E: 130 K, lit. F: 150 K. □ □□□□□□