(JREiJivvSJ VO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 liskama 1. nadatr.) Uradne ure za stranke so od 10. do 11. Sonoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	t
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oersko in Rosno K 21-60, polletna K 10'80, ceftletna K 5*40, mesečna K 1*80; za Nemčijo ce oletno K 26 40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36* .	: :
Posamezne številke po 8 vin.
 " " _===— ■ ■■■■ —
Stev. 458.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .*	ob pol 11. dopoldne.	\	•.	•.
UPRAVNISTVO se nahaja v Sefenburcrovi ulici štev. 6, II., m nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana s:	in	reklame	40	vin. i.i-.iaL gejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo fr&nkirana pisma se ne sprejemajo
  .......—	Reklamacije	lista so poštnine proste.	—
Leto II.
V Ljubljani, v četrtek dne 12. decembra 1912.
svojih hranilnic in posojilnic — seveda enostransko — pripovedujejo, koliko denarja leži tam, izvajajo, da imamo premožne kmete, obrtnike in trgovce in fantazirajo o politiki srednjega stanu. Ali če nanese strankarska potreba in če se jih nažene v kozji rog. tedaj povedo, da je slovenski narod siromašen, da je kmet zadolžen, da obrtnik propada. Da je položaj delavstva na Slovenskem naravnost neznosen, smo že neštetokrat dokazali.
Resnica je ta, da se je tudi na Slovenskem razvila buržvazija — prava plutokratična bur-žvazija, da imamo tudi pri nas razmeroma velike bogataše na eni strani, na drugi pa neprenehoma naraščajočo vojsko proletariata, v katero se od dne do dne bolj pogreza velik del srednjega stanu.
Bogatini v civilni obleki in v talarju so vsi povprek narodnjaki, to se pravi, po svojih besedah nimajo druge skrbi, kakor blagor naroda. Napaka je le v tem, da identificirajo sebe z narodom. Njih cilji so baje »narodni cilji«, njih profit je »narodna korist«. Kar dosežejo sami, to je »narodna pridobitev«. Pri vsem tem pa narašča in propada proletariat.
Povzdigniti narod, se ne pravi, napolniti še nekoliko kapitalističnih in polkapitalističnili mošenj, temveč rešiti maso iz gospodarske in duševne bede. v kateri tiči, ter ji pomagati na tako višavo, da bo ne le lahko živela od danes do jutri, od jeseni do zime, ampak ji ostane poleg svojega lastnega življenja še dovolj sred stev, časa in moči za splošne potrebe.
Nihče razen socialne demokracije ne izvršuje tega dela. Nobeni stranki na Slovenskem ni mar, kaj počne proletariat — razen če so volitve in se rabi njegove glasove.
Kaj pa hoče socialna demokracija? Njen namen je, zboljšati gmotni položaj proletariata in končno mu priboriti popolno gospodarsko neodvisnost. Iz sedanjih brezpravnih hlapcev in sužnjev hoče napraviti enakopravne sodru-ge. Ker to ni mogoče brez boja, organizira delavstvo za gospodarski boj in je tako odkritosrčna in pravična, da ne taji razrednega značaja tega boja. Bilo bi neumno, če bi ga tajila, ker mora človek z zdravimi možgani kmalu razumeti, da potlačen razred nima pričakovati ničesar od milosti vladajočega razreda. Ker je pa za ta boj treba znanja, okretnosti in jasnih misli, je socialna demokracija prisiljena, izobraževati proletariat. Tudi, če bi ji bila vsa omika Hekuba, bi morala vendar že v lastnem interesu storiti vse mogoče zanjo.
Že tukaj sreča potreba socialne demokracije potrebo naroda. Menda ni treba dandanes šele dokazovati, da je omika nujen pogoj za obstanek katerekoli skupine, če torej socialna demokracija skrbi za izobrazbo proletariata, torej za izobrazbo tistih slojev, ki ne dobe omike od nikjer, stori že več za slovenski narod, nego so storile doslej vse narodnjaške stranke skupaj.
Kako važno je delo socialne demokracije ravno v tej meri, pokaže pogled na katerokoli stran, zlasti pa na periferijo onega ozemlja, na katerem prebivajo Slovenci. Pomanjkanje izobrazbe je vzelo slovenskemu narodu na tisoče in tisoče njegovih članov direktno in indirektno. Na dlani je, da je neomikan človek
aaagaaasaaMiiaigsii»Sssgsigigis«gigssiSiBiasiaBaBM^iiSia^rrr~iTišiasii>iBiB«ajg*
v vsakem oziru, tudi narodno, stokrat bolj in-difirenten, nego izobražen. Narodnjaki naj se nikar ne motijo. Če se jim včasi posreči, seg-nati četo nezavednih ljudi za kakšno nezmi-selno šovinistično demonstracijo, se bo nasprotnikom posrečilo, vzeti jim celo četo in jo porabiti proti njim, čim zapiha drug veter. Nekoliko naj se spominjajo, pa bodo priznali, da je tako. Pomanjkanje omike je tudi največ krivo, da ni pri nas nobene politične stalnosti, ampak da prehajajo cele trume iz tabora v tabor in da brez vsake kritike preklinjajo, kar so še včeraj poveličevali in blagoslavljali, kar so včeraj obmetavali z blatom. Ljudstvo, ki tako lahko uide iz liberalnega tabora v klerikalni itd., pa ravno tako lahko zbeži izpod slovenskih zastav pod nemške, pod italijanske ali pa pod kitajske.
Razumeti pa je treba, da meščanske stranke. naj so liberalne ali pa klerikalne, ne morejo in v lastnem interesu ne smejo dajati ljudstvu one izobrazbe, ki jo potrebuje. Ne morejo, ker ne razumejo pravih ljudskih potreb; ne smejo, ker je srajca telesu bližja od suknje. Vsako resnično znanje v glavah delavskega ljudstva se izpremeni v meče, ki sekajo rane izkoriščevalcem. torej onim, ki jih zastopajo meščanske stranke.
Tako so naši nacionalisti v zagati; ako bi — le duševno — pomagali proletariatu, bi škodovali svojim lastnim gospodarskim interesom. Če bi hoteli rešiti slovenski narod, bi morali pomagati proletariatu. Kar tega ne smejo, pomagajo — sebi s tem, da jemljejo zase od proletariata profit, dajejo mu pa bobneče fraze. Nad prodirajočim germanizmom pretakajo bridke solze, narodu, ki naj bi rešil svojo eksistenco, pa jemljejo vsa sredstva za boj. Socianlo demokracijo pobijajo, ali socialna demokracija je edini faktor, ki v razmerah kapi-talične družbe lahko reši slovenski narod.
Marsikdo, ki je danes še slep, že še iz-pregleda— če le ne bo prepozno.
Tržaška deželna konferenca.
Predsedniško poročilo političnega odbora je na deželni konferenci podal sodrug Regent. Iz njega posnemamo sledeče:
Kakor lanski, tako je hotel dati politični odbor tudi letošnji deželni konferenci bolj intimen, strankarski značaj. Dokler se ne izpre-mene tržaške strankarske razmere na način, da bo tudi naši stranki zagotovljen na javne zadeve upliv, ki ji gre kot edini zastopnici razredno zavednega slovenskega delavstva, je dobro, da ostane tako. Visoki skoki so v zgodovini resnih strank prepovedani. Siliti se v ospredje, ne da bi imeli prej izobraženo maso, ki bi nas razumela in branila v vsakem slučaju, bi pomenjalo siliti v neprijetne zagate in nakopavati si skrbi, ki jih ne bi zmogli brez težkih posledic. V svesti si tega. je posvetil letošnji
politični odbor največjo pozornost strankini organizaciji in agitaciji. Od javnih vprašanj se Je pečal obširno le z onimi, ki so močno tangirala delavske in splošne koristi prebivalstva, ako tudi niso zbujale pri delavstvu posebne pozornosti. Pri agitaciji in organizaciji je spoznal politični odbor, da je naše delavstvo pripravljeno sodelovati na političnem polju. Za politično or-ganizacijo je bilo povsod dovolj razpoloženja. Težavnejše je ohraniti si pridobljene postojanke. To pa zaradi pomanjkanja delovnih sil zlasti v oddaljenejših krajih mesta. V kraiih, kjer je bilo na razpolago dovolj delovnih moči. se je obnesla organizacija popolnoma. Politični odbor mora imeti s sodrugi vedno najtesnejše stike. Sodrugi bi se morali tega zavedati in sodelovati s političnim odborom. Kakor Je močno naraslo število slovenskih strokovnih organiziranih delavcev, je močno naraslo tudi število politično organiziranih. Mnogo je napredovala agitacija za zadružništvo in izobraževalna društva so pri vsem tem imela tudi svoj del. Od izobraževalnih društev je bilo le eno pasivno. Poleg organizatoričnega in agitacijskega se je izvršilo tudi mnogo izobraževalnega dela. Zato se moramo zahvaliti v prvi vrsti našemu »Ljudskemu odru«, ki izobraževalno delo vodi in mu daje močan impulz. Kakor si je bil politični odbor v svesti, da mora posvetiti svojo največjo pozornost organizaciji, agitaciji in izobrazbi, se je zavedal tudi važnega dejstva, da mora biti naša agitacija kakor vse naše deto dosledno in intransingentno delavsko, socialistično. Naš nasprotnik si ne želi z nami nobenega skupnega dela. Bržkone ima s svojega stališča prav. Toda tudi mi nimamo najmanjšega povoda, da bi se vsiljevali k skupnemu delu. Prvič ne zaradi tega, ker ni dobro, da si nakopljemo novih skrbi. Saj imamo v svoji hiši in na svojem polju še vse preobilo dela. Drugič pa zato, ker je skupno delo z nesocialističnimi strankami vedno na škodo. Odtujuje sodruge od važnejšega dela doma in* porablja dragocene moči, ki jih sami najbolj rabimo. Naš namen sicer ni in ne more biti, da bi vzgajali delavce enostransko. Ampak naša dolžnost je vendarle, ohraniti delavca popolnoma socialno demokratični stranki, ohraniti ga vsega socialistični ideji. Delavec se mora zanimati najbolj in pred vsem za razredni boj, ki tvori podlago modernemu socialističnemu gibanju. Želeti je, da se bo držal tega vsak bodoči politični odbor. V Trstu zlasti se mora bojevati stranka na dve fronti. Proti še močnemu in strogo de-magoškemu nasprotniku, pa tudi proti indo-lenci in nezavednosti ljudstva. Boj proti poslednjemu je težavnejši. Težavnejši zlasti zato, ker je postala ljudska ignoranca nujno potrebna za obstanek vseh meščansko nacionalističnih strank. Težavo agitacije pri tržaških Slovencih pa poznamo, ako smo na jasnem o političnem in gospodarskem položaju pa o duševnem razpoloženju našega ljudstva. Delo sfo-
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice
Rezervni zaklad nad 500.000 kron.	Stanje	hranilnih	vlog 20 milijonov kron.
Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 '/2 %> brez odbitka rentnega davka.
Socialna demokracija na Slovenskem.
»Narodnost v nevarnosti« — to Je bojni klic, s katerim ščujejo nasprotniki lahkoverno ljudstvo proti socialni demokraciji. »Narodnost
1c v nevarnosti« — in zato pri nas ni Čas, da >i se delavstvo bojevalo za svoje pravice, zato »socialna demokracija na Slovenskem nima tal«.
Ce so demagogi kdaj imeli geslo, izmišljeno, prazno, neresnično, s katerim so slepili ljudstvo, vendar ni moglo nikoli doseči one Hinavščine, ki tiči v narodnjaški bojni paroli zoper socialno demokracijo.
Kakšen je pač položaj slovenskega naroda? Njegov nacionalni obstanek je res v nevarnosti. Če se le pomisli na malo število Slovencev, tie more biti to nič čudnega. Deset milionov ljudi se vselej lažje ohrani, kakor poldrug miljon. Če bi teoretični recepti imeli praktično vrednost, bi bil nauk za Slovence zelo enostaven: Pomnožite se! Toda to se lahko ukaže, težko pa izvrši. Naši narodnjaki niso še nikoli in nikjer dokazali, da bi imeli moč takega čudeža. Na nobenem koncu se ni slovenski narod povečal vsled narodnjaške politike ali narodnjaškega gospodarstva, pač pa se ie na domačih tleh skrčil. Še ne govorimo o nekdaj slovenskih‘občinah, ki so prišle v nemške roke ali v italijansko last, to nazadnje še ne šteje kdove kaj, ker s to ali ono vlado v občini še ni dokazano, da je prebivalstvo te ali one narodnosti. Tehtno je pa že izseljevanje Slovencev v Ameriko, ki še neprenehoma narašča in nedvomno slabi moč naroda.
Tako kakor so doslej ravnale meščanske stranke na Slovenskem, torej ne gre. Ali je zato sploh nemogoče, pomnožiti narodno moč?
Kdina socialna demokracija je doslej odgovorila na to vprašanje tako, kakor je bilo treba: Slovenski narod šteje pač na papirju poldrug miljon duš, ali v praktičnem življenju se našteje komaj nekoliko tisoč Slovencev. Ogromne množice se ne more vpoštevati. ker sploh ne živi svojega življenja, temveč vegetira bedno in tužno, kakor hočejo drugi, pa nima ne moči. ne razumevanja, ne volje za delo. ki bi služilo drugim kakor najprimitivnejšim, naj-bližjim in za splošnost najmanj pomembnim ciljem..
Ako pj imeli res poldrug miljon Slovencev, tedaj to ne bi bil več majhen narod, kajti tako zavedne čete tudi mnogo večjih narodov ne postavi na.plan.
Ali je pa mogoče, napraviti iz slovenskega naroda tako moč? Po potih nacionalizma ne; to dokazuje vsa dosedanja zgodovina, ki beleži skoraj same izgube in poraze. Vpraša se torej, če ni nobene druge poti.
Česa bi bilo treba, da bi masa slovenskega naroda postala zavedna in mobilna? Ta masa je sestavljena iz poljedelskega, obrtniškega, industriatnega in duševnega proletariata — s kratk; iz proletariata. Te resnice ni mogoče pobiti. Včasi prihajajo trenotki, ko priznavajo to tudi nasprotniki. Ker nimajo stalnega načela, sučejo resnico tako. kakor jim kaže momen-tana korist. Včasi .pač citirajo številke iz
J. K OTTO E N:
Rudarske zgodbe.
Mrzel, jesenski dež je prasketal na slabo razsyetljene ceste majhnega mesta. Veter je tulil in se lovil po golem drevju, bučal je okolo hiš. kakor bi piskal zbor zlih duhov. Z velikimi koraki sem hitel v gostilno, kjer sem ogrel svoje mokre, premrle ude ob prijaznem, odprtem angleškem kaminu.
Slučaj je zavel mene in moje prijatelje v isto gostilno. Tu je bil tajnik rudarske organizacije, majhen mož. Jak Buskins, ki je bil podoben s svojim resnim obrazom in zlatimi očali boli učenjaku kakor pa strokovnemu uradniku. Le modre brazgotine v obrazu so kazale njegov pravi poklic. In poleg njega je stala orjaška postava Hary Herberta, ki ga je poslala rudarska federacija semkaj, da jo zastopa pri javni preiskavi o rudarski nezgodi, ki se je pripetila pred nekaj meseci v bližini mesta.
Tujec bi ne hrepenel ravno po znanju s Herbertom. Oblačil se je malomarno, na glavi ie nosil vedno staro rudarsko čepico, glava je bila okrogla, velika, skoraj popolnoma plešasta in njegov glas je bil kakor glas medveda, ki je naboden. Ali rudarji in rudniški nadzorniki po vsej deželi so ga visoko spoštovali. Herbert je bil človek, kateremu je vsak strah tuj; po vsaki rudniški nezgodi je bil vselej na najnevarnejšem mestu. Njegovo znanje in njegove izkušnje o praktičnem rudokopstvu so bila tako obsežna, da so nadzorniki v zamotanih slučajih radi hodili k njemu po svet.
Ko smo po večerji sedeli z gostilničarko okolo kamina, se je pogovor seveda sukal o preiskavi. Rudniški nadzornik se je trudil z dokazom, da je povzročil nezgodo eden od mrtvih rudarjev, ki je bil na eno oko slep in ki jc po nesreči razbil svojo svetilko. Herbert ie sodi! drugače. Po eksploziji so morali rov za nekaj mesecev zapreti, da so udušili ogenj, ki jc izbruhnil. Ko so rov zopet otvorili, je bil
Herbert prisoten pri spravljanju že napol zgnitih trupel. Tam, kjer je nastala eksplozija, je našel Herbert rudarja, čigar svetilka je imela neznatno luknjico v steklu. Herbert je po vestnem raziskavanju dognal sledeče; ta rudar je obesil svojo svetilko na poševno stoječ klin, plamen se je zato dotikal stekla, voda je kapljala na to mesto, nastala je luknjica in plini so se vneli.
»Truplu sem moral izruvati prste, preden sem se mogel polastiti svetlike,« je razkladal Herbert.
Gostilničarka se je stresla in vzkliknila: »Kako grozno!«
Herbert je zmignil z rameni, kakor bi hotel reči; Kaj naj bi storil?
Pogovor je nekoliko zastal. Tuleči zli duhovi tam zunaj so imeli besedo.
Čez nekaj časa je pričel govoriti Buskins o nevarnostih in strahotah rudarskega življenja. Pripovedoval je, kako ga je nekoč presenetil, ko je bil še mlad in neizkušen rudar, tre-skav zrak, kako je bil omamljen, rovnica se je vedno počasneje premikala, imel je občutek, da hrumi okolo njega silna vihra in kako so njega in njegovega brata potegnili še pravočasno na zrak.
»Ravno mislim na to«, je dejal Herbert s smehom, »kako me je zadela prva nezgoda v rudniku. Devet let sem bil star, ko sem šel s svojim krušnim očetom — saj veste, da sem najdenec — v rov, da bi mu pomaga! pii delu. Kmalu na to je zagrmela po rovu eksplozija, ki naju je oba prevrgla in osmodila. Oče je padel na hrbet in je imel trebuh ves ožgan, jaz sem padel na trebuh in. sem imel ožgan oni del telesa, kjer hrbet izgubi svoje ime. Pet tednov seru ležal v postelji, vedno na trebuhu in najbolj hudo mi je bilo to, da nisem mogel tako dobro in udobno jesti, kakor moj oče, ki je ležal na hrbtu, da si zdravi trebuh.«
»Najtežja nezgoda, ki ie zadela mene,« je pripovedoval nato Buskins, »je bila ona, ko sem si zlomil nogo. Delal sem takrat z nekim Joe Smithom skupaj. Joe Smith je bil razvpit
v vsej vasi za največjega brezbožnika. Nikdar ni šel v cerkev, a tudi nikdar v gostilno; čudak je bil. No, na kraju, kjer sva delala, se je utrgal nekega dne velik kamen in padel na naju, tiščal naju je, kakor bi bila v stiskalnici, mene za eno nogo, Smitha za obe. Noge sva imela zlomljene in klicala sva na pomoč. Delala sva pa v tako oddaljenem rovu, da ni nihče slišal najinih klicev. Ure so potekale. Končno sem pričel peti tolažilno cerkveno pesem, da bi se nekoliko umiril. Dobro bi mi delo. Joe je molčal. Ampak, ko sem nehal, je pokazal na mogočno skalo, visečo ravno nad najinima glavama in ki je pretila, da se odtrga zdaj in zdaj in naju ubije. Obupen strah se me ie polotil in kričal sem, kolikor sem mogel na pomoč. Joe je ostal čisto miren. »Jak«, je slednjič menil, »če se utrga tale pošast nad nama. tedaj bo konec najinih neumrljivih duš.« — Priznati moram, da me je hladnokrvnost tega bogotajca v tem trenotku bolj pomirila nego moja vera, čeprav sem dober kristijan.«
Nihče ni nič pripomnil k tej zgodbi.
»Najhujše, kar sem kdaj doživel«, je menil čez nekaj časa Herbert, »je bilo spravljanje trupel po nezgodi v V. Kakor pri sedanji nezgodi, je bil tudi tam rov zaprt pet mesecev zaradi ognja, tako da so trupla nesrečnikov že strohnela. Nadzornik Atkers in jaz sva bila prva, ki sva se spustila v rov.«
Nadzornik je vzel s seboj kanarčka. Jaz sem nesel podgano v kletki. S podgano se gre lehko trikrat delj. Kanarček pogine kmalu. Kadar pride kanarček v nevaren zrak, prične frfotati, cviliti in mrtev je. Podgana je trdnejša, ne izdihne tako naglo. Kadar ji postaja neprijetno, je vsa nemirna, koleba kakor pijanec, potem postane divja, grize žico kletke in tik pred smrtjo se vzpne na zadnji nogi kakor pes. Kadar se postavi podgana na zadnji nogi, tedaj je čas za beg.
Ali k stvari. Kmalu sva dospela na kraj, kjer je bil napis. »V ponedeljek ob pol devetih 31 mož pri življenju,« tako se je glasil napis.
Zapustil sem nadzornika in odšel sem dalje. Na rokah sem imel pritrjen trak.
Nekaj korakov dalje sem našel drugi napis, iz katerega sem zvedel, da je ob dveh popoldne bilo še vseh 31 mož živih.
Sto metrov dalje sem uzrl prizor, da mi je zledenela kri po žilah Pred menoj je ležalo skrbno nakopičenih 30 trupel. V kotu so stale v najlepšem redu svetilke, rovnice in kotlički za jed. Nekoliko v stran je ležalo nago truplo, najbrže oni, ki je izdihnil zadnji. On ie skrbno zložil trupla svojih tovarišev. Končno je moral zblazneti in misliti, da je doma, ker obesil je svojo obleko, da bi se posušila. Nato je umrl.
Ko sem se vrnil na mesto, kjer sem zapustil nadzornika, ga ni bilo več. Najbrže ie mislil, da se mi je kaj zgodilo, ker se ni trak nekaj časa premikal. Ob vhodu v rov sem res naletel na rešilno moštvo.
Popoldne smo spravili trupla iz rova.
Mlad človek, ki ie bil pravkar dovršil rudarsko šolo, me je iskreno prosil, če me sme spremiti. Odsvetoval sem mu in rekel, da celo močni možje omedlevajo ob groznih prizorih. Ali ni odnehal in tako sem ga vzel s;seboj.
Ko sva dospela v rov, je skušal dijak vzdigniti truplo težkega moža. Pokazal sem mu. kako naj ravna.
Treba je veliko previdnosti, da trupla ne razpadejo. Postaviti se je treba h glavi, roke potisniti od zadaj pod hrbet, komolce je treba' stisniti, da se prime glavo.
Mladi človek je storil, kakor sem mu rekel, a truplo je bilo pretežko. S komolci jc gibal. glava je votlo zabobnela po tleh in sc odtrgala od telesa. Dijak je izgubil ravnotežje — morda je bil tudi prestrašen — in padel je z glavo na strohnelo truplo.«
»Strašno,« je kriknila gostilničarka in zakrila obraz.
Herbert je nadaljeval: »Mladeniča smo nesli na zrak, omedlel je. Tri mesece je bil potem bolan in nič ni hotel jesti. Slišal sem, da je zapustil svoj poklic.«
»Grozno, grozno«, je stokala gostilničarka.
Venske in italijanske socfa In e demokracije Je mnogo pripomoglo k splošnemu napredku tržaških Slovencev.- Bila je socialna demokracija. iti je povzročila močan zefir svobode, ki je došel blagodejno vsem strankam. Kljub nad petdesetletnemu delovanju narodne stranke med tržaškimi Slovenci so se pričeli živahnejše gibati šele v zadnji dobi in je temu naravna posledica, da izgleda to narodno življenje in gibanje, kakor da se je pravkar šele porodilo in ima zaradi tega še vse znake svežosti na sebi. Narodnega gibanja pa nikakor ne smemo podcenjevati. Res je, da je zavzelo zlasti pri nas forme, ki so močno škodljive našim strokovnim organizacijam ter gmotnim in socialnim interesom delavstva. Toda je pač tudi to gibanje zgodovinski pojav, ki je pri nas občutljivejši, ker se je pričelo vse prepozno. Kljub vsemu pa moramo naprej po začrtani poti. Lepi sadovi našega dela postajajo čezdalje občutljivejši tudi našim nasprotnikom in zlasti nam, ki slutimo dan za dnem bolj njih blagodejni vpliv. Glede shodov se bodo morali omejiti tudi bodoči politični odbori le na one. ki bodo reševali skupna in splošna vprašanja. To pa zato, ker se vrste shodi podrejene vrednosti 'dan za dnem. Delo se je začelo deliti. Strokovne oraganizacije imajo svoje shode. Gospodarske svoje. Izobraževalna društva svoja predavanja. Kakorkoli je intenzivno delo dobro, se ljudstva in zlasti delavcev ne more preveč utruditi. Politični odbor se Je pečal z raznimi občinskimi vprašanji, a zlasti z vodovodnim, stanovanjskim in tudi o tržaškem Šolskem vprašanju. Sedaj podlaga politični odbor svol mandat v prijetni nadi, da bo izvolila konferenca v politično vodstvo nove sodruge, ki bodo z večjo vnemo nadaljeyali započeto delo.
Tajniško poročilo je podal sodrug Golouh. Politični odbor je imel 24 sej. 6 strankinih zborovanj. Priredil je eno izredno konferenco. Sklical je 22 političnih shodov v mestu in okolici. 7 sestankov. Ustanovil je dve novi izobraževalni društvi. Agitacijskih shodov je sklical: 4 na Kantinarl, 5 v Križu, 4 v Trebčah, 3 v Barkovljah, 2 na Kolonkovcu, 5 pri Sv. M. M. zgornji, 3 v Kolonji, 6 na Vrdeli. 3 v Rocolu.
2 v Skednju, 2 na Kontovelju, 6 v okraju Rojan - Novo mesto, 1 na Lovcu, 2 na Opčinah,
3 v Tržiču, 3 v Opatiji. Nastopil je zaradi po-draženja stanarin, zaradi vode in zaradi vojne. Sodeloval je pri sestankih vseh izobraževalnih društev 13krat, pri shodih in sestankih strokovnih organizacij 47krat v mestu in okolici.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubljana in Kranjsko.
— Kapitalizem žanje. Od zore do mraka stoje delavci ob ropotajočih strojih, znoj jim lije po obrazu, žene se trudijo doma in Študirajo kako bi s tisto, pičlo mezdo, ki jo prinese mož v soboto domov, nasitile in oblačile družino.
In delavec otepa dan za dnem suh kruh, če pa kdaj kupi košček mesa in spije kozarec vina, že se zadirajo vanj: Požeruhi ste, ali ne znate vsaj nekoliko ščeditil Tovarnar pa vstane zjutraj z mehke postelje, ko mu posveti že soince ,v udobno sobo, gre v pisarno za kratek čas. cia vidi, ali padajo ali se dvigujejo akcije, obeduje razkošno, vozi se z avtomobilom, zvečer je vse polno zabav in za vse to se mu ni treba niti pripogniti. Še vse premalo se zaveda delavstvo, kako se plačuje trdo delo in kako lenoba. Samo dya primera: praška železarska Industrijska družba poroča pravkar o uspehih prvega četrtletja poslovne dobe 1912. Dobiček te družbe znaša v tej dobi za l miljon K več nego je znašal prvo četrtletje lanskega leta. Avstrijska alpinska montanska družba pa poroča celo, da je znašal njen čisti dobiček v prvih treh četrtletjih 1912 za 4 in pol miljona kron več kakor v isti dobi lanskega leta! Ti
»vso noč se mi bo sanjalo o teh strašnih dogodkih.«
»Da. grozno je bilo, če se spomnim na to,«
Je pritrdil Herbert. »In potem obrazi trupel!«
»Toda mislim, da mene ne razburjajo te stvari toliko, kakor večino drugih ljudi. Vedno me pošiljajo k temu žalostnemu delu, ker ne tožim. Izkušnje so me utrdile. Prevečkrat sem se že srečal s smrtjo. Včasih se sam sebi zdim, da sem hudičev kurjač.«
»Oh. sedal boste pričeli še s hudičem,« je 'dejala že vsa razburjena gostilničarka.
»No, pustimo hudiča, rudarsko življenje je že Itak samo na sebi dovolj strašno. Dostikrat Se sprašujem, koliko od teh, ki sede tako zadovoljno okolo gorečega premoga, misli na krvave kaplje, ki se drže vsakega koščka te rude — na rdeče mazilo, ki goni kolesje naše Velike industrije. Vsak dan umrjejo po štirje rudarji v naših rudnikih, na stotine Je vsak dan pohabljenih in ranjenih. A to ni nikakor rezultat velikih nezgod — te se k sreči dogajajo redko — temveč to Je vsakdanji odmerek. Ta velika moritev, to grozno klanje se ponavlja dan za dnem, brez prestanka in neprenehoma se vzdigujejo tožbe vdov in sirot proti nebu. It* koliko bi se lahko zabranilo, če le ne bi na tehtnici naše pravičnosti tehtalo človeško življenje tako malo. zlato pa tako veliko!
Včasih razmišljujem o teh stvareh in Jim skušam priti do dna. Prepričan sem, da bodo naši potomci opustili rudokopstvo za premogom in bodo goriva izdelovali iz drugih snovi, pri katerih ne bo v nevarnosti toliko ljudi.«
Jak Buskins je prikimal svojemu tovarišu, govoril mu je iz srca.
Dolg odmor Je nastal. Hary Herbert Je mirno kadil. Zunaj je besnel vihar, še hulši kakor 'prej. Nihče ni hotel oditi, vsakdo je hotel spraviti misli v drug tir, preden da odide k počitku.
Končno*je vstal Herbert in dejal: »Lehko noč, torej. Ne zamerite nič gospa in mislite kaj
£rijetnega, preden se vležete, da se Vam ne o sanjalo o mrtvih rudarjih. No, sicer pa, mrtveci se ne vračajo.«
^ Pri vratih se je še enkrat okrenil in dejalf ,»Ako bi se vrnili, bi bilo to marsikateremu 'gospodu neprijetno.«
ogromni dobički so Vaša kri, Vas mozeg, delavci!
— Ljubljanski občini v posnemanje. Mestna občina celovška je zopet dobila 100.000 kg premoga in ga prodaja po 2 kroni 100 kg. Dovoz na dom stane 20 vin. od 100 kg.
— Gradnja zbiralnih kanalov. V bližnjih dneh se v celem 'obsegu začno dela za zgradbo kanalov zbiralnikov, ki bodo v zdravstvenem oziru največje važnosti za naše mesto. Segali bodo od Sredine na Prulah do prisilne delavnice in od Kolezije do izteka Gradaščice. Pre-narediti bo treba v to svrho iztoke cestnih in hišnih kanalov. Na Poljanskem nasipu pri šent-peterskem mostu so se pripravljalna dela že začela.
—	Potresih opazovalnica in brezžična brzojavna postaja v Ljubljani se izdatno razširi in izpopolni. Opremi se z vsemi pripravami za brezžično brzojavljenje. Dalje dobi aperiodično horizontalno nihalo z galvanometričnim daljno-pisom od kneza B. Galicina; temu instrumentu se je na mednarodnem seizmološkem kongrešu v Manchestru leta 1911. priznalo prvenstvo kot najzanesljivejšemu in najpopolnejšemu nied vsemi seizmometri. Postaja dobi tudi popolen observatorij za meteorologijo. Celokupni zavod bo lahko tekmoval z enakimi napravami na vseučiliščih.
— Nesreča v Idriji. V torek dopoldne so našli otroci ob levem bregu Idrijce pri erarični tovarni v vodi moško truplo. Na lice mesta do-šla komisija je spoznala v truplu 271etnega Zupančiča, strojevodja erarične električne cestne železnice v Idriji. Kako se je pokojnik ponesrečil, bo težko dognati. Govore tudi o samomoru.
V	ponedeljek popoldne je Zupančič v službi zadel z motorjem ob tovorni voz in ga nekoliko poškodoval. Zgodilo se je to najbrže vsled polzlega tira, da ni mogel električnega stroja takoj ustaviti. Ker bi imel biti radi neprevidne vožnje kaznovan, ga je to tako bolelo, da je baje šel prostovoljno v smrt. Koliko je resnice na tej govorici, se ne ve. Zgodila se mu Je res nesreča pri vožnji, toda da bi ga mala nezgoda gnala v smrt, je težko verjeti. Staršem pokojnika izrekamo sožalje.
— Z bojišča so se vrnili slovenski zdravniki dr. Šlajmer, dr. Tanjšek, dr. Krajec, doktor Oražen, dr. Kučera. Pripeljali so se iz Niša.
— S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 70 Slovencev in 30 Hrvatov; nazaj jih je pa prišlo 40.
Iz Nemčije je prišlo 60 Hrvatov.
— V mestni klavnici so zaklali od 24. novembra do 1. decembra 70 volov, 3 bike, 7 krav, 370 prašičev, 85 telet, 25 koštrunov. 5 kozličev; vpeljali so 799 kg mesa, 9 prašičev,
21 telet in 4 kozliče.
Preprečeno potovanje. _ V sredo dopoldne se je pripeljal v Ljubljano Štefan Nemsi, rojen leta 1894. v Olšorady na Ogrskem ter pristojen v Nagy Becskerek, katerega je na kolodvoru službujoči nadstražnik Nikolaj Večerin ustavil in zahteval od njega legitimacijo. Fant je priznal, da je na Reki svojega gospodarja za malo vsoto ogoljufal, potem Je pa krenil proti Ljubljani. Nadalje je tudi priznal, da je svojemu očetu ukradel 560 K denarja, za kar je bil na Ogrskem aretiran in obsojen v enoletno ječo. Meseca junija je iz zapora pobegnil v Srbijo, od tam pa prišel na Reko, kjer si je poiskal službe, a ker mu tudi tam ni ugajalo, se je hotel izseliti v Ameriko. — Isti stražnik je torek zvečer prijel leta 1893. v Selu pri Semiču rojenega Štefana Štravsa, ki se je hotel jzseliti v Ameriko ter se s tem izogniti vojaški dolžnosti. Ta je bi! pa precej navihan. Vzel si je returni vozni listek do Otoč, kupil voščeno svečo ter dejal stražniku, da jo nese blagoslovit na Brezje. Denar v znesku 400 K je imel njegov brat, ki je v Ameriki že bil in zopet potuje tja. Pa vsa
LOVRO KUHAR:
Med nam).
(Delavčevi zapiski.)
Nekoč sem barabil.
Barabiti se pravi opravljati razna dela nižje vrste: streči zidarjem, kidati sneg, pometati ulice in ceste in čistiti stranišča, torej sama nemarna dela, slabo plačana in povrhu še zelo nestanovitna, katerih se človek loti le. kadar je prisiljen in nima v čem izbirati. Tako je bilo 1 z menoj. Zima je bila, dasi južna in brez snega, vendar ostra in ceste so bile polne lačnih postopačev, ki Jih je pritiral mraz od severa; iskali so si zaslužka in kruha in trgali so se za delo med seboj. Hladnega, meglenega jutra sem prišel do tovarne ob reki. Pred vhodom je stopicalo sem in tja par raztrganih, kuštravih in umazanih mož, z izstradanimi obrazi in drznimi očmi. Bratci pozdravljeni . . .
»Kaj čakate tukaj?« sem jih ogovoril in se ustavil.
»Kaj te briga, hodi svojo pot!« so mi odgovorili neprijazno.
Razumel sem njih nevoljo. Čakali so dela In odpraviti so me hoteli dalje, da bi jim pri izbiranju ne delal neljube konkurence. A jaz se nisem zmenil nič in čakal sem z njimi dalje. Gledali so me srdito in mrmrali kletve, toda povem vam, dragi: ako je človek na cesti, se ne sme ustrašiti vsake hude besede in povesiti oči na vsak grd pogled, ne; osmojen mora biti in nesramen, vsiljiv in tudi osoren, če je potreba. Molčali smo in čakali . . . Mimogrede sem vjel na uho nekaj skrivnostnih šepetanj in si razložil, da delajo v tovarni nekak beton in, da potrebujejo nekaj pomagačev. Posel barabe! Ko bi bil v le količkaj milejšem položaju, bi se bil prikloni! tovarišem in šel naprej, toda v tem slučaju je bilo vseeno treba stopiti na prste in se pobrigati. Stali smo potrpežljivo in s strahom pričakovali trenotka . . .
»Vendar . . .!«
Strepetali smo v čudni, mrzli negotovosti: »— Kateri bo . . .?«
Iz vratarjeve sobice sta stopila vratar in še neki gospod in se nam približala.
fa zvijača mu nič ne pomaga. Oba Štravsa so izročili sodišču.
— Društvo slovenskih trgovskih potnikov vabi vse člane in vse cenjene tovariše na IV. redni občni zbor, kateri se vrši v četrtek 26. t. m. ob 9. dopoldne v salonu hotela »Ilirija«.
— Dva rekurza stt vložena proti proračunu idrijske mestne občine za leto 1913. Enega Je vložil c. kr. rudniški erar, druzega pa občinski odborniki S. L. S., ki so imeli priliko o proračunu v javni seji razpravljati. Ker so se baje čez noč premislili s tujimi možgani, so vložili rekurz.
— Tatvina. Ko je v nedeljo zjutraj mesarski vajenec Karel Sever na Dunajski cesti št. 17. popustil v veži košaro, v kateri je bilo 2 kg teletnine, 60 dkg svinjine in 40 dkg govedine, drugo je nesel pa neki stranki v hiši, mu je, ko je prišel čez 5 minut nazaj, nekdo pokradel vso mesnino.
— Izgubljeno In najdeno. Učiteljska kandidatinja Minki Gorčeva je izgubila zlato žensko uro z dvojnato verižico, katera je imela za obesek kroglico irj srček. — Klara Skubičeva je izgubila svetlo ročno torbico, v kateri je imela denarnico s 7 K in nekaj drugih reči. — Hlapec Jožef Novak je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja in zlat prstan. — Neka dama je izgubila zlat obesek. — Kuharica Ivana Hartmanova je izgubila bankovec za 10 K — Posestnikova hči Leopoldina Magistrova je izgubila črno ogrinjačo. — Zasebnica Ana No-graškova je izgubila denarnico z 31 K. — Šolski učenec Boris Lunder je našel nad 100 gumbov.
—	Henr. Bošovsky je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — knjigovodja Iv. Saks je oddal pri magistratu srednjo vsoto denarja, katero je nekdo pozabil v Staculovi trgovini. — Trgovec Fran Stupica je našel v svoji trgovini denarnico z 10 K.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega vsporeda. Popoldanski spored z dramo »Zmagovalec Derbyja« jako ugaja. Večerna drama ob 2 uri ponoči in sijajna veseloigra Kraljica kopeli sta dosegle popolni uspeh. Za obilno smeha skreb Moric in Luka. V petek, jutri Specialni večer z tragedijo v 2 delih »Izgubljeni sin«. V soboto »Blisk v temni noči«. Nordijska senzacija. Omeniti se mora tudi, da film »Vojna na Balkanu« se mora pohvaliti ravno tako, kot prejšnjega. Ta film se predstavlja samo še danes. — Cenjene obiskovalce kinematografa »Ideal« se opozarja, da bodo od sobote naprej vsi sedeži prve vrste numerlrani.
Staiersko.
—	Vzoren gostilničar in mesar. Graški »Arbeiterwille« poroča: 13. avgusta t. 1. je kupil enoleten prostovoljec Herman pl. Webern ob času vojaških vaj pri 491etnem mesarju in gostilničarju Mihaelu Rasteigerju v Slovenski Bistrici kos prekajene svinjine, ki je bila pokvarjena. To je naznanil vojaški oblasti, nakar je okrajno glavarstvo v Mariboru 14. avgusta
strogo preiskalo mesnico Rasteigerjevo. Pri reviziji so našli v shrambi pred ledenico poleg
svežega mesa veliko množino pokvarjenega in smrdečega mesa in klobas. Shramba je tudi kar »blestela« prahu, pajčevin in nesnage. 28. avgusta je okrajni živinozdravnik Konig zopet pregledal Rasteigerjeve shrambe in tudi on je našel mnogo pokvarjenega mesa in smrdljivih klobas. Koštrunova glava, telečja glava, Jezik in jetra so razširjali neznosen.smrad. 2i-vinozdravnik Je zaplenil 22 kilogramov skvarjenega mesa in ga sežgal. Bivša kuharica pri Rasteigerju, Ana Sturmova, je izpovedala, da je morala večkrat umivati z mrzlo vodo in drgniti s krtačo nagnito meso, ki Je je potem skuhala in dala gostom. Zato so bili obtoženi zaradi prestopka proti § 18 zakona o jestvinah
»Kdo hoče iti delat?« je vprašal gospod z nagajivim smehljajem na ustnih.* Ni povedal, kako delo bo, še zaslužka ni omenil; videl nas Je trumo, prosečo in nevoščljivo, lačno dela in kruha, trumo, ki je bila pripravljena, da si s silo razdeli med seboj delo.
Voljni smo bili seveda vsi, rinili smo bližje in se ponujali na glas. Toda gospod se ni zmenil za ftas in je izbiral sam. Pregledoval je natanko in vestno delavske knjižice, grajal in odklanjal zaporedoma.
»Vi nimate nobenega spričevala v knjižici,« je besedoval in listal med stranmi. »Torej niste zanesljiv. In vi! Vi pa ne vztrajate nikjer dalje, ko štirinajst dni — povsod je tako zabeleženo. Nate . . .!«
Opazoval sem obraze zavrnjenih. BiH so bledi ko stena, oči so se jim svetile kot umetniku, ko zazre pred seboj kip. na katerega je stavil svoje upanje in svojo rešitev in si ga je v lepih, fantastičnih trenotkih predstavljal na najlepšem prostoru najelegantnejšega salona, kip, njegov umotvor, zavrnjen in zavržen in milostljivo postavljen nazaj v rojstni atelje . . . Taki pogledi so se topili izpod mračnih čel. Ustne so jim bile trdo stisnjene in zdelo se Je, da dušijo za seboj srd, žalost in obup, vse skupaj združeno v veliko, uničujočo silo . . .
Pregledoval je mojo knjižico — nisem si upal gledati in poslušati — škilil name postrani in se spet vtopil v papirje. Naposled je nekaj zamrmral, pokimal zadovoljno in ... in v meni je zavriskalo srce prešernega veselja . . . obdržal je knjižico in mi pomigal z očmi. Potem je izbral še enega, nato se je obrnil in midva sva odšla za njim. Ali ne vem, kaj je bilo to? Vročina me je prešinila po vsem telesu vsled neznanega sramu; neskončno ponižanega in nevrednega sem se zdel pred tovariši na cesti in skrival sem si oči v dlani, da bi jih ne videl več. Isto je občutil moj tovariš in v doslej mi neumljlvi, sramežljivi omotici sva hitela za gospodom, za nama nevoščljiv zasmeh, kletev in žuganje tovarišev. Ko sem se vzdramil, sem bil že na dolgem, ozkem dvorišču, zagrajenim na vseh straneh z lesenimi In zidanimi barakami in zasenčenim z začrnelimi, visokimi dimniki. Na dvorišču je bilo živahno. Delavci, bledi, zgu-
Mihael Rasteiger, njegova 441etna žena In 1&< letna hči. Vsi trije obtoženci zatrjuj jo, da sd nedolžni in zanikujejo, da bi bili kdaj prodajali ali kuhali pokvarjeno meso. Priznavajo, da soi shranjevali v shrambi za meso pokvarjeno! meso in smrdljive klobase, a da so to dajali lei prašičem in psom. Rasteiger pripoveduje, dai je iz pokvarjenega mesa delal klobase za prašiče in jih shranjeval v oni shrambi. Kaj čudno okoliščino, da so puščali po več mesecev, da* celo dve leti. smrdljivo meso, ki je bilo namenjeno prašičem in psom, poleg svežega mesa, ne znajo obtoženci pojasniti. Priznavajo pa, dai je bila to nemarnost. Hči pravi, da je bilo 18 kilogramov mesa, ki ga je sežgal živinozdravnik, popolnoma dobrega. Mihaela Rasteigerja obsodi sodnik na tri tedne strogega zapora, žena in hči sta oproščeni.
— Mlad samomorilec. Predvčerajšnjem je prišel 16!eten fant v graški mestni park in je sedel na klop. Nekaj časa je sedel nepremično na klopi, naenk>at pa je potegnil iz žepa britev, in si je prerezal na zapestju leve roke žile, Vsled izkrvavljenja je zaspal. Rešilni oddelek ga je nato odpeljal v bolnišnico. Mladi samomorilec bo ostal pri življenju. Kot vzrok navaja nesrečno ljubezen.
— Poizkušen samomor bolnice. Predvčerajšnjem dopoldne je skočila na dermatologi-škem oddelku deželne bolnišnice v Gradcu neka žena skozi okno. Zlomila si je pri tem nogo in odpeljali so jo v kirurgični oddelek.
— Detomorilka. Iz Ormoža poročajo: Gostilničarjev sin Jože Zoglmeier je hotel s hlapcem izprazniti jamo za gnojnico. V Jami pa sta našla otroško truplo. Takoj je padel sum na deklo, katera pa je dejanje tajila, pozneje pa ga je morala priznati. Vendar pa je niso moglj natančneje zaslišati, ker je obolela za mrzlico.
Koroško.
— Vojaška patrulja v nevarnosti. Vojaška patrulja, obstoječa iz dveh častnikov in dveh vojakov, se je napotila s smučmi iz Hrušice v! dolino Log. Toda visoko v hribovju Jih je prehitela noč in bilo jim je nemogoče iti med strmim skalovjem naprej. Prenočiti pa si vojaki tudi niso upali, dasi so bili silno utrujeni, ker bi bili gotovo v snegu zmrznili. Zakurili so velik ogenj v znak nevarnosti, in res je ta ogenj opazil nadr učitelj v Logu Geisler. Obvestil je takoj orož-ništvo, in kmalu nato je odšla ekspedicija po* nesrečencem na pomoč. Našli so vojake ob L zjutraj sicer še žive, toda precej ozeble. Peljali so jih v Log, odpoder je patrulja drugi dan zopet odšla.
— Brat brata umoril. V Celovcu so aretirali posestnikovega sina Mihaela Kopejnika iz Šmartna pri Celovcu, kjer je dne 4. t. m. zadal svojemu bratu več nevarnih ran z nožem.
Trst.
— Predavanje. V soboto 14. t. m. predava v »Delavskem domu« ul. Madonnina 15 sodrug Fran Skobi o predmetu: Početki strokovnega
Ribanja v Avstriji. Začetek predavanja ob pot
devetih zvečer. Vstopnina 20 vin. Sodrugi in vsi. ki se zanimajo za zgodovino strokovnega gibanja v Avstriji, so vabljeni, da se udeleže predavanja v velikem številu.
— Zenski shod se vrši prihodnjo nedeljo 15. decembra v Sv. Križu pri Trstu. Shod bo v veliki dvorani Maganjeve gostilne ob 4. popoldne. Dnevni red: Žena in socialna demokracija. Poroča sodružica Gornikova. Vsem priporočamo najintenzivnejšo agitacijo za važen shod.
— Shod delavcev v plavžih v Skednju je
bil dobro obiskan. Poročala sta sodruga Mihevc! in Golouh. Agitiralo se je tudi za »Zarjo«. Agitacija med delavci v plavžih obeta dobro. Vršijo se v kratkem še drugi shodi.
bani in umazani, gologlavi, z razgaljenimi prsmi so begali sem in tja, večina; le nekaj sem jih videl stopati polagoma in malomarno. Težaki so nosili na hrbtih cele tovore, orodje, železo, deske in bruna, da so se jim zapletale noge pod težo, drugi so rinili po ročni progi težke, okorne porivače, naložene z raznovrstnim blagom, spet drugi so tekali z samokolnicami sem in tja. Med temi, od pota in truda spačenimi obrazi se Je zabliskal zdaj pa zdaj kak lep, rejen obraz in tedaj so se mase spoštljivo priklonile, potuhnile se in hitele dalje . . .
Gospod naju je gnal črez vso dolgo dvorišče na drug nekoliko samotnejši konec do globokega kanala, napolnjenega z vodo. Tant je bil velik kup peska in drugega, debelejšega gramoza in dva postarna delavca, obleka od( malte oblatena, sta stala poleg in sula z lopatami pesek v samokolnice.
»Tu smo!« je dejal gospod suho in se ustavil. »Vzemita si vsak eno lopato in eno samokolnico in se lotita dela. Torej!« Je dejal nervozno in zacepetal z nogama, ko se nisva gonila z mesta. Nato sva si vzela orodje in pr-čela delati. Krepko sva zasajala lopate v r \ in kmalu so bile samokolnice polne.
»Zdaj pa peljita tja, kamor ta dva,« jc ;' zal gospod, obrnil se in šel. Starejša dva sta se postavila pred samokolnice, za njima midva in potem smo rinili drug za drugim, lepo po vrsti, po mostu črez kanal proti nekim čudnim zgradbam, podobnim holandskim mlinom na vetrove. Peljali smo skozi prvo mimo visokih, zloženih stogov cementnih vreč, dalje v drugo^ jn tam smo izsuli. Iz sosednje, tretje, se je slišal suhi, zidarski smeh in skozi obokana vrata sem zapazil nekaj sivih zidarskih postav. Vrnili smo se po istem redu; spredaj prejšnja dva, za njima moj tovariš in za njim jaz, molče seveda in ne-zaupno gledajoč drug drugega. Nato smo prijeli za lopate in pričeli znova. Prejšnja dva delavca sta se jela med seboj pogovarjati.
»Zakaj pa sta prišla ta dva?« je dejal eden nesramno in se obrnil k drugemu. »Mislim, da itak sama lahko streževa pri delu.«
»Kaj veš!« je mrmral drugi ironično in sko-mizgnil z ramama. »Morebiti bova morala proč . . .«
* — O socialistih pri Sv. Ivanu le napisala Včerajšnja »Edinost« dolgo jeremijado. Družba socialnih demokratov da je prišla v Sv. Ivanski Narodni dom in izzvala prepir z narodnjaki, ki da so začeli skladati za rdeči križ balkanskih držav. Socialni demokratje, da so žalili narodnjake z »mascalzoni«, da so preklinjali dr. Wil-fana, ki je prišel predavat o balkanski vojni in da bi bilo prišlo kmalu do pretepa. Ko to pišemo, nam ni o zadevi še nič znanega. Pač se bomo informirali in o stvari še pisali. Mika nas Pa odgovoriti »Edinosti« iz mnogih razlogov. Bližajo se. volitve. NrTjtlo treba, da smo izvedeli to iz uradne strani. Da se bližajo, povedo gospodje v Narodnem domu tržaškem z dejanji, ki so navadno narodne volilne predhodnice. Kar je bilo očitkov, ki so jih metali dosedaj slovenski narodnjaki na slovenske socialne demokrate. so se izkazali kot narodne laži in nečedna obrekovanja. Dejstva in čas je to jasno dokazal. Narodni dom, »Edinost« in N. D. O. bi imeli socialni demokratje upravičeno imenovati tovarne laži in obrekovanj proti socialni demokraciji. In nad marsikaterimi gospodi, ki igrajo v tržaškem Narodnem domu veliko ivlogo, bi se izlil čeber sramote, ako bi javnost izvedela za njihove naklepe in sklepe zoper socialistične delavce. Sovraštvo, ki je vladalo v Narodnem domu proti slovenski socialni demokraciji, vlada še vedno. In tem večje postaja to sovraštvo, čim bolj se slovenska socialna demokracija razvija. In ker jih je vendarle nekoliko sram, stopati na dan s tem sovraštvom v mirnih časih potom političnega 'društva »Edinost«, pošiljajo na to sramotno in poniževalno delo N. D. O. ali njih plačane subjekte, ki se ne sramujejo poseči niti po špijon-Skih in policistovskih sredstvih proti socialni 'demokraciji in njenih organizacijah. Leta in leta »Edinost« blati in zasramuje našo stranko in posamezne njene člane. Leta in leta hujska narodnjake proti socialistom in se opisuje socialiste hujše kot razbojnike. Leta in leta škoduje delavcem gmotno in socialno. Skušajo uničevati delavske strokovne organizacije; rušijo solidarnost med delavci. Organizirajo v Narodnem domu' krumirstvo in zaradi slovenskih narodnjakov so se morali delavci že ukloniti nečloveškim zahtevam delodajalcev. V Narodnem domu se sklepajo in organizirajo pretepi proti socialistom. V Narodnem domu so sedeli ljudje, ki so potisnili v roke kamenje in kozarce, ki so jih potem narodnjaki .metali na socialistične govornike. Kaj bolj naravnega nego to, da so spregledali socialistični delavci v tržaški narodni stranki ne vodstvo naroda, marveč kapitalistične hlapčiče. In ker so delavci videli narodno stranko, da podpira vse, kar je reakcionarnega, da je ta stranka sposobna v svrho svojih koristi izdati na debelo življenje delavskih družin, je zopet naravno, da so začeli delavci zavračati z gnusom od sebe vsako akcijo, ki je bila sklenjena v Narodnem
domu. Kolikokrat smo že dejali, da so slovenski narodnjaki krivi, ako je znan slovenski narod po celem svetu Kot narod policijotov. In slovenski narodnjaki so krivi, ako gledajo šefinj Slovenca in Jugoslovana kot krumirja. Ne mr, "Slovenski socialisti, ne italijanski sodrugi, marveč gospodje v Narodnem domu so, ki Vzgajajo pri svojih pristaših sovraštvo do nas in pri delavcih sovraštvo do slovenskih narodnjakov. Ako je res, da se je vršilo pri Sv. Ivanu to, kar je pisala »Edinost«, je to le posledica dosedanjega protidelavskega in protisocialnega dela tržaške narodne stranke, ki bi bila lahko Vsega spoštovanja in od socialnih demokratov Vse podpore vredna, ako ne bi imela v svojih Vrstah neodgovornih elementov in ako bi pustila pri miru stvari, ki jo nič ne tangirajo. Za danes to. Jutri nekaj drugega in ko bomo na jasnem o Sv. Ivanski zadevi, bo nekaj zaključnega.
—	Popravek. V poročilo o tržaški deželni konferenci se je vrinila pomota. V politični od-
Nesramna, grenka satira 1 Takole od strani j8tu naju pikala, namesto da bi nama povedala bčito: kruhojedca. Sicer sva bila pa nedolžna, gospod je naju najel in je vedel zakaj. Zatorej fcva molčala in urno delala.
»Vidiš ju, ali ju vidiš?!« je blebetal eden UjeoHivo dalje in se uprl ob lopato. »Kako hitita, da bi se priliznila mojstru, češ: Poglejte kospod, kaj sva midva naredila in kaj onadva. fTo je grdo, lizuna!«
v To je bilo črez mero. Čutil sem dobro, da &e mi dela krivica, ali da bi se bil genil in se Nagovarjal, toliko volje in moči nisem imel. Drugače moj zasramovani kolega.
»Molčita, psa!« je zavpil grozeče in stisnil lopatin topor v rokah. »Ce hočeta kaj, idita k jnojstru in ne grizita najul«
Spogledala sta se In se nasmejala zaničljivo.
»Le počasi, prijatelja, saj ni tako hudo!« Je jniril eden s slabo prikrito neodkritosrčnostjo. '^Pustimo to. Ce bomo delali skupaj, bomo potrebovali prijateljstva. Odkod sta?«
Jaz sem jima povedal svojo domovino, moj jtovariš je pa gledal grdo dalje in zamrmral med 'fcofomi: »Kaj te briga?«
»Kako, da sta prišla sem?« Je nadaljeval pni, ne zmenivši se za psovko in kimal svojemu fcnancu.
»Ah, kaj boš izpraševal!« se je zjezil moj tovariš in zasadil lopato v pesek. »Povejta rajši, kakšno plačo daje naš mojster barabam.«
»Plačo!« sta zinila oba hkrati in se nasmehnila pomenljivo. »Slabo In pičlo, bratca! Navadno od ure, po deset krajcarjev na uro, torej: kolikor ur se dela na dan.«
»Slabo!« se je izrazil tovariš premišljeno.
Slabo in malo res! Koliko ur delate na Pan?« je poizvedoval dalje.
»Deset!«
»Neč več! Torej en goldinar na dan.« »Da! Neumna sta bila, da sta se ponujala ?nt«, je dejal eden strupeno s tihim, zaduše-'n* glasom.
(Dalje.)
bot Je izvoljena sMružica Antonija Gornikova in ne Zarnikova, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
Državni zbor.
Dunaj, 11. decembra.
Vsled nespodobnih groženj ministrskega predsednika grofa Stiirgkha postaja parlamentarni položaj od ure do ure bolj kritičen. Dočim se vladne stranke pehajo in trudijo, da apor-tirajo Stiirgkhu neizpremenjen zakon o vojni tlaki, vztrajajo opozicionalne stranke na tem, da se iz vladne predloge izločijo najnevarnejše določbe in češki radikalci so v justičnem odseku začeli izvajati obstrukcijo. Po izjavi bram-benega ministra Georgija, ki je pred nekaj dnevi na laž postavil grofa Stiirgkha in njegovo širokoustno baharijo, ministrski predsednik še nima v žepu pooblastila za razpust parlamenta, dasi se v kuloarjih trdovratno vzdržujejo vesti, da so dnevi poslanske zbornice šteti. Po vseh parlamentarnih državah je navada, da ministrski predsednik, ki v zbornici ne vživa zaupanja in nima večine za svoje predloge, pobere šila in kopita; samo v Avstriji se nesposobni vladi umika parlament.
V	justičnem odseku je bila podobna razprava o prvem oddelku vladne predloge. V imenu socialnih demokratov je sodr. dr. Ren-ner predlagal celo vrsto važnih izprememb in tudi govorniki čeških strank, Rusini in Ofner so vložili celo vrsto izpreminjevalnih predlogov. ki pa jih je vladna večina (z našimi klerikalci) odklonila. Sprejeta sta bila le resolucij-ska predloga Steinhausa in Redlicha, ki zahtevata, da vlada ugodi nekaterim izraženim željam v izvršilni naredbi.
Dočim so slovenski klerikalci v justičnem odseku zvesti vladni hlapci, pa obstruirajo v proračunskem odseku in v pododseku za italijansko pravno fakulteto, je dr. Korošec demonstrativno zapustil sejo. ker predsednik ni dal na glasovanje neresnega njegovega predloga za ustanovitev — slovenskega vseučilišča.
Zadnje vesti.
Premirje na Balkanu.
BARON KONRAD IN OKUPACIJA VALONE.
Pariz, 11. decembra. »Excelsior« pravi, da je v stanu absolutno zanesljivo zagotoviti, da je bil vzrok Konradove demisije lansko leto dejstvo, da je bil odklenjen njegov predlog za okupacijo Valone po avstrijskih četah. »Excel-sior« pravi, da bi si bila avstrijska vlada lahko prihranila njegovo imenovanje za načelnika generalnega štaba v času, ko se zdi, da je mir zagotovljen.
DANEV OPTIMIST.
London, 11. decembra. Iz Bukarešta poročajo »Daily Telegraphu«, da je odgovoril Da-
nev v Bukareštu nekemu dopisniku tako: Poznate Bolgare. Oni ne govore, oni delajo. Zato je zaman, ako me vprašate, po kaj sem prišel v Bukarešt. Vse, kar vam smem povedati, je le, da sem zadovoljen s sedanjim položajem in se mi zdi, da prevladuje enako mnenje tudi na Rumunskem. Bolgari in Rumuni imajo mnogo skupnih interesov. Mnogo zgodovine imamo skupne. Romanija je bogata in civilizarana dežela in si mi želimo njenega prijateljstva. Glede izpremembe v visokih avstrijskih vojaških krogih je Danev dejal: Dokler ne bodo velesile izrekle svoje besede in dokler bo Srbija pripravljena uvaževati interese drugih narodov, se ni treba bati, da bi bil kaljen mir. Toda v slučaju
—	ki je pa nemogoč — da velesile ne bi prišle do sporazuma, tedaj ne bi imeli spora med Srbijo in Avstrijo, marveč splošno evropsko klanje, ki ga hoče balkanska zveza preprečiti na vsak način.
MIROVNA POGAJANJA.
London, 11. decembra. Danes dospo semkaj črnogorski pooblaščenci. Srbski in grški pooblaščenci bodo dospeli jutri popoldne. Bolgarski in turški pa šele v petek. Burčijev, »Ti-mesov« dopisnik, o katerem se širijo vesti, da je eden 'izmed onih, ki so organizirali balkansko zvezo, je baje imenovan od bolgarske in grške vlade za konzulenta pooblaščencev imenovanih vlad.
TURČIJA HOČE DIKTIRATI POGOJE?
Carigrad, 11. decembra. V dobroinformira-nih krogih zagotavljajo, da so omejene inštruk-cije turških pooblašečncev le na splošne stvari. Vendar so take. da se jih ne da izpremeniti, ker hoče Turčija varovati svoj prestiž za vsako ceno. Glede Odrina in Albanije so dobili pooblaščenci navodila, preko katerih ne smejo pod nobenimi pogoji. Glede Macedonije Jim je danes na razpolago, da smejo sklepati po svoji svobodni volji. Ta navodila da odgovarjajo volji turškega vojaštva. Zato so tudi imenovani za pooblaščence trije generali. Tem bodo sledili diptomatje po poklicu le tedaj, ako bo konferenca sprejela v splošnem njihove pogoje. Drugače bodo pogajanja takoj končala in vojna se bo nadaljevala. Pooblaščenci se peljejo v London naravnost preko Ostende. Le Osman Ni-zami se ustavi tri ure v Berlinu. — Tudi trdijo v dobro informiranih krogih, da je bil rusko-francoski sporazum glede Libana pripravljen že dolgo časa in je bil sklenjen brez vednosti Anglije, ki je postavljena tako pred izvršeno stvar. — Senatni predsednik Ferid-paša je naročil Kiamil-paši, da je odločno zavrniti avstro-ogrski protektorat nad Albanijo. Zahtevati Je Albanijo kot kneževino pod turškim protektoratom.
NAZIRANJE BOLGARSKE O MIROVNIH POGAJANJIH.
Sofija, 12. decembra. Bolgarski diplomat, ki je dobro poučen o instrukcijah, ki so jih dobili bolgarski delegatje, izjavlja, da bo prvi sestanek delegatov v ponedeljek. Delo mirovi-
rie konference bo zelo težavno. Bolgari niso prav' nič optimistični glede izida konference. Takoj ob začetku pogajanj se bo razpravljalo o vprašanju turško - bolgarske meje. Bolgarski delegatje bodo vztrajali brezpogojno na tem, da postaneta Odrin in Dedeagač bolgarska last. Ako odklonijo Turki to zahtevo, tedaj bodo mirovna pogajanja že v torek neplodna in 48 ur pozneje bomo iznova začeli z vojnimi operacijami, za katere smo popolnoma pripravljeni. Potem smo tudi prisiljeni proti naši prvotni volji in brez ozira na internacionalne interese. da marširaino proti Carigradu. Želimo mir, a če ni drugače mogoče, pa bomo nadaljevali vojno z dosedanjo vnemo, dokler ne bo evropska Turčija popolnoma uničena. Ohranitev miru je odvisna edinole od Turčije. Da bi se odrekli Odrinu je popolnoma izključeno.
SEJA BOLGARSKEGA SOBRANJA.
Atene, 12. decembra. »Chronos« poroča? Bolgarsko sobranje ima v sobto sejo, ki se je le zato sklicala že na soboto, da bo sklenila pridružitev vsega osvojenega ozemlja, v katerem so bolgarske čete, s Solunom vred, preden se snide konferenca v Londonu.
ROMANIJA NA KONFERENCI POSLANIKOV.
Bukarešt, 11. decembra. Rumunska vlada se Je obrnila do angleške s prošnjo, naj se poskrbi, da bo zastopana tudi ona na londonski konferenci poslanikov. Stvar še ni rešena. Toda splošno se sodi, da se reši zadeva Rumunski v prilog, ker rumnusko željo podpira trozveza in tudi Rusija nima nič proti temu.
GREY O EVROPSKEM POLOŽAJU.
London, 12. decembra. V poslanski zbornici je vnanji minister Grey govoril tudi o evropskem položaju. Dejal je: Upanje in bojazen se menjata in težko je govoriti, ne da bi besede zbujale neumesten pesimizem ali prevelike upe. Diplomatičen položaj je ugoden. Dogovori poslanikov ne bodo obvezni, ker velevlastl niso še uverjene, da se posreči rešitev vseh
DANEV NA DUNAJU.
Duna], 11. decembra. Predsednik bolgarskega sobranja Danev je dospel danes na Dunaj. Grof Berchtold ga Je sprejel na avdijenci, ki je trajala dve uri.
BOJI PRED SKADROM SE NADALJUJEJO.
Cetinje, 11. decembra. Pred Skadrom se nadaljujejo boji. Turki so poskusili z močno ofenzivo in so prisilili Črnogorce, da so morali aktivno nastopiti proti njim, da jih niso Turki potisnili nazaj. Nastop Turkov vzbuja med Črnogorci splošno začudenje tem bolj, ker je dobil turški vrhovni poveljnik v Skadru od nemškega poslanika kopiio protokola o premirju. Nemški poslanik Je tudi izjavil, da je njegova misija končana in da njega ne zadene nobena krivda, če se poveljnik Skadra ne drži določb pogodbe. Črnogorci so sklenili nadaljevati sovražnosti zaradi nastopa skadrskega poveljnika.
Bar, 11. decembra. Predvčerajšnjem ob 2. popoldne so začeli Turki živahno obstreljevati oddelke princa Mirka in generala Marti-noviča, da bi zavzeli črnogorske pozicije pred Tarabošem in na Širočki gori. Črnogorci so odgovarjali s svojih predstraž in artilerijskih pozicij in so odbili vse turške poskuse.
GRŠKE VOJNE SILE.
Atene, 11. decembra. Atenska brzojavna agencija naznanja, da šteje grška vojska na suhem 185.000 mož ne vštevši prostovoljce na Kreti, v Epiru in Macedoniji.
POMORSKA BITKA?
Carigrad, 12. decembra. Trdovratno 9e tukaj vzdržuje vest, da bo turško brodovje odplulo in se združilo z novonabavljenimi dred-noti in torpedovkami, ki bodo pripluli od Gibraltarja. Združeno brodovje bo baje začelo pomorsko bitko z grškim brodovjem.
SRBIJA IZPOSOJA DENAR.
Berlin, 11. decembra. »Vossische Zeitung« Je dobila iz Belgrada brzojavko, v kateri se trdi, da je Srbija posodila bolgarski vladi 22 miljo-nov in ponudila še nadaljnih 8 miljonov pod pogojem, da bo Bolgarija podpirala na mirovni konferenci srbske želje.
OD BOLGAROV ZAPLENJEN DENAR.
Carigrad, 11. decembra. Bolgarske čete so našle v turški banki v Dedeagaču 125.000 frankov štetega denarja, ki so ga zaplenili.
GENERAL ŽIVKOVIČ BOLAN.
Pariz, n. decembra. »Gaulois« poroča, da se Je vrnil general Živkovič iz Skoplja v Bel-grad. General je baje bolan na legarju. Njegovo stanje je zelo nevarno.
BOLGARSKE IZGUBE.
Frankobrod, 12. decembra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Belgrada; Delegat Rdečega križa dr. Marval ceni število bolgarskih ranjencev na 50.000, število mrtvih na 20.000. Pri tem pa niso vštete izgube pri čataldži. ki znašajo tudi okolo 20.000. Za nalezljivimi boleznimi je pri Čataldži obolelo približno 15.000 vojakov, med temi nekaj sto za kolero. Spravljanje ranjencev je silno težavno. Transportirajo jih z volovskimi vpregami čez močvirje.
NOVE VOLITVE ZA TURŠKI PARLAMENT.
Carigrad, 12. decembra. »Alemdar« poroča, da bodo v najkrajšem času razpisane nove volitve za turški parlament.
t3B	--------
IZGREDI V BELGIJSKI ZBORNICI.
Bruselj, 12. decembra. V belgijski zbornici Je prišlo do pretepa med socialnimi demokrati
m Klerikalci zaradi odgovora na interpelacijo glede zadnjih volitev. ^Sluge so morali odvesti poslance iz dvorane. Šele čez pol ure so zopet nadaljevali sejo.
DIJAŠKE DEMONSTRACIJE V KIJEVU.
Peterburg, 12. decembra. V Kijevu so bile vlikanske demonstracije dijakov in sicer zaradi tega, ker so v prisilnih kaznilnicah v Sibiriji pretepali pazniki nekatere kaznjence do smrti. Dijaki so prepevali revolucionarne pesmi in poživljali delavstvo na tridnevno simpa-tijsko stavko. Aretirali so okolo 400 dijakov. V vojaški medicinski akademiji v Peterburgu so dijaki izjavili soglasno, da se ne bodo pokorili rektorjevi zapovedi, da bi pozdravljali častnike na cesti, ker je to pod njihovo častjo.
KAZENSKA PREISKAVA PROTI BIVŠEMU SPLJETSKEMU ŽUPANU.
Spljet, 11. decembra. Proti bivšemu županu Vinku Kataliniču je uvedena kazenska preiskava zaradi hudodelstva — veleizdaje. Policijski komisar Peršič ga je namreč ovadil, da je svoj govor na demonstrante končal s stavkom: »Upam, da bodo srbski junaki osvobodili tudi nas.« Katalinič je vložil proti komisarju Peršiču tožbo zaradi obrekovanja, češ, da inkriminiranih besed ni rabil, ker mu je govor sestavil magistratni tajnik in poslanec Mikačič in je govoril samo to, kar je imel na listu napisano. Na onem listu pa teh besed ni. Jasno je torej, da mu je Peršič one inkriminirane besede enostavno podtaknil. — Kazensko preganjanje bivšega župana Kataliniča zbuja v Spljetu in po vsi Dalmaciji veliko ogorčenje.
ČLOVEKOLJUBNOST NIŽJEAVSTRIJSKE DEŽELNE VLADE.
Semmering, 12. decembra. Deželna vlada je prepovedala zgradbo zdravilišča za otroke, ki so bolni na pljučih. Zdravilišče je hotel zgraditi znani avstrijski miljonar dr. Kuppelwieser. Zdravilišče bi bilo za otroke nepremožnih slojev.
VOHUNI V GALICIJI-
Krakov, 12. decembra. Iz vse dežele prihajajo vsak dan vesti o aretacijah vohunov. Na tukajšnjem kolodvoru so včeraj aretirali dijaka 7. gimnazijskega razreda iz Jaroslava, Gunke, ki se je baje vrnil od generalnega štaba iz Varšave. (?) Našli so pri njem instrukcije za razstreljevanje mostov in mnogo kompromitujočih pisem. »Naprzod« poroča, da so včeraj v Krakovu aretirali pet vohunov, med temi dva vojaka, ki sta ukradla v vojašnici več glavnih delov strojnih pušk. Aretirali so tudi ruskega oficirja, ki je pričakoval vohune. Vohuni so se hoteli ravno odpeljati v Katovic.
BOMBA NA REKI.
Reka, 11. decembra. Ponoči je pred hišo veleposestnika Petra Marača eksplodirala bomba. Na hiši so popokale vse šipe. Škode je okrog 500 K. Kdo je bombo položil pred hišo, še ni znano.
MASARYK V BELGRADU.
Zemun, 12. decembra. Včeraj je odpotoval državni poslanec Masaryk iz Belgrada, kjer Je bil dva dni. Konferiral je z mnogimi srbskimi politiki. Sedaj pričakujejo v Belgradu državnega poslanca Tresič - Pavičiča.
KRIŽARKA POTOPILA PARNIK.
Milan, 11. decembra. »Corrieie della Sera« je dobil iz Londona sledečo vest o katastrofi, ki se je dogodila na angleški obali blizu Kly-moutha in pri kateri je angleški »naddrednot« »Centurian« trčil v nepoznan parnik, ki se je takoj potopil. Katastrofa se je zgodila ob 5 uri 38 minut zjutraj. Mogočna križarka je plula v hitrosti 20 milj na uro. Nebo je bilo jasno, morje nekoliko razburkano. Svetilke parnika so se videle, ko parnik še ni bil tako blizu. Zdelo se je, da je hotel parnik presekati pot križarki, ki Je trčila v parnik z vso silo. Križarka je parnik prevrnila kakor orehovo lupino. Parnik se je potopil takoj. Ni dvoma, da se je potopilo s parnikom vse moštvo in kar je bilo potnikov na njem. NI se slišalo nobenega glasu. Iz križarke so bili spuščeni na morje takoj rešilni čolni. Toda brezuspešno. O parniku in o ljudeh ni bilo več nobenega sledu.
BANČNI RAVNATELJ DEFRAVDIRAL 12 MILJONOV.
Helsingfors, 11. decembra. Na dan je prišla velika goljufija. Konštatiralo se je, da Je ravnatelj tukajšnje banke Idmanu osleparil banko za 12 miljonov kron.
Goriško.
— Dramatični odsek »Javne ljudske knjižnice« v Nabrežini uprizori na dan 15. t. m. v dvorani g. Frana Gruden dramo v štirih dejanjih »Sin«. Začetek točno ob 4. popoldne. Vstopnina 50 vin., sedeži 50 vin.
— »Bombe« v goriškem slovenskem hotelu. »Soča« poroča: Hotel pri »Zlatem jelenu« je zaprt. Ali so delali inventuro ali kaj, ne vemo, toda vemo, da so našil — bombe. Kot blisk je šlo po mestu med Lahi: bombe so našli pri »Jelenu«! In kaj je bilo? Tam so dobili par pušk in nekaj patron, last lovcev. Ne vemo, kdo je imel to srečno misel, nesti vse to v vojašnico na Travnik. Tam seveda se je vsa stvar pojasnila in razpočile so se vse »bombe«.
—	Goriška porota. V torek se je vršila pred tukajšnjo poroto obravnava proti 601etnemu Arnoldu Zanutelu iz Beljana v Furlaniji zaradi posilstva še ne 141etne Hermine Frlanove. Obravnava je bila tajna. Obravnava se je vršila cel dan in je bila končno odgodena na drugo zasedanje in sicer v svrho zaslišanja še neke priče in v svrho ponovne zdravniške preiskave glede duševnega stanja Hermine Furlanove.
— »Banca popolare« v Gorici pred sodiščem. Najvišje sodišče na Dunaju je odredilo, da se vrši obravnava proti Alferdu Lenassiiu
In odvetniku dr. R. Luzzati zaradi znanega poloma »Banee popolare« dne 27. t. m. v Trstu. Državno pravdništvo bo zastopal namestnik državnega pravdnika dr. Marinac iz Gorice.
Novice.
* Državni pravdnik in rdeča barva. V Burgu pri Magdeburgu so hoteli uprizoriti dramo dramatičnega pisatelja sodruga Emila Rosenova, ki je umrl v najlepši dobi. Drama »Oni, ki žive v temini« obravnava življenje rudarjev na Vestfalskem in ima podnaslov »Drama na rdeči zemlji«. Državni pravdnik je zahteval, da se mora podnaslov črtati. Označba »rdeča zemlja« je čisto nedolžna, ker se Vestfalsko že od nekdaj imenuje tudi »rdeča zemlja«. Ali modri cenzor je bil mnenja, da bi kdo lehko tolmačil v naših sprijenih časih podnaslov tudi politično. Podnaslov so črtali, a cenzor še vedno ni imel dovolj. Kratkomalo je prepovedal igro, ker se ni pisatelj oziral na sedanje varstvene predpise za rudarje. Žal, da je umrl pesnik še pred izdanjem tega zakona. To seveda cenzorja nič ne briga, ker ga spravi že sama beseda »rdeče« ta*o iz sebe, da piha kakor pur-inan, če vidi rdečo krpo.
* Krvav pretep med civilisti in vojaki. V nedeljo je bilo v gostilni v Tarnopolu več civilistov in vojakov. Pogovarjali so se o preteči vojni nevarnosti in v teku tega pogovora se je vnel prepir. Ključavničarski mojster Ivahov je menil,^ da Avstrija predolgo odlaša, ker imajo Rusi že vse irolno vojaštva ob meji. Prepir je postajal vedrio hujši in vojak Budnik od 15. pehotnega polka je potegnil bajonet in sunil z njim Ivahova v srce Ivahov je obležal na mestu mrtev. Med mnogoštevilnimi gosti je izbruhnila panika, vnel se je splošen pretep. Med pretepom je bila ranjena tudi Ivahova žena in njegov pomočnik. Gost, z imenom Gros, je potegnil revolver in ustrelil na Budika, ki se je mrtev zgrudil Grosa in več drugih oseb so aretirali.
* Štirje otroci so zgoreli. »Schlesische v olkszeitung« poroča iz Frankensteina: V vasi Stolz so zgoreli v ponedeljek štirje otroci hiapca. Najbrž« so se igrali z vžigalicami.
* Ogenj uničil tovarno. Iz Tropave poročajo: Ponoči je pričela goreti tovarna za železarske izdelke v Branku. Ogenj so z največjim trudom omejili. Ogenj je izbruhnil v tovarni za stroje, ki je popolnoma uničena. Druga poslopja so močno poškodovana. Škoda znaša okolo .'00.000 K. Kako je nastal ogenj, tega še ne vedo. Obrat bodo prekinili za teden dni.
* Kokošje inesto. Blizu San Frančiška v Ameriki se nahaja mesto Petaluma, ki bi se lahko imenovalo tudi kokošje mesto. Okolo mesta so hribje, dolino pa deli reka. Podnebje je im.o in ugodno. In v tej dolini so same kokošje Jarme, v nekaterih farmah imajo po desettisoč, da tudi čez štiridesettisoč kokošij. Perutnina sme prosto hoditi okrog, ima pa tudi dovelj ličnih lesenih hišic, da se skrije pred slabim vremenom in pred ropnimi pticami, ki jih je v onem
l.	Vsak	teden se hišice skrbno
očistijo, tla pa posipajo s peskom in zgašenim apnom. Devetdeset odstotkov teh farm goji kokoši glavno zaradi jajec, v teh imajo prednost livomeške in črne minorka-kokoši. V ostalih farmah gojijo perutnino zaradi mesa in piščancev. V eni od njih se vsake tri tedne nasadi 60.000 jajec v aparate za lego. Lani so prodali samo iz te farme čez štiristotisoč piščancev. Nekatere farme gojijo samo posebno redke in plemenite kokošje vrste ter dosežejo s svojo perutnino izredno visoke cene. Za par se je plačalo tudi že tisočpetsto dolarjev, naravnost ameri-kansko visoka cena. Na farmah so zaposlene skoro brez izjeme le ženske in tudi lastnice so večinoma ženske.
* Družinska drama. V Bcnratu je ustrelil delavski mojster Arappel v napadu blaznosti svojo ženo. 13!etnega sina in nato še samega sebe.
Zblazneli na bojišču. Sofijski »Mir« poročaj V drugem nadstropju tukajšnje vojaške bolnišnice je velika dvorana, v kateri je 20 postelj. Ti, ki so v tej dvorani, niso ranjeni na telesu, temveč so siromaki, ki so zblazneli na bojišču. Vsi so od enega oddelka. Turška granata je priletela med nje. Eksplozija je bila grozna, da so vsi, čeprav ni bil nihče ranjen, zblazneli. Životarijo žalostno, le tupatarn se zasliši blazen smeh žrtve krvave vojne ...
* Samomor stotnika pred poroko. Iz Bukarešta poročajo: Stotnik Konstantin Mitru, ki se je pred kratkim zaročil z jako lepo deklico in ki je v nedeljo pripeljal svojo izvoljenko pred oltar, se je pred oltarjem ustrelil. Starši, bratje in sestre stotnika Mitruja so bili proti tej poroki in so še pred krttkim posredovali pri vojaški oblasti, da bi onemogočili poroko. Stotnik Mitru pa se za to ni brigal, temveč se je v nedeljo proti volji svojih sorodnikov poročil. Ko je bila pa ceremonija gotova, je nesrečni stotnik potegnil revolver ter se je ustrelil pred oltarjem. Stotnik Mitru je šele pred par leti napravil izpit na višji vojni šoli z odliko.
* Pasja bistroumnost. V Parizu so aretirali tatove, ki so imeli na svojih pohodih za pomočnika — psa. Pred nekaj dnevi sta prišla v prodajalno za živila dva moža in zahtevala malenkost. Med tem ko jima je trgovec pripravljal zahtevane stvari, je naenkrat pokazal eden od kupcev na psa, ki je strgal pred vrati lepo pečeno kokoš. Trgovec, nič hudega sluteč, zbeži iz trgovine in zasleduje psa. Kupovalca pa sta med tem pograbila vse, kar sta le dosegla. Kolesar je tudi zasledoval psa in videl, kako je pes obstal na cestnem vogalu in svoj plen tako dolgo držal, dokler nista prišla njegova gospodarja, katerima je izročil pečenko. Policija je aretirala tatova, ki sta priznala, da sta psa na-;ašč za tatvino izučila in da jima le pes že dostikrat pomagal.
* Zastrupljeni« z ogljikovim plinom, V 8. okraju na Dunaju so dobili v torek v stanova-id! 3 osebe mrtve, eno pa popolnoma neza- i vestno. Čez noč so se zastrupili z ogljikovim j plinom vsled usodnega slučaja. V Neustadtu s je uradnik Grempl preden je šel spat, zakuril t
v peč s koksom. Zjutraj se je zbudila njegova 12Ietna hčerka ter je našla očeta in dva brata mrtva, mati in dve sestri so bile nezavestne.
* Roparski napad. V bližini Roscova so roparji napadli poštni voz, umorili tri potnike in oropali postiljona. Roparji so dobili bogat plen, namreč 250.000 mark. Doslej jih še niso dobili.
* Kolera v Carigradu. Kolera se je pričela v Carigradu zopet silneje širiti. V petek so ofi-cialno naznanili 48 smrtnih slučajev. V teku enega meseca je obolelo 1143 oseb, od teh jih je umrlo 578. Sofijino mošejo, ki je bila ob počet-ku izbruha kolere prenapolnjena z bolniki, so sedaj vendarle izpraznili. V soboto ie bilo naznanjenih 102 obolenj za kolero, od katerih je bilo smrtnih slučajev 25.
+ 45 let po ječah in zaporih. 57ietni čevljar Herman Ouarsdorf je presedel 45 let svojega življenja po ječah in zaporih. Prvo kazen, štiri tedne zapora zaradi tatvine, je odsedel kot osemleten deček leta 1863. Kmalu nato ie presedel drugo kazen, že ostrejšo, tudi zaradi tatvine. Bil ie takrat «voditelj» tatinske družbe. Nato se je vrstila kazen za kaznijo. Komaj je prišel iz kaznilnice, je bil že obsojen na šestletno ječo. Ko ie pa po šestih lotih prišel na svobodo, je organiziral roparsko in tatinsko družbo, ki je izvrševala take zločine, da je bil obsojen na 15!etno ječo. Po vsaki prestani kazni je bil le po nekaj dni zunaj. Letos na večer 10. oktobra je vdrl v klet trgvca Prisenicka v Pankovu in je nakradel polno vrečo obleke. Ker ni mogel z vrečo skozi hišne duri, mu je okradeni trgovec, ki seveda še ni ničesar slutil o tatvini, sam na stežaj odprl vrata. Pred sodiščem je »kaznilnični veteran« izjavil, da je bila to zadnja tatvina, ki jo je nameraval izvršiti. Obsojen je bil na 1 leto in šest mesecev.
* Strela Je ubila dvajset oseb. Iz Johannesburga poročajo: Med pogrebom delavca, ki je ponesrečil pri električni vodni napravi, je udarila strela med pogrebce. Dvajset oseb je bilo takoj mrtvih, šestnajst ranjenih, od teh pet prav nevarno.
Odgovorni urednik F r a n B a r 11. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Splošna priljublenost
preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi.
* s kavnim mlinčkom.
Bioglobin
zdravniško priporočeno
dljeltlčno sredstvo.
Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni.
Žepni
<s>
koledar
za
vi
el&vce sploh in prometne uslužbence
za navadno Selo 1913.
Ta žepni koledar je obsežnejši t dosedanjih in je jako primeren za vsakdanj 'bo. Razpošiljati sc začne najkasneje 15. n jvembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množi na razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif —- Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje'. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. —
Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911.	,	Dolžine raznih železnic
na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za ,Zarjo*. _ Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan :	v	letu.	—	Oglasi.	::
Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi „Zarje“ v Ljubljani po zaupnikih.
Važno za vsakega delavca!
Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela
Temeljila načela socialne ===== demokracije =====
(Erfurtski program)
Napisal Karol Kautslcy. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek).
Cena vsem zvezkom K 170. — Posamezni zvezki imajo naslove: I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodujosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v valožbi „Zarje".
Moderna veda in == socializem ==
Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J-č.
To knjigo toplo priporočamo. Cena 1 -20 K. Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi,Zarje*.
Maksim Gorkij
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Za rje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
J**? '■	*	/j**?
.‘V ■
a
111»
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
naznanja sl. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov
cvetlični salon Pod Trančo
Velika zaloga suhih vencev.
«
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd.
Okusno delo in. zmerne cene. Zununja naročila, se točno izvršujejo.
Vrtnarija na Tržaški cesti 34..
m
0
Prodajajo se prav poceni
Ferrerjeve slike
K —-50
K —TO
(prej 3 K) (prej 1 K)
Velike v barvah, nalepljene, široke 52 cm, visoke 66 črn . .
Male fotografije, nalepljene, široke 33 cm, visoke 43 cm . .
Veljke v barvah nenaiepljene, široke 28 cm, visoke 41 cm Male fotografije, nenaiepljene, širok 16 5 cm, visoke 23 5 cm .
Naročila se izvršujejo samo, če se denar naprej pošlje. — Strokovne in politične
organizacije, delavski klubi, kolporterji in knjigarne dobe 30 odstotkov popusta, £e na-
roče za deset krofi in več, — Vsa naročila naj se pošljejo na naslov
,Naša Snaga4,
jugoslovanska socialistična založna zadruga, Zagreb, Uica55,I.
Vkratkem začnemo i azposnjati
Družinski koledar
s slikami za navadno leto 1913.
ki ga je izdala in založila
Splošna delavska zveza ..Vzajemnost" za Kranjsko v Ljubljani.
Vsebina:
Libertaire: V zadnji uri (uvodna pesem). — Ka-lcndarij. — Beležke. — Splošni knlcndarij. — Poštne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovne lestvice. — Določila za kolkovanje listin, spisov, računov, Knjig itd. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — Vojaška taksa (tabela). — Letni obzor. — Slavko Filipič: Luči! (pesem). -- Ivan Cankar; Šopek cvetic. —- Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C, Fl. Golar: Ljubica iz tovarne. — Pe tMi - J o s i p o v: Sanje (pesem). — Vox-J. Molek, Chicago: Pripovedka. — Evica Rubič; Solnčna dežela (pesem). — Dr. Robert Dan-neb er g: Delavčeva usoda. — R. Korngold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriških delavskih bojev). — Bojna pesem svobode (zgodovinska črtica). — Ferd. Ha-nusch: Na potovanju. — Evgen V. Debs: Utrinki. — Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.; V naravo! — damski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama. Etbin Kristan: Na planine! (pesem). — (gn. A. Štebi: Črtica o zrakoplovstvu. — Moderna reklama proučen sestavek za čitateljc listov). — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Čobala v ljubljanski „Vza-jemnosli" dne 16. oktobra 1912). — Melhior Cobal: Pogled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem. — Jakob Skerbic: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki, — Alojzija Stebi: Ali si socialisiinja? — Sirokovne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in beležke.
Slike:
12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez Hochen burger. — Nikolaj Njcgus Vavrak. — Grof Karel Sttirgkh
— Poslanec Franc Silberer t — Dr. Viktor Adier. — Ljubljanske nune Uršulinke gredo na volišče. — Orožništvo raz*
fanja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanskim enskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih so-drugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni govori pred „Narodnim domom". — Valentin Pittoni. — Giovanl Oliva. — Ivan Štravs, župan mesta Idrije. — Opožicionalnf ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa Aoponya v parlament. — Vojaštvo straži ogrski parlament. — Ogrski opozicijonalni poslanec Kovacs. — Diktator Hrvaške, Slavko pl. Čuvaj — Avgust Bcbel. — Italijansko taborišče v oazi.
— Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem taboru.
— Umorjeni ruski ministrski predsednik Stolipin. — Evgen V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah. — Emil Seidel, soc. podpreds. kand v Združenih državah. — Vol jaštvo na trgu pred parlamentom v Teheranu. — Ljubico iz tovarne (2 sliki). — „Da veš: Ti si naš kandidat". —. Planinske koče ..Prijateljev prirod " (5 slik). — Slike iz Postojnske jame (8 slik). — Razne vrste zrakoplovov in letalnih strojev (5 slik). — E. Rusjan f. — France Železnikar f — Anton Grablovic f: — ..Delavsko izobraževalno društvo" v Ljubljani 1. 1881. — Rok Drofenik f. — Praznovanje 1. maj-nika v Zagorju 1. 1903. — Etbin Kristan (cela stran). — Josip Kopač. — Ignjat Mihevc. — Tamburaški zboc,.vzajemnost*, v Mostah. — Melhijor Cobal. — AndrejI Canžek.
— Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chicagu- Slov. soc. klub št. 27 v Clevelandu. — Slov. soc. pevski zbor v Mill-waukee. — Delavske hiše v Ljubljani.
»Družinski koledar" obsega nad 13 tiskovnih pol v veliki osnterki (nad 210 s.rani) in je trdo vezan v krasne izvirne platnice. Koledar je izredno pripraven tudi za pisarne, ker obsega najpopolnejše določbe splošne vrednosti.
Cena: 1 izvod L20 K, po pošti 20 vin. več; 50—100 izvodov za organizacije po 1 K; nad 100 izvodov po 95 vin. Na naročila brez denarja se ne ozira. 1 osi na se tudi po povzetju. V kolportažo (proti poznejšemu obračunu) se pošilja le organizacijam na pismeno naročilo, oprem! eno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaže preostalih koledarjev se ne vzame nazaj.
Naslov za naroetee:
Zvezi»Vzajemnost*4 v Ljubljani.
Ameriški sodrugi za katere je prirejena posebna izdaja, dobe »Družinski koledac* pri »Jugoslovanski socialni tiskovni družbi" v Chicagu. — Cena enemu izvouu 30 centov.