a koristi d«lav-t)u4««va Delav-»«> opravié»»n do kmr producirai». Thi» P*P«r ¿«voted w tho lnt»reete vali 0 lanski volilni pravici. Okrajni sodnik Owens je namreč dovolil, Ht snu* na glasovnieo vprašanje: Ali ae naj dovoli ženskam volilna pravica? O tem vprašanju bodo glasi) vali volil ci celega Oook County, t. j. v Chicagu iii nekaterih majhnih mestih v okolici. Í Socialisti st» doslej nismo dosti zanimali za primarne volitve. To pa lato, ker ini noiuiniramo naše kandiilate že poprej potom referenduma ali spošnega glasovanja t stranki. Na dan primarnih volitev pa oddamo le gotovo število glasov kolikor zahteva zakon, da smejo naši kan d id at je končno na glasovnico. A zdaj je drugače. Prihodnji torek moramo narediti izjemo in vsa volilna tila noše stranke v Chi. cagu mora na volišče in glasovati u iensko volilno pravo! 1 Naše stališče glede ženske votlin4 pravice je jasno. »Tedna izmed prvih točk političnih zahtev ;aaSega programa se glasi: Zahtevamo volilno pravo za ženske kakor sa moške. ' To zahtevamo socialisti že dvajset let, odkar eksistira naše gibanje v Zedinjenih državah — to r ievajo socialist i po vsem sve- V Üest i H drža vaTT ¿'¡fese republike ie imajo žene pravico voliti: v Wyomingu, Colorado, Washing-tonu. Oregonu, l'tahu in v Cali-íoraiji. V Kansasu imajo ženske voljno pravo le pri munieipalnih volitvah. Zakaj bi tudi v Illinoisu ge imele tega prava? Zakaj 11 *- po ■'republiki ' Kavno zadnje dni |g došla vest. da je nova kitajska ublika dovolila Kitajkam jed-volilno prav h-o. Žena je človek kakor moški, po-avati se mora istim zakonom t moški in plačevati mora Igvek — êe je posestnioa — kakor aoiki. Zakaj bi pa tudi ne imela Mh pni ; i i« - u i Ii pravic kot moški? Zakaj bi ne imela glasu pri skle-panjn zakonov, ki so za njo ravno tako veljavni kakor za moškega? Ako je žena dobra za v tvornieo, ^pisarno in delavnico sploh, kamor jo kapitalist potiska kot konku-| renčno sredstvo proti moškim délivrera. Zakaj bi ti«' bila dobra tudi /a v zakonod; jo ' Kako plitev, piškav in bedast je protiargnment patih, ki p ra \ i.jo. da ž» na naj b<> ■g», da njeno mesto je v ku-kinji, ne pa v politiki. Zakaj pa ^Blëejo, da žena ne sodi v fab-riko. tem vee le v kuhinjo? Ravno ^m, krr proletarska žena in deli« ne pozna doma, ravno zato, ■rjo kapitalizem potiska ven v upnice na indnstrialno lx»ji-fe» n morišče Î — ravno zato •buje volilno pravico, da poli * pomočjo glaa Tlllce uredi socialni sistem tako, da bo pores doma, ne pa v fabriki pri-rojena na mr.šino. kamor po jem fizičnem ustroju nikakor Jpeda ! Kapitalisti že vedo. za j Ženam kratijo volilno pravi-p, kjer le morejo, ■ato «odrugi. kteri imate dr-■rtjanskd pravico, 9. aprila od levega do zadnjega na volišče in Vavtijt« /a so.M;i|isti"'ni primarni lik et in obenem glasujte Yes pri vprašanju: Ali smejo ženske teliti? Obrnem tforko apeliramo fc vse slovenske dela vee - volilcc T niieagu, da naj voli jo za žensko ^elilno pravo. K»prej za iensko volilno pra nas! '_ _ Tudi v Portland. Oregon, je delavcev brez dela. Kmalu kodo socialisti zmagali. Naprej! VEDNO NOVE ŽRTVE. rudarjev Dan na dan padajo delavci kot žrtve samopašnega ameriškega kapitalizma. Ni še pozabljena ena katastrofa/njenimi groznimi posledicami, že se pojavi nova, še grozne j.ša. Zadnji tedeto smo poročali o grozni rudniški katastrofi v Oklahouii. kjer je 85 zgubilo svoje življenje. Nekako ob istem Času je došla vest, da je eksplozija parnega kotla v St. Antonio, Texas, kjer ima Southern Pacific Železnica svoje delavnice, zahtevala 31 žrtev — delavcev stavkokazov. katerih se poslužuje ta kompanija v boju proti -štrajkojočiiu delavcem. V torek 2t>. marca pa je došla grozna vest o zopet ni rudniški nesreči v .led premogovniku, bljizu Blue Field, \V. Va.Kksplozija, ki se je tu pripetila, je zahtevala 83 delavskih življenj, od kojih so v večini Orgri in Slovani. V teku dveh tednov so tri katastrofe zahtevale nad 2(H) delavcev. In — ali se kdo gitue in briga da bi na-daljne enako usodepolne katastrofe prerččil? Nihče! Za to nima liihuti časa i Vsi tisti, ki wtto poklicani in imajo potrebno oblast, se ne" brigajo! ^ * Sicer se začno pri vsaki enaki nesreči slovesne vladne preiskave z največjim hrupom, a uspehi so vselej taki. tla so vsi drugi prej krivi kakor pa oni. ki so nesrečo res zakrivili. In ako delavec zahteva izboljšanje škandaloznih razmer v svojo večjo varnost, ako hoče doseči to, kar so drugi, kojih dolžnost je pravzaprav bila. zanemarili; tedaj pošljejo nanj tolpe ]>odivj^nh erjev, tu» jonefe i n trt NOV FIASKO ZA ZVEZINO VLADO. Tisoče in stotisoče dolarjev je izdala vlada Združenih Držav za uničenje mesnega trusta. Proces, ki se je začel pred devetimi leti z veliko vladno reklamo, se je končal prtnl par dnevi s popolno zmago trusta. Pred zvezinem sodiščem v Chi-cagi, kjer se je odigrala zadnja komedija tega slavnčga in toliko obetajočega procesa, se je porota izrekla z 11 proti 1 glasu, da člani trusta niso ničesar zakrivili, kar bi bilo v nasprotju z Sherma-novim protitrustnifn zakonom, in sodnik Carpenter je vse obtožence oprostil. Radovedni smo. kaj poreče na to Wm. »I. Brvan, glavni patron demokratične stranke; še bolj pa smo radovedni, kaj poreče široko-ustni in velikozohi Roosevelt, zaščitnik republikanske stranke, na to razsodbo. Oba politična viteza sta imela na svojih ščitih napis; "Smrt trustom" ter s tem vodila milione delavstva za nos. Tudi Taft je dobil z izidom tega procesa salainensko gorko zaušnico, ,erc ne bo nikdar pozabil. Ameriški narod pa bo povedal svoj^ mnenje na dan »»redsedniških volitev. 15000 MIZARJEV NA STAVKI. Chicago, 111., 30. marca. — Okrog 15.000 mizarjev bo zaštraj-kalo v ponedeljek, ako njih podjetniki ne privolijo 5c zvišanja na nro. Do sedaj so dobivali 60e. Naznanila za stavko so bila že razposlana na člane unij ir. danes so mizarji opravljali samo še najnujnejša dela. Podjetniki «o pripravljeni zvišati plačo za dva centa in pol na uro. a to ponudbo so unije potom splošnega glasovanja odklonile z veliko večino1. Ker se pogajanja med nasprotnima strankama še niso pretrgala, imajo nekateri u-panje, da se bodo podjetnik! udali. Podjetniki v Lake county-u so privolili zahtevam in podpisali kontrakt pred par dnevi. Vsled tega okrog ."»000 mizarjev ne bo prizadetih v tem štrajku. Nad pol miliona premo-garjev ustavilo delo. 670.1)00 premoga rje v v Z. Dr. je ustavilo delo s 1. aprilein, ker so vsa dosedanja pogajanja med zastopniki linijskih premogarjev in rudniških podjetnikov ostala brez zadostnega uspeha. Ker pogajanja še niso končana in ker je upati, da se 'doseže sporazumljenje med strankama, unije stavke niso proglasile, ampak so samo ustavile delo za nekaj časa. Za 471.000 premogarjev v ozemlju mehkega premoga so prtMiio-govni podjetniki pripravljeni dovoliti nekoliko zvišanja in sicer :>c pri toni Mlinih" premoga in 3c pri toni premoga druge vrste ter 5.26% zvišanja plače pri dnevnem delu. Te ponudbe bodo poslane premogarjem v splošno glasovanje. Ako bodo te ponudbe sprejete, kar voditelji unij upajo, se bodo premoga rji v te vrste premo-goviščih vrnili na delu v kratkem času. Pogajanja za 168.000 premogarjev v ozemlju trdega premoga se bolo nadaljevala Iti. aprila v Philadelphia. T pat i ju, da bodo premogovni baroni v toliko privolili, tla se bodo izognili štrajku. Premogovni baroni trdega premoga sicer trdijo, da bodo prisiljeni zvišati ceno premoga za 70c pri toni, ako privolijo v zahteve svojih premogarjev. Predsednik United Mine Workers organizacije zavrača to trditev kot pretirano in pravi, da bi se morale rudarjem plače zvišati najmanj za 20%, sicer tako zvišanje ni opravičeno^ ZAKON O MINIMALNI PLAČI - RTOARJEV London, 30. marca.—Predlog, ki ga je pred kratkem vlada vložila v parlamentu glede minimalne nlač»» rudarjev, je postal zakon, ko je ministerski predsednik As-«I nit h v parlamentu naznanil, da je kralj podpisal zakon. Asquith upa končati štrajk s tem zakonom v kratkem času. Situacija štrajka je ostala še vedno neodločena. Sedaj glasujejo zato, ali naj se da minimalna plača v odločitev tozadevnim o-krajnim odborom ter se štrajk konča, ali naj se štrajk nadaljuje. Ker je pomanjkanje živeža zaradi štrajka splošno, merodajni faktorji pričakujejo, da bodo rudarji glasovali za konec štrajka. Vsled odaljenosti posameznih krajev uspeh glasovanja ne bo znan pred prihodnjim četrtkom. V pozitivnem slučaju, se bodo premogarji vrnili na delo v teku enega tedna. VZORNA SOLIDARNOST RUDARJEV. Butte, Mont., 20. marca. — Rudarji tukajšnjih bakrenih rudnikov so z navdušenjem soglasno sklenili, da bodo podpirali 400 socialistov, katere je „Anaconda Standard Conper družba pred kratkem oslovila. V tozadevni rc-zolueiji se zahteva, da kompanija zopet vpoali odslovljene rudarje, sicer bodo vsi rudarji zastavkali. Kompanija je namreč hotela u-ničiti socialistično organizacijo s tem, da je odslovila njene člane, katerim ne bi preostajalo drugega nego izseliti se, ako bi za vedno zgubili delo na Butte-U. Na ta način se je isti kompaniji posrečilo razpustiti soc. organizaciji v Anacondi, Mont., pred nekaj leti. Ko je bil pred letom izvoljen socialistični župan Lewis J. Dun-can. ki ni hotel postati slepo orožje kapitalističnih guljufov, je A. S. Copper družba poskušala na vse načine, da bi se iznebila neljubih ji socialistov. Ker na noben drug način ni šlo, se je začela po-služivati najpodlejfiega sredstva ter odslavljati socialistične delavce. Do sedaj je bilo odslovlje-nih nad 400 rudarjev, Število se najbrže v kratkem pomnpži. — 300 socialistov odslov-' ijenih. Dauville, Ul., 28. marca. — l>a Uniči socialistično organizacijo ter talen prepreči zmago socialističnih kandidatov pri pirohdnjih občinskim volitvah, je uprava tukajšnjih delavnic Chicago & Ka-steru I Illinois železnice oslovila tristo delavcev, ki so vsi socialisti. Kompanija je začela odslavljati delavce v soboto z raznimi izgovori. a ker o«l>davljimjii ni bilo konec, se je kmalu dognal pravi vzrok. Dejstvo, da je. bilo odslov-Ijenih 8fV7t vseh delavcev jasuo kaže kolik strah imajo kapitalisti pred napredujočim socializmom med strokovnimi unijami. Ker je to odstavljanje na debelo* prišlo tako nenadoma, voditelji unij šc piso mogli določiti, kako stališče bodo zavzeli. Sedaj poskušajo z lena doseči, usodepolne. Vseh njenih delavcev na štrajku je okrog 20—,'10.000, ki moško ustra-jujo v svojem boju za opravičene zahteve in so pripravljeni tudi še naprej vst rajat i kljub' vsem v o ca m. Ako Illinois Central družba ne dobi v'kratkem « asu znatne pomoči oo-trebnih reklamacij, Pr. Petrič, Ujnik Evege. tPROLETAREC 'ust za intsbzsh delavskega LJUDSTVA. •JCHAJA VSAKI TOREK. Listai k in iada)at«lj; ««foilouatka delavska tiskovna dru/ba v Cbksfo. III. liarocniaa: Z* Ancjrico $1 50 sa cslo Isto, 75c sa moi liU. Z« Evropo U m cslo I« to, $1 ta pol l«ta. p« tiooovo"* Pri sprsmmbi biralii,'a «*<«spe šiti prihod lepših, svobodnejših dni. Rojaki delavci! V združenju vseh delavcev je naša reaitev. Vz dramite se, podajte nam roko in pridružite se v naše bojne vrste kajti le v složnem boju je sijajna zmaga. V vrste socialdemokrati ne vojne! Rojaki. to bodi naša parola za prihodnjost. Ne mislit^ la zadostuje, ako ste ^besedo socialist : ljudje te vrste igrajo žalostne figure, ki socializmu vei škodijo kot pa koristijo; uspeh je mogoč le potoni resnega, pozitiv nega in zvestega dela. Tako delo pa potrebuje dobre politične organizacije, kakeršno ima soclaldetnokracija ali speci-elno za nas Slovence: Slovenski socialistični klubi; ki se posebno trudijo zato. da bi socialistične ideje našle |M>t v vsako slovensko hišo. da bi se število zavednega delavstva podvojilo, pot rojilo* in še več, tudi med Slovenci, da bi jim pokazali pot, ki vodi d*> osvo-bojenja na gospodarskem in političnem polju. Rojaki, kličem vam še enkrat, proč s preds(wlki, proč z brezbrižnostjo, proč z osebnimi prepiri in sovraštvom, a na dan z zavednostjo na dan s solidarnostjo in bratstvom, na dan z resnim in pozitivnim delom. PISMO IZ MILWAUKEE. (2f>. marca 1912.) V naši naselbini se je pričela za inje tedne živahna agitacija za razširjenje 41 Proletarca''. En del naselbine so agitatorji do sedaj obšli z največjim us|»ehom. Prepričani smo. da ne bo v nekaj tednih slovenske hiše brez našega lista. Manjka nam še okrog 20 naročnikov in potem smo prekosili v številu naročnikov vse naselbine, tudi Cleveland, čeravno nas je samo okrog ' Slovencev tu. Zavedamo se, da je razširjenje socialistične ideje odvisno v prvi vrsti od časopisov, zato smo zastavili do sedaj vse moči v ta namen. Z razširjanjem li*ta pa raste i bi nem tudi potreba, da najdejo naši naročniki vsaki teden kaj zanimivega iz Milwaukee. Zadnje tedne je prišlo na našo skupino, štev. 37. J. S. Z. mnogo vprašanj, zakaj se od nas tako redko poroča v listu. Vedoč, «la bo s tem za- nimanje /4 Ust rastlo, sem se odločil, da bom pisal za vsako številko nekaj vustio pod naslovom: "Pismo iz Milwaukee", Par so-drugov mi je obljubilo, da bodo za ta poročila prispevali kratke stvari', da bodo tem interesantnej-*a. V Milwaukee stojimo aedaj v sredini volilne borbe. Hoj je ljut, a intoresanten; iu kar je največ, nad vse pomenljiv za socialiste, ker si sedaj v prvič atoje naspro-ti delavci in kaprtaliati in nič druzega. Sedaj se ne govori več o principih demokratov in republikancev, ampak edinole o interesih bogatinov in delavcev. Da bi mogli delavce še naprej izkoriščati in mestno blagajno ropati, so se združili v skupno stranko; seveda aamo za čaaa volitev. Moč socialistične atranke je obe stari stranki zdrobila: da bi sii pa iste pridobile nazaj staro politično moč, sta se združili v "Nonpartisan party"; a sedaj imamo tu mešanico: nestrankarske demokrate in nestrankarske republikance, f'udna godlja, kaj? I11 to je, kar smo v Milwaukee želeli. Da smo to dosegli, je že lepa zmaga, kajti delavci »o spomnili. da so med tema kapitalističnima strankama eni in isti bratci, če se gre za boj proti delavcem. Pri nas so je» že nehalo: Demokrati ali republikanci "made good", in čas ni več daleč, da bo to po celi Ameriki. Slovenci gvemo v ta boj, ali bolje rečeno, stojimo dobro organizirani. Človeka prešini1- veselje, ko opazi, kako neuadoyia so se nasi rojaki prebudili. Povsod se sliši govorica edino o socializmu. Opažati je vsak dan nove rojake, ki so še pred kratkem bili nezavedni, a so danes navdušeni za našo stvar. Seveda imamo tudi nekaj čudnih in nazadnjaških pa-tronov, ki se še vedno prav dobro počutijo med črnim zidovjem, kjer stoje v gostem prahu po 12 ur navdan. Mogoče ni več dolgo do tega, da liodo tudi ti spoznali, da je življenje čudovito lepo, a la ga še oni niso nikdar vživali. Mogoče, da jim spomladansko solnee pregreje možgane, ko bo začelo metati svoje žarke skoz okna, v sibirskim katorgam podobne prostore, da bodo potem spoznali, da so sužnji. Pri mojem delu imam priložnost opazovati trpljenje naših rojakov. Vidim jih blede, upadle; \ako nemo opravljajo svoj posel; sključeni so, bolehni. Poznam može, ki so bili v stari domovini kot irast močni, a tu so upognjeni, slabi. 'Kapitalizem jim je uničil zdravje in v večini tudi duševno moč. Tudi žene in dekleta je vkle-nil roparski kapitalizem v te verige: toda koliko jih je, da se zavedajo? Zadovoljne «o z denar- jem, ki ga zaslužijo. A da pri tem propadajo, tega ne uvidevajo. Za denair so dala svojo rdeča, zdra- v lica, svojo mladost kapitalizmu. Kapitalizem združen s kugo na<-šega naroda — klerikalizmoin jih je pregnal iz domovine. Kapitalizem v Ameriki pa viiičuje vse: uioške in ženske. Klerikalizem mu je zvest pomočnik pri tem delu: drži jih v temi, da ne spregledajo, 111 ne sjMiznajo svoje moči. V starem kraju ubijajo črne hijene naš narod iu ga potem duševno ubitega podijo iz na še domovine, da je v.tujini po pasje ¡»onižen in da tiho prenaša jarem kapitalizma Da se pa tudi tu ne prebudi, pošiljajo za njim razne propalice iz svoje srede. Tu mu potem viae na vrati», da izprešajo »iz njega ono, kair je kapitalizmu ostalo. Tu v Milwaukee imamo v tem največjo zapreko. Ako človek agi-tira od hiše do hiše, sprevidi kmalu strašne posledice klerikalne vzgoj^ Rojaki, ki pridejo iz starega kraja, si predstavljajo Ameriko kot deželo |>olno dobrot. Pr vi dan v tovarni pa jih že prepriča nasprotno, posebno nevešče de lavce. Ti kmalu sprevidijo, da so zašli iz-ene mizerije v drugo. Ta zavest jih dela tope. Tisto malo konfuzne vere. ki ao je prinesli s seboj, zgubi kinalu. O11 vidi svoj* tovariše, kako se udajajo pijači in sliši kako preklinjajo vse na okrog sebe in kmalu postane njim enak. Ne vidi nobene rešilne poti več. In to ga poživini. Ako pride do njega agitator in mu začne pripovedovati o socializmu, o neizmerni moči združenega delavstva j »od zastavo bratstva, svobode in enakosti, gleda ga topo; vse se mu zdi neumno, prazno, ker ne umeje. Vso energijo in samozavest so ?u 11 uničili v m1 adosti oni, ki vedno vpijejo o ljubem narodu. Dostikrat se posreči, da se začno tudi taki še zavedati, ko mu socializem pokaže novo pot v življenju, ko mu na novo zašije upanje na rešitev, kakor zašije solnee v spomladanski dan. Taki postanejo potem vselej neumorni agitatorji. Pri mojen» _ agitacijskim delu sem imel priložnost marsikaj videti. kar ho pomagalo, da se bodo naš«' misli in" ideje razširjale skoz ta "pisma" in da nas bodo začeli rojaki razumevati bolj kakor so nas do sedaj. V prihodnjem pismu poročal boni podrobneje o izidu volitev. F. N. ZASTOPNIKI "PROLETARCA" Za La Salle, Hl: John Rogelj, 1216 3rd Stieet. Za Springfield, 111.: Frank Bregar, Za Superior, Wyo.: Lukas Grosser. Box 341. Poročila iz naselbin. N. S. Pittsburgb, Pa. (Za poiivljeno delo). — Na po- ziv jugoal. socialističnega kluba, štev. 3. v N. S. I^ttsburgh za usta novitev tajniškega sveta jugoal. socialist, klubov v Pennsvlvaniji in E.Ohio so ae sestali dne 10. marca t. 1. tajniki sledečih klubov v N. S. Pittsburgb, Pa.: štev. 12. iz K. Pittahurgha, štev. 11). iz Clair-tona, štev. 18. iz K. Youngstown, 0„ štev. 51. iz Monessen, štev-. 57 iz So. S. Pittsburgha in štev. 3. kot sklicatelj nameravanega sveta. Na tem seatanku ae je osnoval tajniški svet jugoal. socialističnih klubov za Pennaylvanio in E. Ohio, z namenom, da se tajpiki in klubi bolje spoznavajo med selioj in da uspešneje delajo za jugoslovansko socialistično gibanje sploh. — Poleg tega sveta, ki se bo v bodoče shajal periodično, se je storil tudi sklep, da prirede štev. 12, Ifi, 51, 57 in 3 skupni piknik. Izabran je bil v ta namen tudi odbor, da najde primiren prostor, ki naj bi bil oddaljen od vseh navedenih klubov tako, da bi bila vožnja na vse strani sem in t je 50 c od osebe. O tem določi podrobneje še članstvo samo. — Kluba na So. Side in North Side sta že zaključila, da bo čisti dobiček piknik« šel za podporo naš*» ga časopisja. (Konečno naj omenim samo še nekaj. Mnenja sem namreč, da ni prav od klubov, ako mislijo glede te akcije drugače kakor klub štev. 3. — namreč, da se je osnoval tajniški svet le zgolj potrebe za bolj i stik ined klubi fn tajniki. Meni se zdi, da eni klubi ne mislijo tako. ker se niso odzvali. — Ali na res niso vstali 11 za [»opast i. da je nekaj taeega v korist našega gibanja? — Ali bi tako zbližan je res ne koristilo klubom v So. Sharon in Voungstown? Klub v K. Youngstown ostane z nami tako dolgo, dokler se tamkaj ne osnuje istotak tajniški svet. — J. Mokrovič. E. Palestine, 6. marca — Kdor le količkaj čita dopise iz različnih delavskih listov, lahko razvidi, kolik napredek se že kaže pri delavskem sloju, zlasti zadnje čase se prav pridno prebujajo delavci na političnem polju. Tudi naši rojaki dobro napredujejo v delavski stranki, t. j. socialistični; vendar želeti bi bilo boljšega napredka. ker si moramo vendar predstavljati, da je ni bilo stranke do zdaj za nas delavce, dokler se niso začeli gibati socialisti. Sedaj že zasedajo razne urade itd. Priliko imamo razvideti, kaj vse oni zahtevajo za vbogega tlačenega delavca : potegujejo se za njegove koristi, rpajmo tudi. da bo- eden kon grešnik v poslanski ¿bor,,,,.; dela toliko pre^luvi liko v prid delavstva! KaVT 'r jih imeli *to, 200, po|0Vh.0 ^ il delavstvo takoj nastopili'^ ** boljli lasi Res je začetek težak, a ^ sedaj vstrajamo ter gremo po začrtani poti iu koneen^Jl čilii« /.111 a ga i j ■ v ' ' poštevamo. .la j, več kot (pj tille ameriškega pr.-bivaUtvt d*.' lavskega stanu, nam ja [>ro«pX tiva takoj jasna. Treba je .¡¡«J te delavske mase privesti du n. vednosti in jih poučiti in nait cialiatična armada bo nezmtglji. va. Torej samo ena četrtina pr*. bivalstva ni delavska, in spravljt delo naših žuljavih rok, lenuhari in uživa. To bo pa le toliko ča« še trpelo, dokler bodo delavci up. zavedni in brezbrižni, potem bo. do pa šli ti lenuliaraki požeruhi v "pension". Kakor pa vsa znamenja kažejo, ni več daleč ta čas; kajti delat, ska zavest neprestano hitro raste in vrste zavednega delavstva se m nože dan za dnem! Tudi slovenski delavci dobro napredujemo ter se pridružujemo drugim zavednim tovarišem. Agi-tatorično delo je po nekaterih naših naselbinah precej težavno, posebno zato. ker imajo naši rojaki zelo čudne iu neresnične pojme o socializmu. Nekateri se boje, da bi jim socializem vero vzel, drufji se boje, da jim bo socializem premoženje pobral itd. Istina pa je, da socializem noče ne enega ne drugega. Socialisti puste vsakomur.njegovo vero, pa naj bo taks ali taka. l>okaz zato je, da je dosti duhovnikov socialistov, ki vedo do kje segajo meje vere in socializma. Tudi premoženja posameznik oseb ne marajo socialisti. 'Četna jim ta tu bo. Mi hočemo samo sredstva, katera so potrebna za naše delo. pridne roke imamo sami in si bomo zato tudi lahko prislužili kolikor bomo rabili za nase življenje. Po mnenju nekaterih ljudij imamo mi linijski delavci greh, ker nadlegujemo kapitaliste za višjo plačo 5 l'1'- . No. pa za take "zaplonkane" ljudij ni vredno, da bi se človek razburjal. Cpajmo. da I10 kmalu tudi v najbolj zakrknena srca posijalo soln-ce spoznanja ter jih pripeljalo na pot napredka, v organizacije in v boj proti našim nasprotnikom. Tudi pri nas imamo politični klub, ki precej dobro napreduje, a želeti bi bilo še večje sloge med nami, še večje vneme za to za vsakga delavca prekoristno stvar! Sloga jači, nesloga tlači! S soc. pozdravom. — Za klub štev. 38. J. S. Z. Delavsko gibanje v Združenih Državah In drugod. (Po Morris Hilquit-u) Delavsko gibanje po vsem svetu je v celoti enotno v svojem strmljenju in orožju. Kakor je to gibanje samo na sebi rodila zgodovinska |>otrcba. tako je bilo orožje skovano v njegovih ne»-izogihnih bojih. Toda kljub tej splošni enotnosti, se to gibanje v posameznih državah po svojem značaju in pojavljanju kolikor toliko razločuje od istega v drugi državi, a v nobenem slučaju ni razlika tako velika, kakor je med delavskim gibanjem Zdiuženih Držav in istim drugega sveta. V Evropskem delavskem gibanju eksistirajo gotovi važni pojavi, katerih manjka našemu tukajšnjemu gibanju. Najpomembnejši izmed teh pojavov je skupnost gibanja. Evropski delavci namreč uvidevajo, da so gospodarski in politični boji delavskega razreda samo dve različni obliki, dve fazi, enega in istega gibanja: oni dalje uvidevajo — in to je glavno —, da je razlika med tema dvema oblikama bolj namišljena kot pa resnična. Kadarkoli hočejo delavci skrajšati delovni čas, ali izboljšati svoje tvorni-ake razmere s pomočjo strokovne organizacije, bodisi že potoni štr.ijka ali pa potom prostovoljnega sporazumi jen ja, se poslužujejo gospodarskega gibanja; kadar pa hočejo enake' stvari doseči potoni postavodajnih ukrepov, tedaj pn stopijo na politično polje. Razlika med tema dvema fazama delavskega gibanja obstoji bolj v obliki kot |>n v bistvu, (lospodarski (ekonomskih boji delavstva so navadno omejeni na eno podjetje ali industrijo, dočim se politični boji raztezajo na cel razred, ali pa kak njegov važen del. Toda oba, gospodarski in politični boj služita istemu iiamenu — izboljšanju usode terpečega delavstva; vodi ju eden in sti ljudski razred — delavstvo, pobijata eno in isto nasprotujočo silo: velike interese delodajalskega razreda. Oba sta enako važna za delavsko stvar. Evropsko delavstvo je že zdavnaj spoznalo to dejstvo, in zato se je organiziralo politično, kakor tudi indu-strialno. V nekaterih državah, kakor v Belgiji in Angleškem, eksistira samo ena organizacija, Delavska stranka, ki zastopa delavce politično in gospodarsko; drugod pa imajo delavci ločeno organizacijo za ekonomsko fazo svojih bojev, to so Delavske unije in za politiko, to je Socialistično stranko. V tem zadnjem slučaju »e «ociali/cm odkrito pri poznava kot panoga delavskega gibanja, ki je enako važna ko in-dustrialne organizacije. Med ol>eina vlada najlepša harmonija in najtesnejše Sodelovanje. Nasprotstva med gospodarskimi in političnimi delavskimi organizacijami, nasprotstva med strokovno unijskim gibanjem in med socialističnim gibanjem, kakeršno eksistira ! včasih v Z. Dr., takega nasprotstva si I v Evropi delavci ne morejo misliti. Drugi zna.'ilni pojav v evropskem delavskem gibanju je razredna zavest. S tem pa nikakor ne mislimo sovraštvo enega razreda do drugega. Ta razredna zavest Evropskega delavstva nikakor ne sl< ni na predsodkih domišlije, da so vsi delavci dobri in vsi kapitalisti slabi, temveč sloni 1111 spoznavanju no-1 stavnega fakta, da so gospodarski in | ravno tako politični interesi (koristi) delavstva različni od istih njihovih delodajalcev. Oni vedo. da je kapitalist kot tak |»o potrebi zainteresiran v svo- Jjem dobičku in da prihaja ta dobiček v prvi vrsti in glavno od tega, ker delavei niso zadostno plačani za njih delo. Oni se zavedajo, da vsa izboljšanja. ki so jih in ki jih bodo dosegli, niso prostovoljno darilo kapitalistične*-ga razreda, ampak rezultat delavskih bojev, hudih, vstrajnih, dobro organiziranih in pravilno vodenih bojev. Evropski delavci so dosti bolj samozavestni kot pa so njih ameriški tovariši. Oni so se otresli upliva in podrejenosti vladajočih razredov; oni so postali čuvarji svojega lastnega blagostanja. Oni svojim delodajalcem ravno tako malo zaupajo svojo politiko, kakor malo jim zaupajo svoje gospodarske boje. Oni so docela prepričani, da svojih političnih zahtev ne smejo zaupati ne demokratski, ne republikanski stranki iz. istih vzrokov, kakor ne smejo zaupati boljših plač in krajšega delovnega časa raznim zvezam fabrikan-tov, ki \edno gledajo na to, da delavca čim bolj izkoristijo. Tretji karakteristični znak Evropskega delavskega gibanja je dirh mednarodne solidarnosti. Evropsko delavstvo uvideva, da je moderna industrija prekoračila meje» narodov in da so delavei lavno tako razširjeni po celem svetu, kakor so kapitalistične organi-z vije rav.širjene. Organizirano delavstvo vseh Evropskih dežel tvori pravzaprav samo eno velikansko gibanje; shaja se periodično v osrednjih delavskih koncilih, se ravna po skupnem programu in zvesto podpira ena drugo go v njih bojih. Amcrikansko delavstvo pa je skoraj osamljeno, izolirano. In končno, Evropsko delavako gibanje se odlikuje nad ameriškiiy po svojem idealizmu. Večina Amerikan- skega delavstva ne vidi v svojih strokovnih unijah nič drugega kot sredstvo za pridobitev skromnih in takojšnjih materialnih ugodnosti; a žalibog ni zadostno vzgojeno za višji in plemenitejši vpogled v delavsko gibanje. Nasprotno pa Evropsko delavstvo spoznava, da je delavsko gibanje, ona sila, ki goni in vzdržuje ves sveft. Isto delavstvo vidi v tem gibanju velesilo, ki ne bo samo izboljševala usode trpečega delavca dannadan. ampak, ki je tudi določena, da bo napravila konec vsemu izkor išče vanju ljudij od strani soljudij; ki bo odpravila rev&čino, nesrečo, prostitucijo in vsa druga družabna zla, ki danes kvarijo in sramotijo človeško kulturo. Ta zavest daje Evropskemu delavstvu vedno novega poguma in navdušenja za delavsko stvar in boje ter ga s tem dela nepremagljivega. V tekli časa zadnje generacije (rod 33 let) je delavstvo v Evropi doseglo sijajne in trajne zmage na vseh poljih svojih strmljenj; dočim dva mi-liona in pol organiziranih amerikanskih delavcev še vedno trka na vrat« sovražnega si kongresa in postavodajnih zastopstev posameznih držav leto za letom, proseč kruha, a dobi vedno le kamenje 1 Njihovi Evropski tovariši pa imajo močna zastopstva po parlamentih in občinskih svetih v vsaki deželi, može svojega lazreda in gibanja, ki neomajeno glasujejo za zahteve delavcev ter tako vlado prisilijo, da ust reže željam delavstva. Evropske vlade so bile prisiljene pripoznati in sprejeti obveznost napram najbolj koristnemu razredu svojih državljanov. V Združenih Državah pa so bolni, pohabljeni in onemogli delavci, žrtve industrijske- ga obiata. prepuščeni beračenju in stradanju brez vsakega usmiljenja in p« moči. Negotovost življenja, skrb in strah pred jutrajšnim dnem visi nad njegovimi glavami kakor črn in preteč oblak. V dostili državah v Evropi do-bivi:jo bolni in začasno poškodovani delavci redno plačo od vlade dokler ne ozdravijo; stari delavci dobivajo penzije in uživajo priznanje za svoje delo v korist skupnosti v preteklosti, in v slučaju poškodbe ali smrti v času zaposlenosti, dobiva 011 oziroma njegova žena in otroci določeno odškodnino, ki jim ontogoČuje življenje brez beračenja. V Evropi se sprejemajo delavske reforme ena za drugo; dočim se v Ameriki naši že itak skromni in docela pomankljivi delavski zakoni zanemarjajo, kršijo in uničujejo v naših sodiščih. Naše delavstvo je bilo vzgojeno do taki» starokopitnosti in omejenosti, da je postalo skoro nezmožno za kaj višjega. Arnerikauski socialisti uvidevajo nc-dostatke v delavskem gibanju in stic-mijo z vsemi silami za tem, da jih čim preje odpravijo: toda brez podpore od »trani mož v delavskih unijah so skoro brez moči. Večina članov Amerikanskih delavskih unij je še vedno slepa za te pomanjklivosti in bo tudi brez moči toliko časa, dokler se ne bo navzela socialistične filozofije, njenih i lea-lov in bojev. Šele tedaj, ko se bo doseglo tesnejše zedinietije med obema fazama Amerikanskega delavskega gibanja, šele tedaj bo to gibanje v celoti postalo tako popolno, ttpljivno in zmagoslavno, kakor je to gibanje že danes v Evropi. Jugoslovanska socijalistiCna Zveza --v Ameriki.-- Ho 1« IT. 19. SO. 12 ts. # Ir. t8. »0. II. S2. 33. S4 35. 37. EK8BKUTIVA: EavtrtnU «t., Tomo Beienlč, M. Lučič, Frank Podlipec, V. Tomalek 8. Bogosavljevlč, R. B. Savlch Frank Petrič, Ujnik. 1830 Bo. Can ti« Ar«., Chicago ikaekutivo »o v«ak prvi četrtek v meacu ob 8 uri zvečer 1830 8. Canter Ave . 3 Chieago, 111. — Jugosl. «oc. klub, tajnik Frank Podlipec 004 K. Curti« St., organizator M. Kulovec. ' Qlencoe, O. Jugo«l. »oc. skuoina, tajnik Pavel Dolenc, L. Box 43—Redne inetečD«* seje so vaako 2. nedeljo popol. pri »odr. N. Zlwmberger iu K. 8. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. «kupin«, tajnik Anton Horvat 1003 guisni tn Street. La Salle, lil.—Jugottl. *o<\ skupina, tajnik John Kogel, 121«—3rd St Coaemaugh, Pa. — Jugosl. «oc. skupina, tajnik Jack Kocjan, Hoz 508 Chicago. II). — Jugosl. woe. udruženje, tajnik živko Bad no v i i . 1S30 Center Ave. Milwaukee, Wis..— Jugo«L «oc. udruienje, Ujnik Frank Linich, 404 Park St Forent Citv, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Verbajs Bo* 140 Kenosha. Wi«.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Fr. žerovec, 321 Pr«irie Ave Organizator M. Cubrilo. — Seje «o vnaJio zadnjo n**leljo v meeecu v na So cialiet. gl. «tanu. K. Pittsburgh, Pa.—Jug«H*l. »o««, udruienje, tajuik John 'Oračanin bo* 388 Svguu, Pa. — Jugosl. «oc. klub, tajnik B. Glaiar, Bo* 77, Morgan Pa 8t. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruienje, tajuik Jos. Filipovich, 1407 Sali« bury Street. Clairton, Pa.—Jugosl. «oc. udruienje, tajnik Mijo Zvonar, Blair Si a. Chicago, IVI. — «Iugodi, žensko soc. udruienje, tajnica Tereza Petrak. 1154 Harrison Street. K. Youugstown, O.-Jugosl. «oc. udruienje, taj. Jo«. Filipan, b. 521, Struther* Ohio. 8©. Sharon, Pa. — Jugosl. soc. udrui., taj. (Jeo. Popovich, 1016 Hamilton Chieago, III. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik B. R. Savič, 2318 Clybeuru av Chisholm, Minn.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe Drobnid, bo* 679. Indianapolis, lnd. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Filip Godina. 909 W Pearl 8t. Steel, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Dernač, Bo* ?6. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Petrovčič, 54«6 Stanard av. Jos. Kauch, organizator. — Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldne v Jaites Halli, 6004 St. CUir Ave. Koslyn, Wash.—Jugosl. soc. udruienie, tajnik Nick, Pozarich, box 451. Breezy Hill, Kaus. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Lekse, Box 94. West Mineral, Kans—Jugosl. «oc. skupina, tajnik John Gor*ek, box 489, Stone City. Kaus.—Seje so vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu ob 4 uri popoldne tri Stef. Deliču. ^'iwt Newton, l'a. Xew Vork, N. Y. Plato (8th Str.) Frontenac, Kans. j |)o|K)lilne Jugosl. soc. skupina, tajnik Ixjuis Strekelj, b. 139. Jugosl. soc. udruieuje, taj. Josip Peršak, S9 »t. ík Marks Jugosl. sec. skupina, tajnik Frank Krajzelj, Box 108. Av. Ave. 3». 40. 41. 43. 44 45. West Allis, Wis.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Stefe Bweuu\ 469 -51st Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupiua, tajnik Fr. Novak, 257 — 1st East Palestine, O.—Jugosl. soc. skupina, taj. Jak. lstenich, b. 304. Sejo se\rsc vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. Bogataju. Ogles bv, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ala nt, box 67. Oregon City, Oregou.-^Iugosl. soc. skupiua, tajnik John Kurnik, box 326 Clinton, lnd. — Jugosl. soe. klub, tajnik Victor Zupančič, box 17 K R. — Organizator L. PraAnikar. Seje so vsako prvo nedeljo ob/5 uri pojH>ldne. Adamsburg. Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jotiip Mostar, Box 120, organizator Martin Brunet. Seje »o vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pojK>ldne v Hali A. Steha Superior. Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik LllkSt (¡rosrr, Bo* ML Sej« »O vsako drugo nedeljo v mesecu popoldni» ob 2. uri v Hali K. Peruska Waukeg«n,"til. — Jugosl. klub, tajnik Josip Petrovcič, 611 Market St. Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani sodr, L B. Mahniča. 46. Panama. 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Ferjandič, box 10. 47. Portland, Ore.—JOgosl. soc. udruženje, tajnik J. Obad, 1088 S«. Front 8t. Calumet. Mich.—Jugosl. soc. udruienje, tajuik Jos. Ozanich, 407%—5th St. Collinwood, O. — Jugosl..soc. klub, tajnik John Boiič, 5706 Waterloo Rd. Virden, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Sim. Kaucič. Seje so vsako 2., in 4. nedeljo v mesecu ob osmi uri zjutraj v Union Hali. Monesseu, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Setek, Bex 82. Gary, lnd. — Jugosl. «oc. udruienje, tajnik Geo. Maravich, 2193 Wash-ington Street. Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Mihelich, Box 291. East St. Louis, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Badalich, 1234 fkk Street. ISo. Side Pittsburgh, Pa.—Jugwl. soc. udruienje, tajnik Jos. Bloikovich, 2620 Sarah St. Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. udruienje. tajnik Joca Petrovich, 523 W. Washington Street. New Brighton, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mijo Ljubek, Box 166; organizator T. Kruzich. Chicago, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Simon Fabjanich. 1149 Archer Ave. •1. Detroit, Mich. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Milan Kirin, 1099 Roewll Str., organizator Jos. Mtuitony. £ Toungstown, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Petrich, R. 2, Box 33 D.; organizator Matt Slabe. C. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Jos. Brie, box 136. •4. Livingston, 111. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O. C, Johnstown, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Mike Štrukelj, 872 Ckestnut St., Josip Zalokar, organizator, tt. Barberton, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frunk Levstek, 817 Wooster ave. Springfield, lil. — Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Kampoch. 414 So. 8th St. W. Oakland, Cal. — Jugosl. >*c. udruienje, tajnik J. Pintarick, 308 l*era ta Si, Hermiiiie, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Lovfte, box 277. Large, Pa. — Jagotd. socialist, udruženje, tajnik Atefan Janič, box 171. Cleveland, O. — Jugosl. socialist, udruženje, tajnik Thos. Zivko, 1426 E. 40th St. Majniška Izdaja. Da tudi mi slovenski socialisti dostojno porastino mednarodni delavski praznik ter tako pokažemo svojo solidarnost z milio-ui zavednega proletariata po vsem svetu, si šteje uredništvo v dolžnost izdati "Proletarca" v slavnostni obliki, kakor običajno, [» sicer na osmih straneh. Slavnostna številka iiide 30. aprila. Uredništvo »ploh jamči, da bo prvomajska slavnostna številka ["Proletarca" nudila najbogatejši material za propagando razredni uvesti in socializma in najprimernejše čtivo za izobrazbo slo-j*Mkega delavca v Ameriki. Vse bovala bo tudi raznovrstne današ-Iji družabni red k a ra kit eri z u joče sliHe. Uredništvo in upravnistvo se je zavezalo, da izvrši svoj del jialoge kar bo največ mogoče —drugi drtl naloge morate pa izvri-ffi vi, sodrngi. Na delo takoj, vsi! Ne i mudite- niti minute! Maj-itevilka mora. v roke slehernemu slovenskemu delavcu v Ame-1 Na delo agitatorji, zastopniki' Na delo socialistični klubi in nwdna društva! Od vas prič-akirjemo najboljših uspehov. Ta f*ilkn mora iziti najmanj v 10,000 iitisih. > Ne čakajte z naročlbami da zadnjega. Do 27. aprila molijo lie vsa naročila v upravništvu. Naročite takoj! V vsako .ečjo »lbino mora najmanj 1000 iz-ti.sov. Cene so sledeče: biztisov 4.")c; 25 iztisov $1.;50 i/.tisov $M6j 7® tatfcor $150; Piztisov $3.25; 200 iztieov $6.50; 300 iztisov *8.00; 400 iztiaov POO; 500 iztisov $11.50; 1000 iztisov $10.00. Iipolnite ta kupon ter poSljitenam! TORAVNláTVTJ "PROLETARCA'*, 2146 Blue lil. Ave., CHICAGO, ILL. Sodrugi :—Pošiljam $...............iztisov Majske Številke "ProletarcaM. Imp............................................. Nov . Milwaukee, Wii. — Pazno opazujem naše slovensko življenje tu v Milwaukee in ne morem ai kaj, da bi se ne oglasil v "Proletatr- cu". * Z delom jfre bolj počasi. «Jedna-ka poročila prihajajo tudi iz drugih slovenskih naselbin. Ta krivda leži v prvi vrsti na kapitalistih oziirotiiA na stMlanjepi družabnem redu. a vedimo, da velik del te krivde leži tudi na nas delavcih samih, ker nismo dovolj organizirani in ker med seboj ne poznamo nobene sloge in nobene solidarnosti. Ob vsaki priliki si stojimo nasproti kakor Turki in Italijani v Tripolisu. Na tem mestu naj navedem slučaj, ki kaže razmero v dovolj jaani luči, in kateri kaže vse žalostne posledice delavsko nezavednosti. Pri Chieago, Milwaukee & St Paul Rail Road Co., je vpoelenih tudi nekaj Slovencev. Pred par tedni je bilo v sled pomanjkanja dela odpuščenih za nedoločen čas več delavcev in tudi nekateri Slo-venci. Med odslovljenoi je bil tudi neki rojak po domače Skrbi-Čev, ki pa ni hotel sedeti doma pri svojih tisočakih, ampak je šel nazaj k delodajalcu prosit dela, češ, da je voljan de-lati za manjšo plačo kakor poprej. Kapitalistom so take skaze po volji, ker taki nezavedneži množijo njih profit, a obenem one m o uro ("nje jo drugim delavcem, da bi zahtevali boljše plače. Ker jo omenjeni «rojak dobil nazaj delo. je bil zato odslov-Ijon neki drugi rojak. Tako je rojak rojaka spravil ob kruh. — Na ta način si pač Slovenci ne bomo pridobili ugleda in se ni čuditi, ako zaradi takih podlih dejanj, triu vsa slovenska naselbina. Pozdrav citateljem "Proletarca". Dunkirk, Kans., 21. marca. — ("lanek: Socisliitična stranka v KansaMU mene kakor tinti druge v tej državi živeče slovenske de lavce zelo zanima. Le tako naprej in uspehi ne morejo izostati! Kot član rudarske unije naj poročam, da je naša distriktua orga nizaoija (14. distikO "United Mine Workers of America" na svoji štirinajsti letni konvenciji sklenila in sprejela resolucija, ki najstrožje obsoja početje mestnih in državnih oblasti napram štrajku-jočim tkalcem in p rejcem v Lawrence, Mass. To početje napram delaveeijL njih ženam ¡n otrokom se smatra za skrajno brutalno. Ista resolucija pa /. največjim zadovoljstvom odobruje nastop socialističnega kongrosnika V. L. Bergelja in kongresnika W. B. Wilsons, ki J*ta se zavzela z vso odločnostjo za kongresno preiskavo omenjenega štrajka Se posebej p« so izraža zaupanje sov. kongresniku Bergerju za njegovo dolo in pomoč v korist industrijskih delavcev v Z. Dr., odkar je v kongresu. Tozadevna resolucija ima biti priobčena v vseh večjih socialističnih listih. S soo. pozdravom. —■ Anton Tomšič. Luka Ermenc. Franklin, Congh, Pa. V nedeljo, dne 3. marca sem obiskal našo rojake v naselbini Dunlo, Pa. Nebroj mojih ožjih rojakov, katero sem poznal še v stari domovini, som našel tukaj. Da-si jo voselo snidenje z znanci povsem nekaj prijetnega, tem prijetnejšo je, ko človeka navdaja veselo čuvstvo. videč jih v lepi slogi naprednega duha. Cîotovo so bodem spominjal veselega časa ki som ga preživel med njimi. Ob priliki raznovrstnih pogovorov omenil sem tudi današnji »olitični preobrat, kateri jo epo-lalnega pomena za slehernega de-avoa. kateri so trudi v znoju obraza v težavnem delu za njegov življenski obstanek. Pri tej priliki sem omenil tudi naše časopisje ter njega pomen. Kes. da so naročniki v sleherni hiši naročeni na različne časopise, vendar list 'Proletarcc" je le še tam presla-io zastopan v primeri z drugimi, a smem s smelostjo trditi, da se tudi to zgodi v najkrajši dobi. Svedok za ta je: da mi je sleherni laroval več ali manj za tiskovni 'ond "Proletarca" katerih imena darovalcev in svoto sem takoj odposlal na pristojno mesto, ob mojem prihodu nazaj v Cone-maugh. Pa. Kakor sem cul ter videl navdušenje za nameravano graditev svojega lastnega Doma. jo isti tudi gotova stvar v najkrajši dobi. To je vesel pojavv ki je učinek domenite misli ondotnih rojakov, gotova stvar jo tudi, da socialistična stranka slov. sekcijo v do-glcdnem času pridobi tudi novo )ostojanko v ondotni naselbini, katera bodo brez dvoma ena naj-delavnejsih za propagando socia-izma. v katoroj so bodejo zbrale mlade, čile moči, za bodoči raz-oj. Z veselim srçem v svesti si, da se vidimo še in še, som so poslovil od gostoljubnih rojakov. Živeli! razširjenje socializma je najboljši pripomoček časopisje samo, a isto pa potrebuje dela\-ov. da napravijo pot za njega, slodtega kjerkoli si bodi. naj sc tremi za zbiranje moči, to je naročnikov. Sodrugi ! temu lahko opomoremo, oprimimo se vsi kot eden resnega delal V teku kratke dobe bodo videli ljudje kateri so miilili, da se da satreti vsaki poiskui, razširiti socialistični duh med nasm narodom, ako le z ma zincem ganejo; medtem pa bode jo sprevideli, da so se grdo varali, ter da so ostali "zastopniki človeštva" r.a zemlji in takozvani • • voditelji ' ' delavskega naroda slovenskega v Ameriki, brez vsa kega pomena. Andrej Vidrich. Sublet, Wyoming, 24. marca. — Ne misi te urednik, da prejmete dopis od kakega yve.stman-a; to je za ubogega premoga rja vse prinobel": loviti mustange in streljati bivole, pa tudi nočem, da bi moje ime postalo tako slavno, kakor jo bilo n. pr.: "Old-Shuter-handovo ali Hallerjevo it<1. Poročati vam hočem samo nekoliko o delavskih razmerah v tukajšnjih mrzlih hribih."v katerih ni Več kakor dvanajst mesecev na leto zima in sneg; povrhu pa še mrzla severna burja! V teh krajih raste samo divji pelin, !olnioa tukaj potrebna in v blagor delavcev; kajti tinli tukaj neareče no počivajo. Kakor n. pr. pred pur meseci so je rastrelil premogovni prah v rovu, štev. 4., Eksplozija jo zahtevala pet «rudarjev za svoje žrtve. Navedeni sicer niso potrebovali bolnico in zdravnikov, ker jih jo smrt rešila precej vseh zemeljskih boli, ali bilo je ranjenih in sicer težko 18 oseb. Bolnišnice so oil tu jako oddaljene, V splošnem jo v tem kraju jako neugodno za ranjencu ali pono-sročcnca. Preihio mora dospeti do doHio zdravniško pomoči, že la'i-ko umrje, dočim bi ga takojšnja dobra zdravniška pomoč šo rešila. Kakor gori omenjeno, hočejo vse lokalne unije z združenimi močmi postaviti bolnico. Ali — glejte! Premogovna družba ho- šniei; zato hoče darovati $.">000 (beri: pet tisoč dolarjev za bolnišnico). Toda delavci vsi odločno odklanjajo, ker vedo, da zastonj družba ne daje svojega denarja. V kratkem bi d*ružba sama hotela biti' gos|>odar bolnišnice. Povsod je nekaj hinavskih prijateljev, ki se imenujejo unijski delavci, a drže na skrivaj z združbo. Ti torej namreč hočejo, da da družba svoj denmr zraven. Takih »Judežev je samo kakega pol ducata proti drugim zavednim delavcem. Ta- ko je sedaj nastala nesloga med Či knjigo STE 2X SLlfiAU KAJ O ZA DRUŽNI TRGOVINI ALI KON8UMIH Podjetja vseh vrit vitaoovlje-na podlagi zadružnosti, so podjetja bodočnosti; samo le-ta i-majo zasigurjeno ivojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naprav, ki služijo v občo koriit človeštvu. Kdor le želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba inati vsakemu, ki se šteje naobraženim naj nemudoma naro- delavci in sedaj nič ne vemo, kaj se bodo zgodilo, (iotovo je, da bode bolnišnica prejalislej sezidana. Pod kakimi pogoji se bo to zgodilo. vam bodem že kasneje poročal. Kakor že omenjeno, tudi pri n** nesreče ne počivajo. V tukajšnjem rovu, štev. 5. jo sedaj v štirih ali petih mesecih ubilo tir i ose- b«. Prvega nekega MadjftPl, rnla- Vge ^ obrnjene na Milwaukee, dega fanta ; bil je v najlep«. dobi Ako 8e zaniraate ^ napredek življenja. Bil je v splošnem pri- ¿loveStva pazite na Milwaukee, ljubljen pri vseh narodnostih, ka- kjer 80Cia)i4iti kontrolirajo mesto "ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. S. Z. CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča pri upravništvu Proletarca. 2146 Blue Island Ave., Chieago, 111, Trgovci knjig dobe popust. kor tudi pri Slovencih. Dniga žir- in county in vršijo veliko delo. tov je bil neki Italijan, ki je za- | Tl> pa naj]ažjp 8torite> flko 8e pustil ženo ter tri •nedorasle otro-čiee. Tretji je bil Francoz; njegove «razmere mi pa niso znane. Tudi v sosednih rovih se zgodi ve<č nesreč. Tako n. pr. v Frontier, ki je last ravno te družbe. Ravno danes je j>ogreb nekega Italijana, starega šele 22. let. Pozdrav vsem zavednim rojakom — delavcem' (iregor Fabjančič Lowber, Pa. — Tu nas jo se malo Slovencev in smo vsi zaposleni v tukajšnjih premogovnih jamah. Z delom gre še precej dobro: delamo vsak dan in zaslužek jc srednji. Kor vedno nori delavci seift dohajajo, je tu precej brezposelnih; zato pa nikakor ne svetujem rojakom sem za delom ho diti, kor se delo težko dobi, ker manjka prostorov. Poleg vsega tega pa pričakujemo v kratkem št raj k v Westmoreland Co. Rojake svarim, da se ne bodo dali ujeti na limanice. kakor so se nekateri dali ujeti v zadnjem štrajku, ko so hodili od vseh strani setn "skebat". Zavedajte se. da je naša moč edino v složnem nastopu zoper kapitalistične pijavko in izkoriščevalce! S pozdravom. — Naročnik Zrim-šek. SLOVENSKI DELAVCI V CHI- CAGI, POZOR! ..Slovenski soc. klub v Chicagi, 111., je sklenil ustanoviti slovensko knjižnico, ki bo na razpolago slov. chicaškim delavcem proti majhni odškodnini. Za začetek je klub volil v ta namen $25. Ker pa ta svota omogočuje le skromen začetek, se obrača omenjeni klub na vias,chica£ki delavci,s prošnjo, da podpirate realiziranje te ideje ^ Marsikateri izmed vas ima razne knjige, katere so že zdavnaj prečitane in so sedaj brez vsake večje koristi za vas same, ako bi jih pa hoteli odstopiti knjižnici, bi knjige šle med Slovence in bi tako dosegle svoj namen. Knjige se lahko pošljejo ali prineso na uredništvo "Proletarca", 2146. Blue Island Ave. Imena darovalcev bomo priobčili v listu l Na delo za prosveto slov. delavcev! "UREDNIŠTVO," naročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropolitski časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim interesom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis. Kdorkoli bo poslal na Cunard Steamship Co. Ltd. 21—24 State Street, New York, ali cor Dearborn & Randolph Str., Chicago; ali Metropolitan Bldg., Minneapolis, Minn., znamko za en cent, bo dobil knjižico važnih informacij za potnike, kakor tudi slike glavnih krajev na Kranjskem. Štajerskem in Koroškem ter Avstriji spol h. Ako hočete res dobro in po meri narejeno OBLEKO obrnite se na rojaka: Kirchgessler & Ermenc ki tudi popravljata, čistita, peglata in barvata obleke. Vsako delo jamčeno. Slovenci in Hrvatje, podpirajte domače podjetje. | 291 6rove St., Milwaukee, Wis. Še danes naročite en iztis slavnega romana " JUNGLE", kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cena znižana na dolar s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. ZA MILWAUKEE, WIS. WM BLOEDORN priporo^a aioveneem HARMONIE HALLO Vogal Ist Ave. in Mineral Street SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izboma pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. Milwaukee, Wis Sod mg LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni SALOON. Milwaukee — Wisconsin Borchardt' Bros. Krojačnica, zaloga oblek in druge moške oprave. 347—349 GROVE STREET. Kadar pridete na 1st Avenue, tie pozabite obiskati saloon IG. KUŠLJAN-A 229 1st Ave. MILWAUKEE, WIS. POZOR BRATJE SLOVENCI! All te veste kje je dobiti najboljše mes po najnlijl ceni? — Gotovo v novi prvi Slovenski moderno urejeni mesnici Fcrko Bros., 27«—.1st Ave. in Park St. Tu se dobijo najokasnejie svete in prek«jene KRANJSKE KLO BASE. kakor tudi Jetrne ln krvave domačega itdelka ter naiokuenejJe PREKAJENO MESO; vse po najnlijlh cenah. Pridite In prepričujte se sami o naftih cenah ka*or tudi o kakovosti naftegn blaga. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je na*e geslo, Ne pozabite nas torej obiskati v nafti ncvl mesnici v Jo«. Tratniko-vem poslopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 8518. če imeti t mir svoj delež v bolni-1 PBOLKTABKC Avstr, Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box Vi, Mineral, Kan». Podpreda.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kan«. Tajnik: JOHf ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK STARČ1Č, Box 489, Frontenac, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kana. NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JULIJ BOGNAH, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Khiih._ IZ URADA GLAVNEGA TAJ. NIKA A. S. B. P. D. Že večkrat smo prosili vsa cenjena krajevna društva, da naj od vseh članov in članic pošljejo na glavni urad njih oporoke. Večina društev je, ki se pač ne zmenijo za vse te prošnje, zategadelj pri-moran je glavni odbor nastopiti drugo pot, in aiceir drugače ni mogoče pričakovati rednega poslovanja od strani gl. tajniškega urada. Pozor! Vsa društva in njih člani naj vzamejo naznanje tukaj naVedeni preklic: Glavni odbor A. S. B. P. D. tem potom prekliče vse stare certifikate (police) od 30. aprila t. 1. neveljavne. Pazite toraj, da ne pride mogoče do nepotrebnih sitnosti. V slučaju smrti kakega brata, ki ne bode poslana oporoka do zgoraj omenjenega dne, za istega se smrtna podpora ne bode izplačala. ( Z bratskim pozdravom. John Čeme. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje J Malorus je iztegnil po tleh noge na obeh straneh samovarja in ga gledal. Mati je stala med durmi in je prijazno in otožno uprla svoj pogled v Andrejev okrogli zatilnik in v njegov dolgi, zakrivljeni vrat. Zleknil je život, naslonil se z rokami na tla in opazujoč meter in sina zardelimi očmi je* polglasno dejal: — Dobra človeka sta . . . za-! res! I Pavel se je sklonil in ga prijel za roko. — Ne vleči me! — je zamolklo dejal Malorus, — da se ne zvrnem — Kaj se sramujeta? — je otožno dejala mati.—Poljubila bi se . . . krepka bi se objela, krepko. — Ali hočeš t — je vprašal Pavel. —- Zakaj ne! — je dejal Malorus in se vzravnal. Pavel je pokleknil; krepko sta se objela in za hip utihnila : dve telesi in ena duša, ena goreča v obeh o«! globokega prijateljskega čuvstva. Materi so po obrani tekle rahle solze. Otirajte jih je zmedeno dejala: — Ženska rada joka.....od bridkosti joka, od radosti — joka! .. . Malorus je narahlo odrinil Pavla in otiraje si oči s prstmi je dejal : — Dovolj mi je! Teleta so se naskakala. zdaj je čas za pečenko . . . Eh, to zlodjevo olje. Piham in piham, pa dobim le prah v oči. Pavel je sedel pri oknu z vpo-gueno glavo in dejal mehko: — Ni se vam treba sramovati takih solz. Mati se je približala k njemu in se vsedla poleg njega. V njenem srcu so ae obudila mehka in topla čuvstva, katera je občutila, z zadovoljstvom. — Vseeno je! — je mislila in pobožala je roko svojega aina. — Ne n\ore se pomagati; tako mora biti! Spominjala se je navadnih be-aedi, katerih je bila vajena že dlje časa. ki pa niso izražale natančno kar je doživela v tem .trenotku. • — Poatavila bom poaodo na mizo; mati, vi pa bodite, kjer ste, — je dejal Malorus, vstajajoč a tal in korakajo? v izbo. — Odpočite s*», Vaše srce mora izkrvaveti ob takih udarcih. In njegov pevajoči glas se je dvigal v izbi višje in višje, — Ali ni prijetno, ako se pohva linio, da živimo vprav sedaj pravo človeško življenje ljubezni, ki nam je všeč. I — Da, — je rekel Pavel gledajoč mater. — Zdaj je drugače, — je odgovorila ona. — Bolest je drugačna, pa tudi veselje je različno. Seveda. jaz ne razumem! Ne razumem kaj je življenje ... ne morem l>ovedati svojih občutkov z besedami ! — Tako je treba, da je! — je rekel Malorus. Novo srce raste, mamica; novo srce raste v življenju. Vsa srca so razbita valed različnosti interesov, vsa so obgloda-na od slepe pohlepnosti, razdejana od zavisti, potolčena, ranjena in gnoj »e cedi iz njih ; . . laž, (»lahota ... Ti ljudje ao bolni, življenja se boje in blodijo kakor v megli . . . vsak čut le svoje bolečine. A zdaj prihaja človek, o-svetljuje življenje z ognjem svojega razuma in kliče: Ej, izgubljeni črv! ( as je spoznanju, da imate vsi en interes, tla morate vsi živeti, vsi rasti! Človek, ki kliče, je še sam, zato kliče na ves glas, prijatelje potrebuje, pusto mu je samemu, pusto in hladno! In na njegov klic se skladajo vsa srca s svojimi zdravimi kosci v ogrom-' no srce, silno, globe ko, čutno, kot srebrn zvon . . . kakor ga še niso vlili! In ta zvon oznanja: Ljudje vseh dežel, združite se v eno družino! Ljubezen je mati življenja. ne zloba! . . . Bratje moji. jaz slišim to zvonjenje na zem-lji! . . . — Jaz tudi! — je glasno vzkliknil Pavel. Mati je krepko stisnila ustni, da ne bi trepetale, in krepko je zatisnila oči, »la se ne bi solzile. — Po noči, ko ležem ali pa kadar grem sam kamorkoli — povsod čujem to zvonjenje ... in prijetno mije! Vem, da je zemlja utrujena od laži in od gorja . . . in da sama brenči kakor zvon, in se oglaša na ono blagovestje . . . in sladko trepeta pred novim soln-cem, vzhajajočim v človeku, v njegovih prsiK! •Pavel je vstal in dvignil roko. Hotel je nekaj reči, ali mati ga je za drugo roko potegnila na sedež in mu zašepetala v uho: — Ne moti ga! — Ali veste! — je pričel zopet Malorus, stoječ med vratmi z žareč hn plamenom v očeh — da je še več trpljenja in bolesti za ljudstvo. Še bo tekla kri, katero bo iztisnila lakomnost. Ali vse moje trpljenje, vsa moja kfi je majhno plačilo za to, kar se sedaj dviga v mojih prsih in mojih mislih in mozgu mojih kosti! Bogat sem, kot je zvezda bogata na zlatih žar-' kih. In prenašal bom vse. trpel bom vse, ker v tem je uživanje, s katerim se ne more meriti nobeno drugo 1 V tem uživanju je pa moč svetal - ■ Harmonično so govorili drug druzemu iz arca o življenju, o ljudstvu in o bodočnosti še do polnoči. k XXV. Kedarkoli so prihajale materi jasne misli, je našla v njih le potrdilo za trde in žalostne doživljaje. Občutila je, kot oni dan, ko ji je oče dejal trdo: — Zakaj delaš kiael obraz t Našel se je bedak, ki te je hotel omo-žiti. Omoži se! Vsa dekleta morajo dobiti može; vae ženske morajo roditi otroke; vsi otroci pa postanejo breme za atarifte. Po teh besedah je videla pred aelrnj pot, kateri ae ni mogla izmakniti in ki je vodila iz nepo-jaanenih in nerazumljivih vzrokov skozi temno, zapuščeno praznino . In to se je pojavilo tudi v tem trenotku. Pričakujoča nove bližajoče nesreče, je šepetala besede, pogovarja je ae z osebo, ki jeksistirala le v njenih mislih. To jft omehčalo njeno tiho bolest, ki je tiščalo njeno srce kot brdo zavezana vrv. Zgodaj drugi dan, ' kmalu za tem, ko sta odšla Pavel in Andrej, je Korsitnova glasno potrkala na vrata in zaklicala naglo: — I*aj je vbit! Pojdi, pa urno! Mati se je stresla; ime morilca je zablianilo v njenih možganih. Kdo je zvršil umor T — je vprašala kratko in ae zavila v ruto. — Človek ne sedi tam in žaluje za Isajem. Pobil ga je na tla in zbežal! Na ulici je pa rekla Marija: —- Zdaj bodo zopet pričeli pre iskavati in iskati morilca. Dobro, da ste bili sinoči vsi doma. Jaz lahko pričam o tem. O polnoči sem šla mimo in skozi razsvetljeno okno sem vas videla sedeti vse okoli mize. — Kaj pa govoriš, Marija? Kdo bi sanjal o takih dogodkih? — je mati spregovorila v strahu. — Kroletarca A. Gradi-sher, 1158 E. 61. 8tr. Poobkičon je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti zploh vie posle tičoče ae Proletarca. Vae konzularne in -notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzemov hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220Vi- Orov® St.. MILWAUKEE, WIS. CARL STROVER Attorney at Law Zaifopa aa vsili todiščih. » St. sobe 1009 133 E WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendoif, ju d Zdravnik sa notra^i ln rauocelatfc, Izdravniška preiskav* bri ¿«ti je le zdravila, l»2i : v--•" -- ----- t gin. i — Ava., Chicago. U redu j« odTuT14 pol.; od 7 do » iveier UrLci * živeči« belaiki iaj pišejo «lo ALOIS VANA — izdelovatelj _ sodovicc, mineralne vodei0riI. nib neopojnih ptjÄ{ r 1837 So. Eiak St. Tel. Oa*aJ m I. STRAUB i/rar/ 1010 W. 18th St. Chicago, tu Im* večjo aalogo ar, verižic, noT in dragih dragotin. Itrr*a> ha\ vaakovretna popravila v tej .t/ok. M zalo nitki M' ' --- Tel 1842 So Ashland Ave Canal 476 Chicago Iii It doesnt pay to neglect your Health Če pridete domov bolni, Če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in ' potem obolite za nekaj tednov T Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas refii bolečin, ako ga takoj rabite. * Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25o. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. T- AD. RICHTER O CO.. 21S Patri St.. New York. N.T. m airhterjev» Congo Pílala ala)*«)«. (S>. all BOa.) POZOR! SLOVENCU POZOR! SALOON s modernim ke?ljl&en ttveie pivo v eodčkih in buteljkah in druge raanovratne pijače t«r uaijak« eaeodke. Potniki dobe i»lno pre«« čiiče aa nitko ceno. Pottrezba točna ln laberna Veem Slovencem in drugim dlovaaoo ee toplo priporoma ' MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centra Ave. Chicag. Pollsckov SALOON 1237-lst St., La Salle, 111 To« vae, goat Uni podrejena pija*, iane priporoča rojakom aa obáfen PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v KaIlfornl|l, kjer m toti dobra vina in inportirano pilzeniko pivo. Prodaja vina na r al one in na drobno. Ant Schnabl, eor. Trumbull ave. in 26. Str., Chicago, 111. AVSTRO-AMERIKANSU Črta. i Najpripravnejša in najcenejša M>J| brodna črta za 81ovence iu Hrvat» Regularna vožn|a med Ne*. Yorkom, Trstom in Reko. Brii poštni in novi parobrodi na dva vijaka: . Cesar Franc Jožef I. odpluje prvi* it New Yorka 15. June 1912. Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Parniki odplujejo iz New Yorka ot> t sred i h ob 1 popoldan in it Trsta ob soboti h ob 2 popoldan ¡»roti New Yorku —■ Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetjavo iti so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Morua-riji in zdravnik govorijo slovensko ia hrvatsko. Za nadalne informacije obrnite se os naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO "Wl *|t's. 2 Washington St., Ne« Yiit. Zaetopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle 8t., Chi. ca?o, 111. LOUIS RABSEL moderno urejen ealun Ii 460 6RAI0 AÏE., KENOSHA, fit Telefon 1199. Dobra domača kuhinja. éé Odprto po dnevi in po noči. BALKAN" KAVARNA - RESTAUR ACIJ A IN POOL TABLE M. Poldrugač 1816 So. Centre Ave. ZDRAVLJENJE V 5 Varicocele Hydrocele i _ BREZ NOŽA Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varieoceli, 8tructuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih ae moikih. Ta prilika je dana zlaati tistim, ki so izdali že velike avote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaa edino sredstvo, a katerim zdravim vspešno. " Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Oovorimo vse jezike. Dobili boste najboljSe nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ozdravim poaitlvno želodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih. (3a neuspešno zdravljenje ni treba plačati). Zastrupyen|e in vseh^ drugih kožnih) bolezni, " kakor prišče,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni' beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po-1 d ju in druge organske bolezni zdravim za stal- TAJNE moške bolezni zguba naroča, bt.le/m v ledicah in Jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slaboet, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi (Praiakovanja brezplačno) (Nasveti zastonj.) n. Clark Str. mM Randolph in Clark Odprto; 8 zjutraj do 8 z večer. Ob nadaljah od 8 zjutr. do 4 pop. no. DR. ZINS, 183 Chicago Zmanjšuj stroške, množi prihranek ni bogatstvo ti je zagotovljeno. pustite noj dinir» br.id.lj. tiir ti p zaposlile, de um bo priaeial 3% obroiti Za zafetek zarioatuje samo $1.00 INDUSTRIAL SAVINGS BANK USTANOVI JEN A 1N0 2007 Blue Island Ave., Chicago, IU. Aktiva znainjo nad polmilijona dolarjev. Odprto v aoboto zvečer od 6-8ure JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA GLAVNICA SOI IN SLAVIC COOPERATIVE PRIMI Rt INCORPORATED Delnice se prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Pristopajte k te-mu zadružnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki bo trdnjava delavske prosvete. Vsa pisma je nasloviti na FRANK PETRICA, 1M0 So. Ceatre Ave., CHICAGO, ILL.