Primorski dnevnik NEDELJA, 31. JANUARJA 2016 št. 25 (21.565) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu poštnina plačana v gotovini Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , manjšina - Na 3. strani Solidarnostni denar za špetrsko šolo Sklep posvetovalne komisije trst - Na 5. strani Odprtje sodnega leta: v deželi FJKni mafije Zmanjšalo se je tudi število kaznivih dejanj gorica - Na 15. strani Tisoč podpisov za rajonske svete Peticijo bodo izročili županu senožeče - V verižnem trčenju najmanj štirje mrtvi in 30 ranjenih Tragedija na avtocesti rim - »Family day« proti zakonu Cirinna Shod nasprotnikov istospolnih zvez PLAČA 1, BIVATA 2 dou. 02.2016 Program vključuje: 2x polpenzion, kopanje v termalnih bazenih, lx vstop v Savna vas, uporabo kopalnega plašča, zabavno vodno aerobiko, Idila bon v vrednosti 15 € za izbrane wellness storitve, glasbeni večeri (četrtek, petek, sobota). Cena za 2 osebi v dvoposteljni sobi HOTEL ATRIJ**** SUPERIOR 396,00 € 198,00 € Popusti in doplačila po veljavnem ceniku. Informacije in rezervacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, SI-3214 Zreče T: 00386 3 75 76 000, E: terme@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu SENOŽEČE - V včerajšnji strahoviti prometni nesreči na primorski avtocesti so po še neuradnih podatkih umrli vsaj štirje ljudje, trideset pa jih je ranjenih. Tragična bilanca se lahko žal sicer še spremeni, saj se reševalne ekipe do sinoči še vedno niso prebile do vseh poškodovanih. Po podatkih sežanskih gasilcev, ki so med prvimi dospeli na kraj tragedije, je bilo v nesreči udeleženih okoli 70 vozil, med njimi tudi tovorna vozila in avtobus. Do verižnega trčenja vozil med priključkom Senožeče in razcepom Nanos proti Ljubljani je prišlo okoli 14. ure, ko je bila tam precej gosta megla. Po dosedanjih ugotovitvah so prvemu večjemu naletu več kot 50 vozil sledili še trije manjši naleti. Ranjence so v glavnem oskrbeli v ljubljanski, šempetrski in izolski bolnišnici. Na 4. strani šport - Nogometni derbi v Križu Številno občinstvo in polna mreža Krasa ... '':'Tr™ i B & i i tomS m i. sn HsramtM! na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store kultura - Opera Norma si je izborila gromke aplavze TRST - V gledališču Verdi že dolgo niso doživeli tako odmevnega uspeha ter dolgih in gromkih aplavzov, ki so jih na koncu preglasili naklonjeni vzkliki, namenjeni predvsem inter-pretki nosilne vloge (pa tudi njenim kolegom) v Bellinijevi lirski tragediji Norma. Delo, ki je z nadzemsko milino melodičnega navdiha očaralo tudi Richarda Wagnerja, je v tej postavitvi, skratka, navdušila tržaško ob- cinstvo. Na 12. strani Taborišče Visco ne sme romati v pozabo Na 6. strani Umrl je Guido Botteri, politik in kulturnik Na 6. strani Naši v drugih okoljih: Kontovelca v Londonu Na 9. strani Slovenščina pri dijakih goriških slovenskih šol Na 14. strani Slovenski dan v zimskih športih Na 20. strani ,,, foonočni fentócuU Enm od leta 1919 Prijave na 0038651625391 www. bodyconstructor. si Pridi V naše prodajalne in najdi svoj poročni prstan Dvigujemo in izmenjujemo zlato Ocenjujemo dediščine Zajamčimo diskretnost Trst - Ul. Ginnastica 7 - Tel. 040/774242 L. Santorio 4 - Tel. 040/772770 9771124666007 2 Nedelja, 31. januarja 2016 AKTUALNO / rim - Katoliške organizacije in vsa politična desnica na »družinskem dnevu« Množična demonstracija nasprotnikov istospolnih zvez RIM - Več deset tisoč ljudi (o različnih ocenah števila udeležencev poročamo posebej) se je včeraj zbralo v središču Rima na demonstraciji Family day proti zakonskemu osnutku Cirinna' za izenačitev pravic istospolno usmerjenih, ki naj bi jim podobno kot v drugih evropskih državah dovolili sklepanje civilnih zakonskih zvez . Na »družinskem dnevu« so se zbrali zagovorniki tradicionalnih družin iz cele Italije. Kljub določeni mlačnosti Vatikana, kjer se je papež Frančišek omejil na nekaj načelnih stališč in se izognil neposrednemu konfliktu z italijansko državo in njenimi pristojnostmi glede interne pravne ureditve, so se pri izvedbi shoda močno angažirale številne škofije po državi in katoliške organizacije. Številna je bila udeležba politikov. Precej je bilo predstavnikov katoliških struj vladne koalicije z ministrom za okolje Gallettijem na čelu, ki je vsekakor pojasnil, da je tam v osebnem imenu in da ceni Renzijevo odločitev, da pusti poslancem svobodo odločanja po ve- sti ob glasovanju o spornejših členih zakonskega osnutka, kakršen je tisti o možnosti posvojitve otrok drugega partnerja v istospolni zvezi. Navzočih je bilo precej katoliških poslancev in senatorjev DS in NCD, množično pa so prišli najvidnejši predstavniki vseh komponent desne sredine od Severne lige do Forza Italia in Fratelli d'Italia. Organizirano so bili z zastavami in transparenti navzoči tudi nacifašisti skupin Casa Pound in Forza Nuova. »Zaščitimo otroke«, »Proti pravicam do posvojitev za homoseksualce« in »Bog je ustvaril moškega in žensko«, je pisalo na transparentih katoliških demonstrantov. Protest je bil uperjen proti načrtu, da bi pravice in dolžnosti isto-spolnih partnerjev uredili tako, da bi bile podobne tistim, ki jih imajo hetero-seksualni zakonci, le da se ne bodo mogli poročiti. Pobudnike je še najbolj razburjala možnost posvojitve partnerjevega otroka. »Želimo zaščititi naše otroke pred propagando teorije spola,« so zatrdili organizatorji shoda. (mm) Napisi na nekaterih transparentih so izzveneli v svarilo Renzijevi vladi, naj ne vztraja z načrtom za priznanje pravic istospolnim parom; desno: shoda se je udeležil tudi kak posebnež ansa Udeležba: 2 milijona ali 300.000? RIM - Koliko je bilo udeležencev včerajšnje manifestacije? Podatek ni obrobnega pomena, saj naj bi bila prav množična udeležba glavni adut političnega pritiska na vladno večino in zlasti na Demokratsko stranko, kjer sobivajo različni pogledi na vprašanje uzakonitve pravic istospolnih in je občutljivost na pritisk raznolikih segmentov volilne baze velika. Glavni organizator včerajšnjega Family day Massimo Gan-dolfini je z odra povedal, da je bilo udeležencev kar 2 milijona. Rimska kvestura, ki navadno temeljito oklesti ocene organizatorjev sindikalnih in drugih demonstracij, je tokrat molčala. Morda se funkcionarji niso hoteli zameriti ministru za notranje zadeve Angelinu Alfanu, ki je bil - če že ne fizično - »z dušo in srcem na shodu«. Da so ocene organizatorjev krepko pretirane je izjavil Franco Grillini, predsednik zveze Gaynet Italia. »Televizijski dnevniki so predvajali posnetke nekdanjega amfitea-tra Circo Massimo, na katerih je bilo videti obširne dele proste travnate površine. Sicer pa je amfiteater dolg 621 metrov in širok 118, kar znaša približno 73 tisoč kvadratnih metrov. Če ob dokaj gosti gneči ocenimo 4 osebe na kvadratnem metru, to ne znese niti 300.000 ljudi,« je ugotovil Grillini in obtožil organizatorje, da so z napihovanjem številk skušali prikriti dokaj skromen uspeh shoda, ki da je bil žalosten in pogojen z nestrpnostjo do drugačnih. Tudi razni medijski viri zmanjšujejo številke o udeležbi, kljub velikemu organizacijskemu naporu škofij, ki so prispevale delno kritje stroškov za številne od skoraj 1000 avtobusov, kolikor jih navajajo organizatorji. Če so bili vsi polni, se je z njimi pripeljalo okrog 50 tisoč ljudi. Če je še toliko ljudi prišlo z lastnimi sredstvi in še dvakrat več iz Rima, je bilo udeležencev precej manj kot 300.000. begunska kriza Turčija od EU zdaj zahteva 5 milijard evrov BERLIN - Turčija od EU zahteva več denarja za oskrbo beguncev na svojem ozemlju, kot je bilo dogovorjeno, poroča nemški časnik Die Welt. EU je pripravljena izplačati tri milijarde evrov, Turčija pa naj bi po novem zahtevala kar pet milijard evrov. EU se je lani dogovorila, da bo Turčiji namenila tri milijarde evrov za oskrbo pretežno sirskih beguncev, Ankara pa naj bi v zameno zagotovila, da bi manj beguncev in migrantov prihajalo v Evropo. Bruselj doslej ni še niti izplačal dogovorjenih treh milijard, ker to blokira predvsem italijanska vlada. Rim ne želi prispevati svojega deleža, dokler ne bi dodatno zrahljali pakta za stabilnost in rast. Turčija tudi zahteva večjo možnost odločanja pri izplačilih sredstev. Neimenovani evropski diplomati so za Die Welt povedali, da turška vlada ne pristaja na to, da bi ji pomoč izplačevali postopoma in po strogem preverjanju EU. V Bruslju si želijo, da bi denar šel v konkretne projekte, kot je recimo gradnja šol za begunce. EU želi strog nadzor izplačil, da ne bi milijarde evrov poniknile v kanalih turškega gradbeništva in bi tako le manjši delež denarja dosegel begunce. Dombrovskis podprl davek na bencin BERLIN - Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za evro in socialni dialog, Valdis Dombrovskis je podprl zamisel nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla o uvedbi evropskega davka na bencin za soočenje z begunsko krizo. »Davek na bencin, na nacionalni ali evropski ravni, bi lahko bil morebiten vir za financiranje, še posebej če upoštevamo, da so cene nafte na zgodovinsko nizki ravni,« je dejal Dombrovskis. Schäuble se je zavzel za uvedbo evropskega davka na bencin, iz katerega bi črpali sredstva za krepitev nadzora na zunanjih mejah EU. begunci - 17-metrska ladja trčila v čeri od turški obali Utonilo najmanj 39 ljudi, med njimi tudi več otrok IZMIR - Najmanj 39 migrantov, med njimi več otrok, je včeraj utonilo, ko je v Egejskem morju na poti iz Turčije v Grčijo potonila njihova ladja. Iz morja so sicer rešili 75 ljudi. Pogrešanih naj bi jih bilo še okoli 20. Migranti iz Sirije, Afganistana in Mjan-mara so poskušali prečkati Egejsko morje med turškim okrožjem Ayvacik in grškim otokom Lezbos. Namestnik guvernerja province Canakkale, Saim Eskioglu je povedal, da je 17-metrska ladja trčila v čeri kmalu po izplutju z obale. Kot je povedal, menijo, da je še več mrtvih v notranjosti ladje. Pre-vrnjeno ladjo je mogoče videti kakih 50 metrov od obale, kjer potapljači obalne straže še vedno iščejo pogrešane. Na obali blizu mesta Ayvacik je videti trupla, pa tudi raztresene reševalne jopiče in drugo lastnino prebežnikov. Mnogi rešeni migranti so v bolnišnici zaradi podhladitve. Aretirali so Turka, ki ga sumijo, da je organiziral pot, je poročala turška tiskovna agencija Dogan. Do nesreče prihaja le dva dni po tem, ko je utonilo 25 migrantov, med njimi deset otrok, blizu grškega otoka Samos. Mednarodna organizacija za migracije je v petek sporočila, da je v prvih 28 dneh letošnjega leta Evropo prek Sredozemlja doseglo 55.528 migrantov. V istem obdobju je organizacija zabeležila 244 smrti migrantov na morju. V Turčiji je okoli tri milijone beguncev, ki so večinoma iz Sirije. Mnogi plačajo tihotapcem več tisoč dolarjev, da jih prepeljejo v Grčijo. V Stockholmu zamaskirani skrajneži nad migrante STOCKHOLM - Več deset zamaskiranih skraj-nežev, domnevno pripadnikov huliganskih in neonacističnih skupin, je včeraj ponoči v Stockholmu napadlo več migrantov. Policija je pred tem v središču švedske prestolnice okrepila navzočnost s posebnimi enotami in helikopterji, ko so izvedeli, da skrajneži načrtujejo napade na mladoletne migrante brez spremstva. Zaradi napada sicer policija ni prejela nobene pritožbe, prijeli pa so 46-letnega moškega, ker je udaril policista v civilu. Tri osebe, stare med 20 in 30 let so prijeli zaradi motenja javnega reda. Enega so prijeli, ker je imel nož. Med 50 in 100 zamaskiranih neznancev se je v petek zvečer zbralo na trgu Sergels Torg, kjer se srečujejo mladi, tudi mladoletni migranti brez spremstva. Ena od prič je povedala, da so za-maskiranci nadlegovali osebe, ki so bile videti kot tujci in da so razdelili prospekt s pozivom, naj »severnoafriškim otrokom naložijo kazen, ki jo zaslužijo«. Druga priča je povedala, da je videla skupino zamaskirancev, oblečenih v črno, ki so začeli tepsti tujce. Videla je, da so nadlegovali tri ljudi. ventotene - Renzi ob 30-letnici smrti Altiera Spinellija Združena Evropa naj spet postane naš svetel ideal Premier Matteo Renzi, minister za kulturo Dario Franceschini in predsednik dežele Lazio Nicola Zingaretti; v ozadju zapor na otočku Santo Stefano blizu otoka Ventotene, kjer je bil med drugimi zaprt tudi kasnejši predsednik Republike Sandro Pertini ansa VENTOTENE - Dan po soočenju z Angelo Merkel je Matteo Renzi včeraj ob 30-letnici smrti Altiera Spinellija obiska otok Ventotene in položil šop cvetja na njegov grob. Na tem otoku so med drugo svetovno vojno internirali številne, tudi slovenske antifašiste. Trije med njimi, Altiero Spinelli, Ernesto Rossi in Ursula Hirschmann so med letoma 1941 in 1944 napisali znameniti manifest Za svobodno in združeno Evropo s takrat vizionarsko zamislijo o federativni Evropi, iz katere je v desetletjih nastala Evropska unija. »S tega kraja želimo sporočiti vsem, ki hočejo s schengnom uničiti tudi združeno Evropo, da jim tega ne bomo dovolili,« je naglasil Renzi in poudaril, da mora Evropa spet postati svetel ideal in ne ostati vklenjena v sivo tehnično prerekanje o proračunskih omejitvah. Vlada namerava nekdanji zapor na otočku Santo Stefano z 80 milijoni evrov preurediti v središče za izobraževanje bodočih vodilnih evropskih kadrov. / AKTUALNO Nedelja, 31. januarja 2016 3 slovenska manjšina - Sklep deželne posvetovalne komisije Izredni prispevek za obnovo špetrske dvojezične šole Presežek 700 tisoč evrov iz zaščitnega zakona v rezervni sklad VIDEM - Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino je namenila izredni prispevek 130 tisoč evrov za obnovo špetrske dvojezične šole. Komisija, ki ji predseduje odbornik Gianni Torrenti, je tudi sklenila, da 700 tisoč evrov iz proračunskega presežka zaščitnega zakona nameni v rezervni sklad. Deželni finančni zakon je za tekoče leto namenil v sklad zaščitnega zakona (državni prispevki t.i. primarnim organizacijam) nekaj nad 9,3 milijona evrov, iz Rima pa je v ta namen prišlo okoli 10 milijonov evrov. Komisija se je morala odločiti med takojšnjo porazdelitvijo tega presežka slovenskim ustanovam ali pa teh 700 tisoč evrov dodeliti v rezervni sklad. Izbrala je drugo pot z obvezo, da bo o namembnosti tega zneska odločala v prihodnjih mesecih. In to na osnovi potreb ali morebitnih kriznih situacij posameznih ustanov ter organizacij. Člani komisije so ocenili, da gotovost in trajnost prispevkov iz zaščitnega zakona omogočata manjšini boljše načrtovanje vseh dejavnosti. Za to bo nujno potrebna trezna in strokovna analiza tudi o tem, kako ustanove, prejemnice državnih prispevkov izkoriščajo javne podpore. Odbornik Torrenti je svoj čas omenil možnost izrednih prispevkov (on je takrat govoril o nagradah) za ustanove, ki se bodo najbolj izkazale pri Odbornik Gianni Torrenti Na arhivskem posnetku gradbišče dvojezične šole v Špetru smotrnem koriščanju prispevkov. Takšen način delitve prispevkov po njegovem ne bo nikogar prizadel, a bo nagradil nove oziroma inovativne vsebine. Komisija, ki se je tokrat sestala v Vidmu, je - kot rečeno - namenila izredni prispevek za obnovo matične stavbe špetrske dvojezične šole. Občina Špeter je, kot smo poročali, v postopkih ter dražbah za obnovitvena dela prihranila okoli 130 tisoč evrov, ki bi jih morala sedaj vrniti v državne blagajne. Župan Tiziano Manzini je na ta zaplet opozoril poslanko Ta-maro Blažina, ki se je aktivirala za rešitev tega birokratsko-finančnega zapleta. Našla se je rešitev za izredni prispevek obnovi dvojezične šole iz sklada zaščitnega zakona. In sicer iz člena številka 21 (zaščita družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov), ki v tretjem členu izrecno določa finančno pomoč za razvoj vi-demske pokrajine, kjer je zgodovinsko navzoča slovenska manjšina. Iz tega proračunskega poglavja je ostalo neizkoriščenih 1,4 milijona evrov. Prispevek, ki ga je komisija odobrila soglasno, pomeni tudi solidarnostni ukrep za Beneške Slovence. (st) percoto - Pobuda istoimenske žganjarne Slavnostna podelitev uglednih nagrad Nonino PERCOTO - Družina Nonino je na včerajšnji slavnosti podelila ugledne nagrade, ki nosijo ime po istoimenski žganjarni. Nagrada Risit d'Aur je šla domačima vinarjema Marcu Simonitu in Pierpaolu Sirchu (na sliki), mednarodno nagrado pa je prejel švedski pisatelj Lars Gustafsson. Priznanje za promocijo branja je šlo tržaški ustanovi Nati per leggere, medtem ko je nagrado Nonino za življenjsko delo prejel francoski sociolog Alaina Touraine. koper-trst sandor.tence@primorski.eu Illy je imel prav Eden večjih partnerjev Luke Koper iz Avstrije je v petek 150 zabojnikov iz koprskega preusmeril v tržaško pristanišče. Za to seje odločil zaradi zamud tovornih vlakov in splošni zasičenosti tovornega prometa na slovenskih tirih. Slovenske železnice obljubljajo, da bodo v roku nekaj dni zagotovile normalno pretočnost tovornega prometa, a škoda je že narejena. Zgodilo se je, kar so se v Kopru bali in že nekaj časa napovedovali. Očitno zaman. Verjamemo, da bodo Slovenske železnice kmalu rešile težave, ki pa se bodo prej ali slej ponovile. Zaradi strukturne dotrajanosti slovenskega železniškega omrežja in istočasno zaradi drugega tira Divača-Koper, ki ga še nekaj let ne bo, če sploh kdaj bo. Brez drugega tira se koprsko pristanišče ne more razviti in lahko le nazaduje. Tudi v korist Trsta. Poleg vseh drugih problemov, začenši z odnosom Ljubljane do Kopra, »beg« kontejnerjev iz slovenskega v tržaško pristanišče, znova odpira vprašanje železniške povezave med Trstom in Koprom. Dovolj, da se zruši skala ali sproži manjši plaz pri Črnem kalu ali Kozini, je koprsko pristanišče ohromljeno. Čeprav nisem izvedenec, sem prepričan, da bi železniška povezava med Trstom in Koprom koristila obema mestoma in njunima pristaniščema. Kopru, da bi se v primeru naravnih nesreč ali drugih težav izognil ozkemu grlu enotirni železnici, Trstu pa, da bi imel alternativo že močno zasičeni progi do Benetk. Politika, ki bi morala odločati, je kratkovidna oziroma slepa. Ko je tržaški župan Riccardo Illy predlagal železniško povezavo s Koprom, ga je Slovenija kratko malo prezrla. V Ljubljani so ga nekateri celo zmerjali za italijanskega nacionalista, kot takrat, ko je Illy pozval Slovenijo naj podaljša avtocesto do Madžarske. Ljubljana je potem to naredila tudi sebi v korist, kar je seveda prav. »Beg« zabojnikov iz Kopra v Trst bo najbrž ostal osamljen primer, morda pa tudi ne. zda - Tik pred jutrišnjim prvim zborovanjem demokratske stranke v Iowi v predsedniški volilni kampanji Hillary Clinton znova v težavah Še nerazčiščena afera z elektronsko pošto - Republikanci jo zaradi tega napadajo, demokrat Bernie Sanders pa trdi, da zadeve ne bi smeli »politizirati« NEW YORK - State Department je v petek priznal, da dela elektronske pošte nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton ne bodo objavili kljub sodnemu nalogu, ker so obveščevalci zahtevali, da se ga označi kot strogo zaupnega. Novica predstavlja dodaten udarec predsedniški kandidaturi Clintonove tik pred jutrišnjim zborovanjem demokratske stranke v Iowi. Tiskovni predstavnik State Departmenta John Kirby je dejal, da zaradi zahteve obveščevalcev določenega dela elektronske pošte iz časa, ko je bila Clintonova državna sekretarka, ne bodo objavili. Povedal je, da gre za 22 posameznih elektronskih sporočil na skupno 37 straneh, ki jih je poslala z zasebnega strežnika. »Ti dokumenti niso bili označeni kot zaupni v času, ko so bili poslani,« je zatrdil Kirby in dodal, da je bilo šele pred načrtovano javno objavo ugotovljeno, da vsebujejo zaupne informacije. Poudaril je, da so ameriške obveščevalne službe zahtevale, naj se dokumentom doda oznaka zaupnosti. Predstavnikovi Clintonove so se kritično odz- vali na napoved State Departmenta in zahtevali, naj se elektronska pošta objavi v celoti, da bi se tako izognili škandalu, ki bi lahko hudo škodoval njeni kampanji. Trdijo, da se pretirava z oznakami o zaupnosti informacij. Republikanci so medtem napoved State De-partmenta že izkoristili za napade na Clintonovo. »Če bi to storil eden od mojih uslužbencev, bi bil odpuščen in bi ga preganjali,« je dejal senator Marco Rubio, republikanski predsedniški kandidat. »Že samo zaradi tega bi morala biti diskvalificirana« je povedal Rubio. Predsednik nacionalnega odbora republikanske stranke Reince Priebus je zatrdil, da je Clintonova s tem dokazala, da ji ni mogoče zaupati predsedniškega položaja. Bernie Sanders, demokratski protikandidat Clintonove, je medtem pozval, naj se postopki preverjanja elektronske pošte ne »politizirajo«. Sanders se bo s Clintonovo jutri pomeril v zvezni državi Iowa, kjer bodo potekala strankarska zborovanja demokratov in republikancev za izbiro predsedniških kandidatov. Največji problem Clintonove pri volivcih je bil že doslej pomanjkanje zaupanja. V primeru, da bi zaradi preiskave elektronske pošte prišlo do vložitve kazenske ovadbe, pa bi bilo njene predsedniške kandidature konec. Pravni strokovnjaki v ZDA menijo, da se to najverjetneje ne bo zgodilo, vsaj glede na to, kar je bilo doslej razkrito. Vendar pa zvezni preisko- valni urad FBI nadaljuje preiskavo, poteka pa tudi notranja preiskava State Departmenta, kdaj je bila na sporno elektronsko pošto z zasebnega strežnika Clintonove dodana oznaka zaupno. Ameriški mediji so lani razkrili, da je Clintonova v času vodenja State Departmenta uporabljala zasebni strežnik elektronske pošte. Trdila je, da tam ni bilo nič uradnega oziroma zaupnega. Sodišče je ukazalo objaviti vso elektronsko pošto, pri čemer doslej ni bilo odkrito nič spornega. Vsi doslej znani sporni primeri elektronske pošte so dobili oznako zaupno kasneje, ko Clintonova več ni bila državna sekretarka, torej ni zavestno ali nehote kršila zakona. Če pa bo preiskava pokazala, da je bila pošta označena kot zaupna, ko jo je Clintonova pošiljala ali sprejemala, pa bo zgodba dobila povsem druge razsežnosti. Tudi brez tega je politična škoda precejšnja. Republikanski kandidati jo nenehno napadajo, da je bila vsaj malomarna z državnimi skrivnostmi, zaradi česar si naj ne bi zaslužila položaja predsednice ZDA. 4 Nedelja, 31. januarja 2016 ALPE-JADRAN / slovenija - Verižna trčenja več kot 70 vozil v megli na primorski avtocesti • v v i • • nesrea pri Senožečah najmanj štirje mrtvi in trideset ranjenih SENOŽEČE - V včerajšnji strahoviti prometni nesreči na primorski avtocesti so po še neuradnih podatkih umrli štirje ljudje, trideset pa jih je ranjenih in so jih prepeljali v klinični center v Ljubljani ter bolnišnici v Izoli in Šempetru. V Izolo so menda prepeljali tudi nekaj ranjenih italijanskih državljanov. Tragična bilanca se lahko žal sicer še spremeni, saj se reševalne ekipe do sinoči še vedno niso prebile do vseh poškodovanih. Po podatkih sežanskih gasilcev, ki so med prvimi dospeli na kraj tragedije, je bilo v nesreči udeleženih okoli 70 vozil, med njimi tudi tovorna vozila in avtobus. Do verižnega trčenja vozil med priključkom Senožeče in razcepom Nanos proti Ljubljani je prišlo okoli 14. ure, ko je bila tam precej gosta megla. Kot so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili na koprski policijski upravi, so prometni nesreči botrovale slaba vidljivost zaradi megle, neprilagojena hitrost in prekratka varnostna razdalja. Po dosedanjih ugotovitvah so prvemu večjemu naletu več kot 50 vozil sledili še trije manjši naleti. Po nekaterih neuradnih Grozljiva prizora z včerajšnje prometne nesreče na primorski avtocesti med Senožečami in Razdrtim v smeri Ljubljane rtv slo podatkih naj bi manjši naleti terjali še peto smrtno žrtev. Eden izmed bralcev slovenskih spletnih portalov je opozoril tudi na to, da Darsova signalizacija na območju nesreče ni bila primerna. Reševalci so ranjence prepeljali v ljubljanski univerzitetni klinični center ter v izolsko in šempetrsko bolnišnico. Vodja kirurškega urgentnega bloka ljubljanske kirurške klinike Anže Kristan je sinoči v izjavi za medije pojasnil, da so na zdravljence sprejeli devet poškodovancev. Zdravnikom so priskočili na pomoč tudi njihovi kolegi, ki so bili v pripravljenosti. Policija do poznih ur ni sporočila podrobnosti o narodnosti mrtvih in ranjenih. V trenutku ko zaključujemo redakcijo, je primorska avtocesta še vedno zaprta v obe smeri. Za osebna vozila so priporočali uporabo regionalne ceste Senožeče-Razdrto in obratno. Posledično je zaprta tudi hitra cesta Vipa-va-razcep Nanos v smeri Kopra in Lju-bljane.Priklopnike in polpriklopnike, ki so namenjeni proti Kopru, izločajo pri Postojni. Pri odstranjevanju posledic nesreče sodeluje tudi skoraj 70 gasilcev. Na primorski avtocesti pri Postojni se je 28. decembra 2014 do včerajšnje zgodila najhujša prometna nesreča v Sloveniji po številu udeleženih - 51 vozil in 120 ljudi. Do nje je prišlo, potem ko se je na avtocesti prevrnil tovornjak, vanj pa je nato v slabi vidljivosti naletelo več vozil. Umrl je 25-letni državljan Švice, poškodovanih pa je bilo še 39 ljudi, trije huje. Na avtocesti med Višnjo Goro in Grosupljem pa je 28. novembra 2011 zaradi goste megle in neprilagojene hitrosti verižno trčilo 38 vozil, v katerih je bilo 51 ljudi. Trije so umrli. zskd - Delovno zasedanje treh pokrajinskih odborov v Jamljah Ocenili finančne novosti Spomladi kongres za izvolitev novega predsednika - Pripravili načrt dejavnosti v letu 2016 JAMLJE - Z novim deželnim pravilnikom za financiranje slovenskih društev in organizacij v Italiji se je odprlo novo obdobje delovanja tako za večino slovenskih kulturnih društev v Italiji kot za kulturne zveze, kakršna je Zveza slovenskih kulturnih društev. Organizacija je v preteklih tednih doživela tudi nekaj kadrovskih sprememb. Da bi bili kos novemu obdobju delovanja, se je vodstvo ZSKD odločilo, da skliče plenarno srečanje vseh vodstvenih organov. Tako so se preteklo soboto dopoldne zbrali v prostorih društva AKŠD Kremenjak v Jamljah člani treh pokrajinskih odborov in deželnega odbora zveze. Rezultat vsebinsko bogatega srečanja je sklep, da bo Zveza slovenskih kulturnih društev sklicala spomladi kongres, ki bo odločal o imenovanju no- vega predsednika in vodstvenih organov. Po odstopu Igorja Tute je prevzela namreč funkcijo vršilca dolžnosti predsednika dosedanja podpredsednica Živka Persi, ki je ravno z Igorjem Tuto uvedla sobotno delovno zasedanje. V zvezi z novim načinom financiranja malih društev, za katero bodo vključno z letom 2015 poskrbele zveze, so se člani seznanili z dosedanjimi prehojenimi koraki. Zveza slovenskih kulturnih društev je že oddala pristojni deželni službi prošnjo tako za leto 2015 kot za leto 2016. Porodila se je sicer potreba po učinkoviti metodi porazdeljeva-nja že omenjenih sredstev društvom. Nastala je operativna skupina, ki bo pripravila nov pravilnik, o katerem bodo sklepale članice ZSKD na že napovedanem kongresu. Srečanje v Jamljah je bilo tudi pri- Člani treh pokrajinskih odborov in deželnega odbora ZSKD na delovnem zasedanju v Jamljah ložnost, da je tridesetčlanska upravi-teljska skupina poglobljeno analizirala vsebinski načrt dejavnosti za leto 2016. V naslednjih mesecih bodo potekale ustaljene prireditve, kot so Primorska poje in Revija kraških pihalnih godb, ter nekatere novosti: med vsemi izstopata izobraževalni seminar za mentorje gledaliških skupin in seminar na področju utrjevanja rabe slovenskega jezika v društvih. V zaključnem delu zasedanja je beseda tekla še o davčnih in knjigovodskih uslugah, ki jih ZSKZ ponuja kot servis članicam. Zbornik Zveze slovenskih kulturnih društev je zaključil pestro srečanje. O projektu je spregovorila njegova urednica Valentina San-cin, ki je hkrati napovedala predstavitev publikacije v sklopu kongresnega dogajanja. sežana - Viktor Saksida, Svet v prgišču Krasu je zagotovil vir pitne vode SEŽANA - Viktor Saksida, ki se je rodil 24. marca 1922 leta v Svetem pri Komnu, je za bogat, neprecenljiv prispevek in pečat, ki ga je pustil v razvoju sežanske občine s poudarkom na jamarskem in arheološkem področju postal leta 2011 častni občan Občine Sežana. Najbolj je zaslužen za odkritje kvalitetne pitne vode v Brestovici pri Komnu, ki se že 30 let neprekinjeno pretaka po Brestoviškem vodovodu po Krasu vse do obale. O svojem bogatem življenju je izdal knjigo Svet v prgišču, ki so jo pred kratkim predstavili v sežanski Kosovelovi knjižnici in v Gor-janskem, kjer je sedež društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Kras in s pomočjo katerega je knjiga zagledala luč sveta. »Zahvalim se skupini jamarjev sežanskega jamarskega društva, s katerimi smo odkrili lastni vodni vir za Kras in so mi pomagali pri raziskovanju vodnih virov v Brestovici pri Komnu. ... Do tedaj je bilo uradno stališče Ministrstva za okolje in takratne sežanske občine, da v Bre-stovici ni vode. Mi pa smo začeli raziskovati v neznani jami, ki je nastala po 2. svetovni vojni, kjer so domačini kopali pesek za gradnjo stanovanjskih blokov v Sežani, in tako odkrili ogromne bazene vodnih virov čiste in zdrave vode, s katero se še danes po treh desetletjih oskrbujejo Kraševci,« je na predstavitvi knjige s 188-stranmi dejal Saksida. Ob večjem številu fotografij, ki jih hrani avtor, je avtorske fotografije posnela mga. Katarina Sadovski. Knjigo, ki je izšla v nakladi 250 izvodov, sta založila avtor in Univerza za tretje življenjsko obdobje Kras, ki jo vodi predsednica Nadja Mislej Božič. »Viktor se je naši univerzi pridružil že v samem začetku. Že takrat smo spoznali, da starost ne pomeni betežnost. Ko pa sem se pred štirimi leti upokojila kot direktorica knjižnice, je začela nastajati tale Viktor Saksida ok knjiga, ki jo bodo z veseljem vzele v roke tudi bodoče generacije,« je poudarila Mi-slej Božičeva, ki je Viktorju Saksidi izročila listino častnega člana Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras. Knjiga zajema dnevnik spominov, jamarski dnevnik, raziskavo vodnih virov, priznanja in pohvale ter krajše zapise svojcev, prijateljev in strokovnih delavcev ter skuša osvetliti življenjsko pot Kraševca, vojaka, ujetnika, moža, očeta, človeka, ki mu je bilo večkrat zaupano vodenje različnih podjetij. Po njem je imenovan tudi Viktorjev spodmol in kredna bodičasta riba, Jadran Sterle pa mu je namenil glavno vlogo v dokumentarnem filmu Potohodec s Krasa. Viktor, ki je veliko časa namenil raziskovanju Krasa, je odkril kar 17 arheoloških postaj na Krasu, zajetno paleonto-loško zbirko pa je podaril tudi Prirodo-slovnemu muzeju Slovenije. Olga Knez Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Na tržaškem sodišču slovesno odprtje sodnega leta V FJK ni mafijskih združb Manj je tudi kaznivih dejanj To zaradi gospodarske krize in poostrenega nadzora - Paziti na kazniva dejanja, tipična za obmejni prostor ZauPni svetovalec Občine Tist -J \ I -J J J ' \ JI Občina Trst ie sprožila postopek za no- 1 4 Nedelja, 31. januarja 2016 APrimorski ~ dnevnik Zasedanje javnih površin Urad Občine Trst, pristojen za vprašanje zasedanja javnih površin, sporoča, da se bodo od jutri dalje obrani in podjetja obračali na občinsko upravo glede vprašanja javnih površin tudi po tele-matski poti, saj so od 1. januarja vpeljali in testirali zadevni portal. Dostop do portala bo možen preko spletne strani www.retedvica.trieste.it/nrocedimenti. Odprtje sodnega leta je potekalo v veliki dvorani prizivnega sodišča fotodamj@n V Furlaniji Julijski krajini ni mafije, število kaznivih dejanj pa se je zmanjšalo zaradi gospodarske krize in poostrenega nadzora: tako bi lahko tolmačili poročilo glavnega tožilca tržaškega prizivnega sodišča Daria Groh-manna, ki ga je slednji prebral na včerajšnjem slovesnem odprtju novega sodnega leta v sodni palači v Trstu. Odprtje je potekalo v dopoldanskih urah v dvorani prizivnega sodišča, kjer je glavno poročilo podal namestnik predsednika le-tega Alberto Da Rin. O vsebini poročila smo obširno poročali v včerajšnji izdaji, naj tu le ponovimo, da je kljub težavam z osebjem od 1. julija 2014 do 30. junija 2015 zastaralo le šest odstotkov procesov (na vse-državni ravni pa 23 odstotkov), prvič po dvajsetih letih pa bo mogoče povečati število sodnega osebja. V preteklem obdobju se je tudi povečalo število prizivov na zavrnjene prošnje priseljencev za azil (prizivov je bilo 644), veliko breme pa predstavlja dejstvo, da morajo po novem sodišča sama poskrbeti za vzdrževanje in stroške poslopij, tudi v FJK pa se uveljavlja tele-matski proces. A vrnimo se k tožilcu Grohman-nu in njegovemu poročilu. V le-tem se ugotavlja, da v FJK ni beležiti prisotnosti kriminalnih združb mafijskega značaja, čeprav zaskrbljujočih signalov, ki terjajo ohranitev visoke stopnje budnosti na teritoriju, tudi ne manjka. V naši deželi se je, razen v redkih pri- Tožilec Dario Grohmann fotodamj@n merih, tudi na splošno zmanjšalo število kaznivih dejanj, kar gre pripisati bodisi hudi gospodarski krizi zadnjih petih let bodisi povečanemu nadzorovanju teritorija. Do okrepljenega nadzora je prišlo zaradi povečanja migracijskih tokov in teroristične nevarnosti, posredno pa je to vplivalo tudi na »navadne« kriminalne dejavnosti, je opozoril Grohmann. Slednji je ob tem tudi poudaril, da je treba stalno posvečati veliko pozornost kaznivim dejanjem, ki so tipični za obmejna območja, kot so npr. mednarodna trgovina z drogo, tihotapstvo, pranje denarja in spodbujanje nezakonitega priseljevanja. Zadovoljstvo nad poročili je izrazil predsednik deželnega sveta FJK Franco Iacop, po čigar besedah podatki, ki so bili predstavljeni, kažejo na pozitivno delovanje pravosodja v FJK, kjer se stalno zmanjšuje število nerešenih sporov in se krajšajo časovni roki za določitev postopkov, sodna dejavnost pa se na splošno izboljšuje tako v kvantitativnem kot kakovostnem smislu. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje z deželno upravo, ki je sodstvu dala na voljo tudi lastno osebje, je prepričan Iacop, ki je glede odsotnosti mafije v FJK tudi poudaril, kako si Dežela, predvsem pri velikih investicijah, stalno prizadeva bdeti nad upravljanjem z javnim denarjem. trst - Ul. Rossetti Trčila avtomobil in skuter Ul. Rossetti je včeraj okoli 12.30 prišlo do nesreče, v katero sta bila vpletena avtomobil in skuter. Najhuje jo je skupila voznica skuterja, ki je utrpela zlom noge in več udarcev, zato so jo reševalci službe 118 nujno prepeljali v katinarsko bolnišnico. Okoliščine nesreče so preiskovali lokalni policisti. Divja prašiča na cesti V Ul. Fleming nad tržaško univerzo pa sta že v četrtek zvečer divja prašiča povzročila nesrečo. Okoli 22. ure sta nepričakovano prečkala cesto, medtem ko je po njej vozil 34-letni skuterist, ki se je vračal domov. Moški je izgubil nadzor nad vozilom in padel na tla, pri čemer je utrpel več ran in zlom roke, skuter pa je uničen. Vojska in policija ustavili migrante Policija in vojska pri nekdanjem mejnem prehodu Lipica fotodamj@n Vojaki, ki v tem obdobju skupaj s pripadniki sil javnega reda nadzorujejo mejo, so v zadnjem času ustavili več ilegalnih priseljencev, med katerimi sta bila dva z odprtimi računi s pravico. Tako je vojaška izvidnica pri Pesku ustavila minibus z romunsko registracijo, ki je vozil v Italijo. Pri pregledu so naleteli na romunskega državljana A.P., na račun katerega je bil svoj-čas odrejen izgon iz italijanske države. Skupaj s policisti so vojaki ustavili tudi sedem ilegalnih priseljencev, od katerih so enega iskale avstrijske oblasti, katerim so ga naposled tudi izročili. Prosila sta za azil in trgovala z drogo Karabinjerji tržaškega pokrajinskega poveljstva so v petek zvečer aretirali mlada prosilca za azil, ki sta se ukvarjala z razpečevanjem droge. Gre za afganistanska državljana Z.N. in Z.R., oba stara komaj 21 let, a že znana silam javnega reda zaradi kaznivih dejanj ropa, povzročitve telesnih poškodb in nespoštovanja določil o vstopu in bivanju tujcev v Italiji. Mladeniča sta se okoli desetih zvečer mudila v bližini pomola Audace, ko ju je opazila kara-binjerska izvidnica. Možem postave se je previdno obnašanje Afganistancev zdelo sumljivo, zato so se približali dvojici, da bi ju pregledali, ob pogledu na uniformirance pa sta mladeniča poskusila zbežati, a so ju takoj ustavili. Sum karabinjerjev se je izkazal za utemeljenega: pri 21-letnikih so namreč našli kakih sto gramov hašiša v zavojčkih, dodatnih petdeset gramov pa so našli med preiskavo v stanovanju mladeničev, kjer je bilo še nekaj gotovine, elektronska precizna tehtnica in material za pripravo odmerkov droge. Karabi-njerji so vse skupaj zasegli, mladeniča pa aretirali in prepeljali v koronejski zapor. Sodnik za predhodne preiskave je včeraj dopoldne potrdil pripor. Obsodili so ga v Trstu, aretirali pa v Piemontu Karabinjerji iz kraja Bra v pokrajini Cuneo v Piemontu so aretirali 55-letnega goljufa S.G. Možakarja, ki je sedaj v zaporu v Astiju, je bilo namreč svojčas tržaško sodišče obsodilo na dve leti in pol zapora zaradi številnih spletnih goljufij, ki jih je izvedel s pomočjo lažnih predplačniških kartic, med njegovimi žrtvami pa so bili očitno tudi Tržačani. Občina Trst je sprožila postopek za dodelitev funkcije zaupnega svetovalca. Prijavo je treba izpolniti v italijanskem jeziku na navadnem papirju in podpisano poslati Službi za človeške vire, komunikacijo in storitve za občane Občine Trst na Veliki trg št. 4, 34121 Trst do 10. februarja do 12.30. Do takrat je mogoče poslati prijavo tudi na naslov overovljene elektronske pošte comune.trie-ste@certgov.fvg.it ali pa jo osebno nesti v urad za protokol v Ul. Punta del For-no 2 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 14. uro in 16.30. Za informacije sta na voljo funkcionarka Elisabetta Belul-lo (telefon 040-6754452, e-mail elisa-betta.belullo@comune.trieste.it) in predsednica jamstvenega odbora Rossana Zagaria (telefon 040-6754389, e-mail rossana.zagaria@comune.trieste.it). Revizorji Občine Trst V četrtek, 4. februarja, ob 12.30 zapade rok za vložitev kandidatur za člane kolegija revizorjev Občine Trst za tri-letje 2016-2018. Vložiti jih je treba v občinskem vložišču v Ul. Punta del For-no 2 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 14. uro in 16.30, ali pa poslati na naslov overovljene elektronske pošte co-mune.trieste@certgov.fvg.it. Informacije so na voljo na spletni strani www.re-tecivica.trieste.it, v občinskem uradu za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2 (telefon 040-6754850, faks 040-6756060) in pri glavnem tajništvu (telefon 0406754415 in 040-6754378). Avto za paliativno oskrbo Na sedežu izobraževalnega centra tržaškega zdravstvenega podjetja so predali nov avtomobil znamke Fiat Panda, ki ga je Fundacija CRTrieste podarila onkološkemu socialnemu središču zdravstvenega podjetja. Avto bo omogočil varno nadaljevanje nudenja paliativne oskrbe bolnikom na domu. trst - Danes Na Trgu Oberdan protestni shod proti železarni Danes ob 15. uri se bodo na Trgu Oberdan zbrali nasprotniki škedenjske železarne, na sporedu bo demonstracija na pobudo Odbora 5. december. Organizatorji opozarjajo, da železarna še vedno onesnažuje, čeprav naj bi po nekdanjih napovedih vse težave rešili do konca leta 2015. Pobudniki obenem svarijo politike, naj ne izkoriščajo te teme v volilne namene, kot se je večkrat dogajalo v preteklosti, ko so obljube, povezane z železarno (in z njenim morebitnim zaprtjem) nekaterim kandidatom prinesle več tisoč glasov. K protestnemu shodu so vsekakor pristopili tudi razni politiki, začenši z Gibanjem 5 zvezd, pa tudi tržaški senator (in nekdanji predstavnik omenjenega gibanja) Lorenzo Battista in še nekateri politiki. Podporo je izrazila tudi televizijska oddaja Le Iene, ki je že nekajkrat kritično obravnavala problem železarne. 6 Nedelja, 31. januarja 2016 TRŽAŠKA / nabrežina - Večer ob dnevu spomina v organizaciji občinske uprave Spomin na pozabljeno italijansko taborišče v Viscu V Kamnarski hiši predaval Ferruccio Tassin, ki si vztrajno prizadeva za ureditev spominskega parka V devinsko-nabrežinski občini so se v četrtek poklonili dnevu spomina s spominom na kraj, za katerega bi - tako kaže - nekateri želeli, da bi izpadel iz italijanskega, pa tudi slovenskega kolektivnega spomina. Občinska uprava je v Kamnarsko hišo povabila zgodovinskega raziskovalca Ferruccia Tassina, verjetno največjega poznavalca žalostne zgodbe o fašističnem zbirnem taborišču v Viscu pri Palmanovi. Gosta je predstavila odbornica za kulturo Marija Brecelj. Tassin je - tudi s pomočjo videoposnetkov in fotografskega gradiva - verjetno že stotič obnovil, kaj se je v taborišču v Viscu dogajalo. Kljub temu pa mu še ni uspelo prepričati krajevnih upraviteljev, naj tam, tudi s pomočjo evropskih sredstev, uredijo spominski center in ogradijo park. Območje, na katerem je delovalo taborišče, je obsegalo kakih 140 tisoč kvadratnih metrov. Pred drugo svetovno vojno so bile tam vojaške kasarne, med vojno, do zloma Italije, so jih fašistične oblasti preuredile v zbirno taborišče, v katero so zaprle od 3 do 4 tisoč ljudi, največ Slovencev in Hrvatov. Po vojni so tisti prostor uporabili kot taborišče za italijanske begunce, ki so se vračali v Italijo, potem so vse podrli, območje je postalo zaraščeno, na terenu pa so še vidne sledi kasarn. Dvajset jih je bilo, bile so logistično srce taborišča. Okrog njih so taboriščniki živeli v barakah in šotorih, od katerih ni nič ostalo, je spomnil Tassin. Med taboriščniki so bili tudi otroci. Med svojim raziskovanjem je dva tudi spoznal. Takrat sedemletni deček še živi v Ljubljani. Deklica, Hrvatica, ki se je bila preselila v Osoppo, pa je hotela, naj se je prav on, Tassin, spomni, ko je pred nekaj leti odšla. »Ko je pravila okoli, vaš-čanom, kaj se je dogajalo tam blizu v Viscu, ji niso verjeli,« je opozoril Tassin. Prav nevarnost pozabe je vodila Tassina pri svojem raziskovanju, da bi osvetlil to, kar se je tam dokazalo in iz- trst - Predavanje Novosti na področju zadolženosti Društvo Noe organizira jutri ob 20.30 konferenco v ora-toriju v Ulici Chiadino 2 (župnija Ul. Rossetti). Naslov srečanja je »Varstvo pravic državljanov: Zakon št. 3/2012 o preprečevanju prevelike zadolženosti«. Predavala bo podjetnica Marina Trenta, ki bo predstavila omenjeni zakon, torej tako imenovani zakon za preprečevanje samomorov. Ta zakon je v naš pravni red prvič uvedel postopke za zmanjšanje zadolženosti v korist tistih, za katere ni predvidena možnost stečaja (zasebniki in potrošniki, trgovci, profesionalci, kmetje, manjši podjetniki). Postopek za zmanjšanje zadolženosti jim omogoča, da znižajo dolg na stopnjo, ki jo lahko na podlagi dejanskih trenutnih zmogljivosti res vrnejo. Preostali del zneska (tudi več kot 50 odstotkov) pa se črta. Dodatne informacije na elektronskem naslovu noeinfo-noe@yahoo.it. Ferruccio Tassin v Kamnarski hiši v Nabrežini fotodamj@n podbil trditve tistih, ki so zanikovali obstoj taborišča. Tam je bil pred leti vendar postavljen spomenik, ko pa je spomeniško varstvo iz zgodovinskih razlogov vinkuliralo območje kakih 70 tisoč kvadratnih metrov, so krajevni upravitelji vložili priziv proti odločitvi, ker so imeli očitno za tisto območje drugačne, prav nič spominsko-zgodovinsko namene. Po zavrnjenem prvem prizivu so vložili drugega, potem še tretjega. In še vztrajajo. Ferruccio Tassin srčno upa, da jim ne bo uspelo. Visco je »edino še ohranjeno, vidno taborišče v Italiji, zato bi bilo nedopustno, da bi potonilo v pozabo.« Temu odkrivanju, razkrivanju, priznavanju in ohranjanju spomina na preteklost je posvetil domala celo življenje. Kar po svoje ne čudi. Taborišče v Viscu je delovalo od leta 1941 do leta 1943. Ferruccio Tassin se je rodil leta 1944, v Viscu. Marjan Kemperle visco - Gabrovec »Lager, ki zasluži priznanje« Prav v Viscu, na kraju nekdanjega fašističnega taborišča, je bila včeraj prireditev v spomin na trpljenje taboriščnikov. V imenu deželnega sveta je govoril podpredsednik Igor Gabrovec, ki je izpostavil, da je tam šlo za fašistični lager, ki ne sme nikakor romati v pozabo. Podpredsednik je omenil hvalevredno vlogo prof. Ferruccia Tassina, ki si prizadeva za ohranitev spomina tega taborišča v nekdanji vojašnici Luigi Sbaiz. Tam je Občina Visco svoj čas načrtovala trgovsko središče, ki pa ga skoraj gotovo ne bo. Gabrovec je domači županji Eleni Cecotti položil na srce, da je treba nekdanje taborišče zaščititi pred pozabo. V zvezi s tem je omenil obveze in obljube nekdanjih predsednikov vlad Italije in Slovenije - Enrica Lette in Alenke Bratušek - ter prizadevanja uglednih kulturnikov, med katerimi je tudi Boris Pahor. Gabro-vec je predlagal, da bi v Viscu postavili spomenik vsem prega-njancem. in memoriam - Guido Botteri Človek, ki je gledal naprej Bil je pokrajinski tajnik KD, ustanovitelj gledališča FJK in ravnatelj deželnega sedeža RAI V 89. letu starosti je umrl Guido Botteri, vsestranska osebnost, ki je močno zaznamovala tržaško kulturno in politično življenje predvsem v letih pred podpisom Osimskega sporazuma (leta 1975), a tudi pozneje. Rojen je bil v Trstu, kamor so se njegovi predniki preselili s Tridentinskega, prebival pa je v Prečniku. Pokojni Botteri je bil, kot se temu pravi, večplastna osebnost, ki je znala zelo dobro spojiti politiko s kulturo in z zgodovino. Tržaškim Slovencem bo ostal v spominu kot pokrajinski tajnik Krščanske demokracije, ki je odprl pot vstopu Slovenske skupnosti v tržaško mestno upravo in imenovanju Dušana Hreščaka za prvega slovenskega občinskega odbornika. Botteri je bil s Corradom Belcijem politična glava tedanje morotejske stru-je v KD, ki je obračunala s do tedaj prevladujočo desno strankino komponento in dejansko položila temelje za Osimo. Potem se je na tržaški politični sceni zgodilo, kar se je zgodilo; morotejci pa so imeli pomembno, če že ne odločilno prepričevalno vlogo, da je Rim sklenil dogovor z Jugoslavijo. Zanimivo, da Botteri, ki ga je politika tako zanimala, ni nikoli kandidiral na volitvah. Botteri bo ostal zapisan tudi kot eden od ustanoviteljev Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine. Pod njegovim umetniškim vodenjem se je Rossetti odprl ne samo sodobnim gledališkim tokovom, temveč tudi dra-maturgiji z območja nekdanje Jugoslavije, kar je bilo prej nepojmljivo. De- Pokojni Guido Botteri na svojem domu v Prečniku set let je bil ravnatelj deželnega sedeža RAI, ki je z njim doživel kakovostno rast. Ljubezen do novinarstva je posredoval hčerki Giovanni, trenutno dopisnici TG 3 v ZDA. Botteri se je zlasti v letih po upokojitvi veliko posvečal publicistiki in proučevanju tržaške polpretekle zgodovine. Za založniško hišo Studio Te-si je spodbudil več biografij znanih tržaških osebnosti, med drugim Jakoba Ukmarja, ki jo je napisal Alojz Rebula, ter Srečka Kosovela, ki jo je prispeval Boris Pahor. Sam je napisal biografijo škofov Antonia Santina in Lui- trst - DSI in GM na jutrišnje razmišljanje o preteklosti Kulturna in umetniška preteklost Trsta bo jutri predmet debatnega večera v Peter-linovi dvorani, ki ga prirejata domače Društvo slovenskih izobražencev in Glasbena matica (GM). V ospredju bo knjiga Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju, ki je izšla lani, sicer z letnico 1914. V Trstu so jo predstavili v novembru, vendar brez večjih odmevov, ki jih gotovo zasluži, saj avtorji v njej obravnavajo obdobje najbolj nagle rasti tržaškega mesta, od pomladi narodov do nastopa fašizma. Knjiga obsega enajst razprav s simpozija, ki ga je GM organizirala leta 2008 v Narodnem domu ob stoletnici svoje ustanovitve. Razprave je zbral in uredil Aleksander Rojc, dvojezična publikacija je opremljena z opombami in sintezami člankov v angleščini. Rojc v uvodu poudarja, da razmišljanje o preteklosti ne sme nikoli biti nostalgična praksa, ampak kolikor je mogoče podprta z objektivnimi znanstvenimi podatki, ki lahko edini razkrivajo preteklost. Avtorji so Alek-sej Kalc, Borut Klabjan, Salvator Žitko,Tat-jana Rojc Cristina Benussi, Milček Komelj, Donata Levi, Aleksander Rojc, Stefano Bianchi, Stanislav Tuksar in Ivano Cavallini, ki so v svojih raziskavah zbrali dragocena spoznanja o življenju, kulturni in umetniški izraznosti tržaških Slovencev, a tudi Hrvatov in Čehov, ki so bili nekoč zaznaven element rasti in razvoja tega mesta. Večkrat v kon-trapoziciji z italijansko večino. Knjigo bo predstavil Bojan Brezigar, ki se bo pogovarjal z Aleksandrom Rojcem ter nekaterimi avtorji razprav. Svojo prisotnost sta napovedala tudi predsednica GM Milena Padovan in Miloš Budin, ki je v knjigi prispeval uvodno razmišljanje. foto damj@n gija Fogarja. Doma je bil tudi v zgodovini slovenskih katoliških mislecev in slovenskega duhovništva, začenši z Ukmarjem in Virgilom Ščekom. Botterija so odlikovali velika radovednost, razgledanost in občutek za mero, v ključnih trenutkih pa se je znal boriti za svoje ideje in prepričanja. Posebno ko je bil za krmilom Krščanske demokracije. Osimska pogodba je bila tudi njegova zmaga, posledična prevlada Liste za Trst pa njegov politični poraz. Botteri dogajanj sicer ni tako tolmačil in čas mu je dal prav. Sandor Tence trst - GM Trikrat dan slovenske kulture Glasbena matica bo letos potrojila svojo investicijo v Dan slovenske kulture, saj bo od 3. do 17. februarja priredila kar tri dogodke, ki bodo potekali v Gallusovi dvorani na sedežu šole v Trstu. V sredo, 3. februarja, ob 18. uri bo gost šole skladatelj in pedagog Bojan Glavina. Profesor klavirja, ustanovni član Društva klavirskih pedagogov Slovenije in skladatelj, ki se zelo pogosto pojavlja s svojimi deli tudi v programih učencev Glasbene matice, bo ob tej priložnosti predstavil svoje umetniško delo z recitalom. V ponedeljek, 15. februarja, ob 18.30 bo sledil večer z dobitnikom srebrnega priznanja JSKD Jankom Banom, ki bo govoril o svojem zborovskem poslanstvu, bogatih življenjskih in umetniških izkušnjah ter srečanjih s skladatelji in umetniki, ki so zaznamovali in zaznamujejo našo kulturno podobo. V sredo, 17. februarja, ob 18. uri pa bo Glasbena matica sprejela še enega pomembnega gosta, in sicer muzikologa jubilanta Primoža Kureta v okviru projekta EPTA Svetli akordi klavirja. Vsa srečanja bodo imela pedagoški in znanstveni predznak, kar bo posebno koristno za profesorje in učence šole, a bodo odprta (s prostim vstopom) za vsakogar. (rop) / GORIŠKA Nedelja, 31. januarja 2016 1 7 PIHALNI ORKESTER BREG v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert 'Pozdrav novemu letu' danes, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju Sodeluje dekliška vokalna skupina Primorsko dir. Aleksandra Pertot in harmonikaš Marino Zobin Včeraj danes Danes, NEDELJA, 31. januarja 2016 JANEZ Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 17.09 - Dolžina dneva 9.41 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 10.53. Jutri, PONEDELJEK, 1. februarja 2016 IGNAC VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj C, zračni tlak 1027,8 mb narašča, vlaga 93-odstotna, severnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje C. OKLICI: Paolo Iesu in Francesca Can-ciani, Lorenzo Gileno in Silvia Padu-la, Alessio Pohlen in Martina Sehender, Rabie Hargam in Cristina Rodi-ca Matus, Matteo Minni in Erika Boschin, Tristano Morelli in Flavia Martella, Emmanuel Endurance Mok-wuyem in Aurora Perti, Marco Giordano in Silvia Persi, Filippo D'Attar-do in Marianna Guerrazzi, Umberto Angelome' in Anna Tommasini, Nicola Villini in Elisa Valentinuzzo, Marino Plet in Valentina Pikec, Stefano Micol in Luisa Finzi. [13 Lekarne Od jutri, 1., do nedelje, 7. februarja 2016:Običajni urnik lekarn: 8.3013.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 -040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Ul. Mazzini l/A - 040 271124, Pro-sek - 040 225154 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Ul. Dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 31. januarja: Ul. Mazzini 43 -040 631785; v ponedeljek, 1. februarja: Korzo Italia 14 - 040 631661. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. S Izleti ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 31. maja do 8. junija 9-dnevno popotovanje z avtobusom po Poljski preko Češke. Prijave (do 15. februarja) in vse info na tel. 3358186940. POGREBNO PODJETJE fl „ v ^ Ž cm*' .v 07 trenutku žabsti... w / v H ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. in SOMPD Vesela pomlad vabita danes, 31. januarja, ob 17. uri v župnijsko cerkev na Opčinah na koncert »Spectrum«. Skupina pevk VokalArt bo s priložnostno instrumentalno skupino pod vodstvom Mire Fabjan, ob prepletanju poezij zamejskih avtorjev, izvedla delo Adiemus: Pesmi iz svetišča, skladatelja Karla Jen-kinsa. KD KRAŠKI DOM vabi na ogled komedije »Vaška ambulanta«, v izvedbi gledališke skupine ŠOOV, KPD Lipa iz Šempasa. Prireditev bo danes, 31. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Colu. PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert »Pozdrav novemu letu« danes, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju. Sodeluje dekliška vokalna skupina Primorsko in harmonikaš Marino Zobin. SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine vabi na Openska glasbena srečanja danes, 31. januarja, ob 18.00. Nastopali bodo dijaki Umetniške gimnazije Koper. DRUŠTVO NOE' organizira konferenco v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v oratoriju v Ul. Chiadino 2 (župnija Ul. Rosetti): »Varstvo pravic državljanov: Zakon št. 3/2012 o preprečevanju prevelike zadolženosti.« Predavala bo Marina Trenta. Info: 349-8419497, noein-fonoe@yahoo.it. DSI prireja v sodelovanju z Glasbeno matico diskusijski večer po izidu monografije »Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju«. Pogovor bo ob uredniku zbirke esejev Aleksandru Rojcu vodil Bojan Brezigar. Sodelovali bodo tudi nekateri avtorji objavljenih referatov. Ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v Pe-terlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. GLASBENA MATICA vabi na predstavitev in recital skladatelja Bojana Glavi-ne v sredo, 3. februarja, ob 18.00 na sedežu v Trstu, ul. Montorsino 2. NŠK obvešča, da bo v sredo, 3. februarja, ob 14. uri v Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu odprtje razstave ilustracij prof. Jasne Merku z naslovom Kraljestvo morja in predstavitev istoimenske zbirke pravljic avtorice Mire Zelinka. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, ZTT in Mladika vabijo v sredo, 3. februarja, v Tržaško knjižno središče na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo Tanja Tuta, avtorica slaščičarskega projekta »Il Dolce Carso«. Začetek ob 10. uri. OBČINA ZGONIK vabi od 4. do 29. februarja na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi ^ Zapustila nas je naša draga Giustina Geri vd. Briščik (Justa) Žalostno vest sporočajo hči Majda, zet Milko, vnuk Marko in ostalo sorodstvo Pogreb z žaro bo v četrtek, 4. februarja, ob 14. uri v cerkvi na Proseku. Ob 14.30 bo sledila sveta maša in nato pokop. Briščiki, 31. januarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Od drage Irene Zubalic se bomo poslovili v soboto, 6. februarja 2016. Pokojnica bo ležala v mrliški kapelici v ul. Costalunga od 10.00 do 13.40. Sledil bo blagoslov. Družina Žalovanju za drago Ireno se pridružuje družina Stavar Zapustila nas je naša draga Olga Calzi por. Bessarione Žalostno vest sporočajo mož Vito, hčerka Tamara, zet Sergio, sestra Elvira z Antonom ter nečaki Marko, Elena, Tatiana in Martina z družinami Od pokojnice se bomo poslovili v torek, 2. februarja 2016 v mrtvašnici v ul. Costalunga od 10.00 do 11.00. Sledil bo pogreb. Trst, 31. januarja 2016 Tiho se je poslovil Stanislao Ivanič Žalostno vest sporočajo žena Marija Ana, hči Katarina z Iztokom, sinova Benjamin in Lučano ter vsi vnuki Pogreb bo v soboto, 6. februarja 2016 ob 10.00 v Sežani. Zadnji pozdrav Stankotu svaki Peter, Jože in Darko ter svakinji Branka in Ljudmila z družinami 1.2.2015 1.2.2016 Mario Glavina Tisti, ki so nas zapustili, niso odšli, samo nevidni so, njihove oči so polne ljubezni in gledajo v naše oči polne solz Tvoja žena in družina Človek umira vse dni v življenju, še preden se zgodba neha ... med zvezdami t Odšla je teta Natalija Šturman vd. Vecchiet (Dalka) Žalujoči nečaki Rudi, Pavel in Livio z družinami Od nje se bomo poslovili v torek, 2. februarja od 11. do 12. ure v ulici Costa-lunga. Sledila bo sveta maša ob 12.30 v cerkvi v Mačkoljah in pokop na vaškem pokopališču. Trst, Mačkolje, 31. januarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Tiho ste odšla na pot večnosti, draga Dalka. Za dolgoletno delovanje na pevskem področju se Vas hvaležno spominjamo, sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje. Cerkveni pevci s Kolonkovca in od Sv. Ane Zadnji pozdrav teti Dalki Fabio in Klara z družinama, Robi, Marina in Magda ter ostalo sorodstvo Izrekamo sožalje Petru in družini ansambel Ano ur'co al pej dvej ZAHVALA Vera Košuta vd. Sedmak Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in na katerikoli način počastili njen spomin. Družina Križ, 31. januarja 2016 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa ZAHVALA Vera Pertot Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Nabrežina, 31. januarja 2016 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 31.1.1996 31.1.2016 Josip (Pepi) Cibic Z ljubeznijo se ga spominjajo svojci Trebče, 31. januarja 2016 8 Nedelja, 31. januarja 2016 TRŽAŠKA / Turistične kmetije ffH Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel.: 040-327135. PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta osmica. Vabljeni. Tel.: 040-229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.347-2511947. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. S Poslovni oglasi PRODAM ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE z odobrenim gradbenim načrtom v kraju Repen. Tel. 328-2485769 ponedeljek - petek od 17.00 do 18.00. H Mali oglasi NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723. PRODAM dve ženski narodni noši, ročno vezene rute in tudi bluze. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM po zelo ugodni ceni dolg kožuh lisice, bele barve, mera 46/48. Tel.: 349-7769394. PRODAM stanovanje, 80 kv.m., v centru Trsta. Tel. št.: 040-213570. oglasni oddelek Primorskega dnevnika TRST - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE C brezplačna številka — 800 912 775 oglasits@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica pomaga pri pisanju nalog učencem osnovne in srednje šole. Tel. št.: 348-2591457. V CENTRU OPČIN dajem v najem stanovanje v 2. nadstropju: dve sobi, kuhinja, dnevna soba z balkonom, kopalnica, samostojno ogrevanje, klet in vrt. Tel.: 040-214309 ali 333-2130947. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. ¿i Čestitke U Kino Naš MARKO se veseli, ker v Celovcu maturo slavi. Vse najboljše mu želita nona Jožica in teta Anastazija. Danijelu in Sarah, ob rojstvu hčerkice AGATE, iz srca čestita pre-čenska pustna klapa. AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »II fi-glio di Saul«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.00 »Il paese dove gli alberi volano«; 17.30 »Corpi«; 19.00 »Condotta«. FELLINI - 11.00, 15.00, 16.40, 18.20 »Il piccolo principe«; 20.00, 22.10 »La grande scommessa«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.30, 21.00 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 20.30, 21.30 »Joy«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45 »Carol«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.00, 15.00, 16.00, 17.00 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 12.40 »Creed: Rojstvo legende«; 12.00, 14.00 »Dobri dinozaver«; 12.30 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 16.20, 18.45 »Joy«; 11.40, 13.40, 15.40, 16.30 »Medo s severa«; 14.30, 18.20, 20.20 »Očka proti fotru«; 11.45 »Peklenski val«; 15.20 »Podlih osem«; 17.30, 19.00, 20.30 »Povratnik«; 14.00, 20.40 »Soba«; 18.30, 21.10 »Svaka pod krinko«; 20.00 »Velika poteza«; 18.00 »Volčja druščina«. NAZIONALE - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 20.30 »Revenant - Redivivo«; 11.00, 15.30, 17.10, 18.50, 20.20, 22.00 »Quo va-do?«; 20.10, 22.15 »Steve Jobs«; 11.00, 15.10, 16.50, 18.30 »Piccoli bri-vidi«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Point break«; 11.00, 15.10, 16.50, 18.30 »Doraemon: Nobita e gli eroi dello spazio«; 11.00 »Alvin Superstar -Nessuno ci puo fermare«; 11.00 »Il piccolo principe«. SUPER - 16.00, 20.00 »Assolo«; 17.40, 21.40 »Il ponte delle spie«. THE SPACE CINEMA - 11.10, 13.10 »Alvin Superstar - Nessuno ci puo fer-mare«; 16.10 »Creed«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40 »Doraemon: Nobita e gli eroi dello spazio«; 11.05 »Il piccolo principe«; 16.30, 19.05, 21.40 »Joy«; 11.00, 13.25, 15.10, 17.30, 19.50, 21.10, 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«; 11.10, 13.30, 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Point break«; 11.10, 13.15, 15.20, 17.15, 19.50, 21.50 »Quo vado?«; 11.00, 15.20, 18.25, 19.10, 21.30 »Revenant - Redivivo«; 18.30 »Se mi lasci non vale«; 22.15 »Steve Jobs«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; Dvorana 2: 15.30 »Doraemon: Nobita e gli eroi dello spazio«; 17.20, 19.50, 22.10 »Joy«; Dvorana 3: 17.00, 21.15 »Revenant - Redivivo«; 15.15, 19.50 »Quo vado?«; Dvorana 4: 17.45 »Steve Jobs«; 15.30, 20.00, 22.15 »Point break«; Dvorana 5: 15.40 »Piccoli brividi«; 17.30, 19.50 »La corrispondenza«; 22.10 »Steve Jobs«. H Šolske vesti OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za šolsko leto 2016/17, vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija - JJrtlH-ktfibfriJlArJj rii'L'FLjJi-jiLi-b-* F^+ff tei-fl/H : Gipjhcn^ "l-JlVll pu M'ja Jutri V Pl-IhtI novi dvfrdni PoniroH^rvfl Î. poqworob izidu monografij* Um Piro st ni ¡3 raz ob hflt i o ni I nem v pri sa n j u Ob voditelju Bc^nu Br«igarju tKhifcjïodilovili uri^lr ik zbtrl(eAleliwnder Roje in neliileri wtorji objavljenih reieratov Zrietek qb 20.30 (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), od ponedeljka 1., do petka 29. februarja. Dodatne informacije in vpisni obrazci so na razpolago na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v vrtce: OV Miško-lin-Boršt in OV Kekec-Boljunec, Bo-ljunec 473, 2. februarja, ob 16.30; OV Mavrica, Ul. D'Annunzio 62 - Milje, 1. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Opčine vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroških vrtcev, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred nižje srednje šole na informativna srečanja, ki bodo potekala po posameznih šolah oz. vrtcih. OV Vrabec - Bazovica: 1. februarja, ob 16.00 in OV Košuta -Križ: 5. februarja, ob 15.45. Nižji srednji šoli: NSŠ Kosovel - Opčine: 4. februarja ob 16.30 in NSŠ Levstik - Pro-sek: 4. februarja ob 17.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred OŠ F. S. Finžgarja v Barko-vljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Milčin-skega na Katinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol sporoča, da bo dan odprtih vrat na srednji šoli sv. Cirila in Metoda na Katinari (Reška cesta 519) 1. februarja, pri Sv. Ivanu (Ul. Cara-vaggio 4) pa 3. februarja, od 10. do 12. ure. Bodoči srednješolci si bodo lahko ogledali šolo, prisostvovali učnim uram in sodelovali pri didaktičnih dejavnostih. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENOEKONOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu, vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo potekal v torek, 2., in v torek, 16. februarja, od 8. do 13.30. Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu lice-ja Slomšek najkasneje do sobote, 13. februarja. DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat v sredo, 3. februarja, ob 18.30 za tehniški zavod, ob 19.15 za poklicni tečaj grafike - GriD. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I.Trinko - Zamejski (Domjo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja. DIZ J. STEFANA sporoča mehano-grafski kodi za vpis v prve razrede: TSTF003016 za smeri: Elektronika in elektrotehnika, Kemija, materiali in biotehnologija in Mehanika, meha-tronika in energija ter TSRI003019 za poklicni tečaj grafike - GriD. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 in od 12.00 do 14.00. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. SKD TABOR Prosvetni dom Opčine Openska glasbena srečanja danes, 31. januarja 2016, ob 18. uri koncert dijakov Umetniške gimnazije Koper Grudna bodo letos prvič on-line. Vsa dodatna navodila bodo na spletni strani www.vesnabrezina.it. Ü3 Obvestila PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah s šempo-lajskim vozom, da se prijavijo na taj-nistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580 ali pri vozu v Šempolaju. UNINT - Šola Umetnosti (MFU - Kulturni dom F. Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Sonce noči - J. Miro« v Villi Manin z Leonardom Calvom danes, 31. januarja. Info na tel. 338-3476253. KD RDEČA ZVEZDA - HATHA YOGA - V sodelovanju z vaditeljem Janom, društvo organizira tečaj Hatha Yoge. Lekcije se bodo odvijale ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu. Urnik lekcij: od 18.00 do 19.30. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 1. februarja, in se bo zaključil v ponedeljek, 30. maja. Vabljeni na fizično, psihološko in duševno sprostitev! Info: 340-6887720 (Jan). SKD TABOR - HATHA YOGA - Društvo organizira tečaja yoge v Prosvetnem Domu na Opčinah. Lekcije se bodo začele v ponedeljek, 1. februarja. Tečaja se bosta odvijala v večernih in jutranjih urah, in sicer ob ponedeljkih ob 20.00, ob torkih in petkih ob 9.00. Vabljeni na spoznavanje in vadbo starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj vašega telesnega in umskega potenciala ter duševno sprostitev. Info: 340-6887720 (Jan). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L.KOŠIR vabi člane in slovenske filateliste na občni zbor kluba, ki bo v sredo, 3. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine za leto 2016 v sredo, 3. februarja, od 19.00 do 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke, na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) - v četrtek, 4. februarja, ob 19.30 bo ljubitelj vrtnic Ivo Sosič prikazal obrezovanje raznih vrst vrtnic. Vabljeni! Info na tel. št. 040-415797 (ob uri obedov). KMEČKA ZVEZA - TRST vabi odbornike na sejo glavnega sveta zveze, ki bo v petek, 5. februarja, ob 19.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ V. ŠČEK vabi vse otroke na otroško pustno rajanje v petek, 5. februarja, od 15.30 dalje v župnijski dvorani v Nabrežini. MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). SKD FRAN VENTURINI prireja v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju otroško pustno rajanje z ansamblom Remix v nedeljo, 7. februarja, in v torek, 9. februarja, od 16. ure dalje. SKD PRIMOREC vabi na otroško pustno rajanje v torek, 9. februarja, od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem ZUPNIJA SV. JERNEJA AP. IN SOMPD VESELA POMLAD vabita ob praznovanju sv. Janeza Boska danes, 31. januarja 2016, ob 17. uri v opensko cerkev na KONCERT z naslovom 'SPECTRUM' Oblikovala ga bosta Skupina pevk VokalArt in priložnostna instrumentalna skupina Izvedli bodo 'ADIEMUS: PESMI IZ SVETIŠČA' skladatelja Karla Jenkinsa Avtorica zamisli in izvedbe je dirigentka MIRA FABJAN Dobrodošli! srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na spletni strani www.slovenskaprosveta.org. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma - Ul. Ginnasti-ca 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00; tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. PrimorskiD . faceboolc .V Loterija 30. januarja 2016 Bari 82 59 11 33 50 Cagliari 15 58 68 44 17 Firence 70 62 76 64 78 Genova 13 31 10 9 63 Milan 27 40 33 39 29 Neapelj 63 49 27 78 86 Palermo 45 44 43 86 9 Rim 60 22 26 33 4 Turin 79 39 57 15 21 Benetke 70 34 46 36 22 Nazionale 70 55 19 80 35 St. 13 13 24 51 68 77 81 jolly 76 Nagradni sklad 41.197.523,01 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 36.050,36 € 703 dobitnikov s 4 točkami 360,92 € 26.845 dobitnikov s 3 točkami 18,85 € »uperstar 69 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 36.092,00 € 132 dobitnikov s 3 točkami 1.885,00 € 2.229 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.391 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 32.132 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / GORIŠKA Nedelja, 31. januarja 2016 1 7 NASI V DRUGIH OKOLJIH Kdor misli, da Londončani samo delajo, se krepko moti Gregor Zavadlal in Zinajda Kodrič, London (Velika Britanija)_ Kontovelski par si je novo življenje ustvaril v Londonu, kmalu pa se bo dvojica spremenila v trojico. Zinajda Kodrič je glasbenica, flavtistka, ki je že koncertirala v več državah. Gregor Zavadlal pa je po izobrazbi aktuar oz. zavarovalni matematik, zaposlen v Cityju. Skupaj živita v angleški metropoli, trenutno na njenem jugozahodnem koncu v predelu Wandsworth, preživljata pa prav posebno poglavje skupnega življenja, saj se jima bo spomladi pridružil otročiček. Z 31-letnim Gregorjem smo se po telefonu pogovorili ob koncu delovnega dne, ko je v City-ju odhajal iz uradov Pension Corporation, ene od britanskih družb, ki se ukvarjajo z investiranjem pokojninskih prispevkov in s podobnimi storitvami za delovno silo na Otoku (zavoda INPS oz. podobnih javnih ustanov v Angliji nimajo, pokojninski sistem uravnavajo družbe iz zasebnega sektorja). Nekdanjega dijaka znanstvenega liceja Prešeren smo vprašali, kako je prispel v evropski finančni »epicenter«. »Na tržaški ekonomski fakulteti sem študiral aktuarske vede, v bistvu matematiko za zavarovalniški sektor. Po diplomi sem opravil še državni izpit za aktuarja, čeprav v Italiji nima velike teže. Aktuar je tisti, ki v zavarovalnici s svojim podpisom odobri uvedbo nove tarife, podpiše pa tudi bilanco in drugo. To je strokovnjak, ki potrjuje, da so bili računi opravljeni pravilno.« Ker je Trst mesto zavarovalnic, ki aktuarjem ponuja veliko priložnosti, je že med študijem začel delati pri družbi Allianz, po diplomi so ga zaposlili. Tudi ostali študentje so takoj našli zaposlitev. Pri Allianzu je delal pet let, in sicer med Trstom in Milanom, nakar se je začel zanimati za tujino. »Z Zinajdo sva se hotela preseliti v mesto, v katerem bi oba imela več poklicnih izzivov,« je povedal. Šel je na razgovor v München, a v sklopu skupine Allianz ni našel primerne rešitve (nemškega jezika ne obvlada); zato se je začel ozirati naokrog in prek agencije takoj našel službo pri omenjeni korporaciji v Londonu. Novembra 2012 sta odpotovala čez Rokavski preliv. Če se med delovnim časom posveča analizi tveganja pri investicijah v evrih in dolarjih, z derivati in drugimi finančnimi proizvodi, pa Gregor v prostem času s svojo partnerko rad uživa v mrgo- lečem velemestu, ki ponuja veliko razvedril, predmestje pa je nepričakovano mirno in človeku prijazno. »Turisti so v centru, kjer se ne da niti hoditi. Če pa se s podzemno železnico odpelješ v pred- mestje, lahko že po pol ure najdeš urejene hišice in zelenje. Nekateri kraji so podobni Kontovelu.« Milan je s tega vidika slabši, meni Gregor. Tudi City, ki ga mnogi pojmujejo kot dolgočasen finančni center, pa je zanimiv in vreden ogleda, saj je to najstarejša londonska mestna četrt. »Zahodni predel (Soho) pa bi odsvetoval, ker je postal zelo turističen in razen muzejev ne nudi nič posebnega. Obisk muzejev pa seveda priporočam, toliko bolj, ker so brezplačni: lahko si ogledaš dve umetnini in greš domov. Midva se večkrat udeležujeva vodenih ogledov, ki so ravno tako zastonj.« Kontovelski par pogosto srečuje tudi druge zamejske Slovence, ki živijo v Londonu (omenil je recimo Ivana Kralja, ki stanuje v bližini, pa Veroniko Spacapan in Vereno Caris). Nočno življenje je v glavnem drago, z Zinajdo sta vsekakor pogosto zahajala v Clapham (v Mosquito bar) in Sho-reditch, ali pa preprosto k prijateljem. Nadarjena Zinajda se s svojo flavto pojavlja v različnih evropskih orkestrih, v glavnem nastopa z dunajskim orkestrom, pa tudi v londonskem Southbank Centru, čeprav kot glasbenica nima stalne zaposlitve. V Londonu sta šele tri leta, na glasbeni sceni pa so zelo pomembna poznanstva, tako da je še čas. Zdaj ima bodoča mamica itak druge skrbi ... Sinček predstavlja lep izziv. Gregorja smo vprašali, ali imata kake načrte za prihodnja leta. »Zaenkrat ne prav posebnih. London je res postal zelo drag in nakupa stanovanja si ne moreva privoščiti. Tudi vzgoja je draga, saj so zasebne šole bistveno boljše od javnih ... Ne vem, s tem se še nisva ukvarjala.« Med londonske slabosti uvršča kaos in promet, »mestno zelenje pa ne more nadomestiti našega Krasa in hribov.« Če pa mislite, da se Londončani »ubijajo z delom«, se motite. Gregor zatrjuje, da je ozračje v službi veliko bolj sproščeno, pred dnevi je s sodelavci med delovnim časom celo šel v kino. Kdor mora po otroka v vrtec, brez pomislekov zapusti sestanek. »Italija je tista, ki teži k japonskemu in južnokorejskemu modelu. To, da ostanejo ljudje v službi do poznega, čeprav so že opravili vse delo, ni dober znak.« Aljoša Fonda V Muzeju Revoltella zadnja glasbena matineja V Muzeju Revoltella bo danes ob 11. uri potekal zadnji koncert v okviru 15. sezone mednarodnih glasbenih matinej. Nastopil bo komorni orkester Ferruccio Bu-soni pod vodstvom Massima Bel-lija, kot solist pa bo nastopil violinist Lucio Degani. Na sporedu bodo dela Locatellija, Donizetti-ja, Elgarja in Janačka. Anna Foglietta v San Marcu V kavarni San Marco bo danes ob 11.30 aperitiv z Anno Foglietta in igralci zasedbe, ki izvaja predstavo »La pazza della porta accanto«. Predstava Pupkin Kabaretta V gledališču Miela bo jutri zvečer ob 21.01 nova predstava Pupkin Kabaretta z naslovom »Rifor-mando si impara!«. Večer prireja zadruga Bonawentura, predpro-daja vstopnic pa bo pri gledališki blagajni med 17. in 19. uro oz. na spletni strani www.vivaticket.it. Srečanje o Bellinijevi Normi V dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevic bo jutri ob 17.30 srečanje v okviru niza »Operna kavarna« (»Opera Caffe«), kje posvečen pogovorom z izvajalci del v okviru sezone opernega gledališča Verdi. Tokrat bo predmet pogovora opera Vincenza Bellinija Norma, napovedana pa je prisotnost vseh pevcev solistov. Klavirski koncert na Tartiniju V dvorani Tartini v Ul. Ghega 12 se bo jutri ob 20.30 začela letošnja koncertna sezona konservatorija Tartini. Nastopila bo pianistka Rosella Clini z deli Prokofjeva, Skrjabina, Bacha, Busonija in Rahmaninova. Vstop je prost s predhodno najavo, informacije na telefonski številki 040-6724911 oz. na spletni strani www.conts.it. trst - Začetek cikla predavanj Trst in morje Daverio napolnil staro pristanišče Zaradi navala občinstva je gost predaval kar dvakrat - Prestiža velikih ladij ni ogrozil niti letalski promet - Tržaško pristanišče izjemen pričevalec nekdanjih časov gledališče V avditoriju Skladišča 26 v starem pristanišču se je včeraj popoldne začel cikel predavanj Trst in morje, na katerih bo rdeča nit tesna vez med gospodarskim, kulturnim in družbenim razvojem mesta ter morjem. Pobudnik in organizator predavanj je kulturno združenje Italian Liners, ki je svojo idejo uresničilo v sodelovanju z Občino Trst in Pristaniško oblastjo. Prvo srečanje od skupno devetih je uvedel priznani italijanski umetnostni kritik, pisatelj in televizijski voditelj Philippe Daverio, ki je predaval o razvoju in preobrazbi našega dojemanja velikih če-zoceank. Simpatični gost je bil prijetno presenečen nad pravim navalom Tržačanov, ki so želeli prisluhniti njegovemu predavanju. Medtem ko je organizator iz varnostnih razlogov od-slavljal množico ljudi, se je Daverio ponudil, da bi imel dvojno predavanje. In tako je tudi bilo. Prvemu predavanju je prisluhnilo 250 poslušalcev, prav tolikšno število pa je sledilo še drugemu predavanju. Predavatelj je začel s poglobljeno analizo spreminjanja estetskih kriterijev skozi čas. To, kar je bila dobra če-zoceanka v 15. in 16. stoletju, ko je ladjedelništvo doživelo prvo veliko revolucijo, je bilo v 19. stoletju le medel spomin. Kot je pojasnil gost, se je prvi večji premik v razvoju velikih ladij zgodil v 15. stoletju, ko so pomorščaki za- čeli odkrivati nove celine. Po zaslugi tehnološkega napredka so začeli izdelovati popolnoma drugačne trupe ladij, s temi spremembami pa se je uveljavljal tudi drugačen estetski pristop. Kot meni predavatelj, so se nove kul-turno-zgodovinske okoliščine zrcalile v spremenjeni vlogi velikih ladjarjev in tudi umetnikov. Daverio ocenjuje, da bi korenine baroka lahko iskali prav v teh prvih večjih pomorskih spremembah. Razvoj velikih čezoceank je nato močno zaznamovala tudi industrijska revolucija 19. stoletja, ko se je življenje v Evropi naglo spremenilo. Prekoo-ceanski potniški parniki so rasli kot go- Gneča ljudi in župan Cosolini pred vhodom v Skladišče 26 fotodamj@n be po dežju, ladjarji so gradili hitrejše, vedno večje in bolj luksuzne ladje. Par-niki so simbolizirali hitrost, varnost in predvsem prestiž. Ladje so projektirali največji arhitekti, krasili pa so jih umetniki in notranji oblikovalci, ki so vse lepo dopolnili z ročno izdelanim in ornamentiranim pohištvom. Ta prestiž velikih ladij se je še bolj utrdil v prvih desetletjih 20. stoletja in ga pozneje ni ogrozil niti letalski promet, ki se po mnenju predavatelja nikoli ni mogel kosati s satusom razkošnih ladij. Predavanje je ugledni gost zaključil z ugotovitvijo, da je pristanišče, kakršno ima Trst, izjemen pričevalec nekdanjih časov, Tržačanom pa je zaželel, da bi si staro pristanišče prilastili na čim boljši način in tako območju vrnili vsaj kanček prestižnega statusa, ki ga je nekoč že imel. Sanela Čoralič Marius von Mayenburg PES, NOC IN NOZ režiser Matjaž Farič (slovenska praizvedba) DANES- nedelja, 31. januarja, ob 16.00 z italijanskimi nadnapisi ZADNJA PONOVITEV! Vozni red brezplačnega avtobusa PRVI AVTOBUS P9 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gap 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo DRUGI AVTOBUS W 15.00 - Milje, avtobusna postaja 15.05 - Zavije, avtobusna postaja 15.10 - Domp, nasproti Kulturnega centra 15.15 - Dolina, pred županstvom 15.20 - Botjunec, pred gledališčem Prešeren 15.25 - Boršt, avtobusna postaja 15 30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna! I Blagajna SSC: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) I www.teaterssg.com_ 10 Nedelja, 31. januarja 2016 TRŽAŠKA / opčine - Kaj vsebuje triletni načrt vzgojno-izobraževalne ponudbe Od gojenja jezika do uvajanja digitalizacije V teku informativna srečanja ob vpisovanju za prihodnje šolsko leto mu Gojenje slovenskega jezika kot kulturne vrednote, spoznavanje domačega in širšega okolja, zdrava šola, umetniško ustvarjanje in digitalizacija. To so glavne točke triletnega načrta o vzgojno-iz-obraževalni ponudbi Večstopenjske šole Opčine, kjer je, tako kot po drugih šolah, v teku vpisovanje za prihodnje šolsko leto 2016/2017 in posledično so oz. bodo potekala številna informativna srečanja. Openska večstopenjska šola je največji tovrstni zavod s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, obsega šest otroških vrtcev in ravno toliko osnovnih šol ter dve nižji srednji šoli, ki pa formalno tvorita eno samo enoto. Tudi na Opči-nah se morajo soočati z novostmi italijanske šolske reforme, znane z imenom »Dobra šola«, ki je med drugim tudi slovenskim šolam prinesla problem nenadne zamenjave dela učnega osebja, saj so nekateri šolniki, ki so dobili redno zaposlitev, izbrali poučevanje na drugih šolah, nekateri, ki niso izpolnjevali pogojev za poučevanje, pa so se morali posloviti, spremembe pa marsikdaj niso bile ravno pogodu učencem in staršem, kar prihaja do izraza tudi na informativnih srečanjih. Ena od novosti šolske reforme je tudi obvezno oblikovanje ne več enoletnega, ampak triletnega načrta vzgojno-izobraževalne ponudbe, ki jo mora pripraviti vsaka šola. Kot že rečeno, ima triletni načrt openskega večstopenjskega zavoda nekaj rdečih niti, ki se vlečejo skozi vse tri stopnje šolanja, se pravi vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo. Ena od teh rdečih niti predstavlja gojenje slovenskega jezika kot kulturne vrednote: v ta sklop spadajo npr. projekt o lutkah, ki že poteka v otroških vrtcih, pa tudi projekt bralne značke in tekmovanja za Cankarjevo priznanje, poleg tega so tudi jezikovne delavnice, za kar obstajajo tudi deželni prispevki, na šoli pa razmišljajo, če bo za to možnost, tudi o dodatni ponudbi - jezikovnih tednih, ki bi potekali pred začetkom ali po končanem pouku. V sklop spoznavanja domačega in širšega okolja spadajo npr. spoznavanje kulturne in naravne dediščine, krajevne zgodovine ter zemljepisnih in naravnih značilnosti, ljudskega izročila, nekatere šole so pred nedavnim tudi sodelovale v okviru čezmejnega projekta Living Landscape o živi dediščini Krasa. Sklop zdrave šole ne obsega samo pobud za promocijo zdravega načina življenja oz. zdrave prehrane, ampak tudi pomen vedenja v družbi, spoštovanja pravil, varnosti, medsebojnih odnosov, nenasilja, preprečevanja medvrstniške-ga nasilja in zasvojenosti (na nižjih srednjih šolah so si v ta namen zamislili delavnice s pomočjo zunanjega sodelavca). Pomaranče proti raku Tudi letos bodo v številnih mestih na vrsti dnevi italijanskega združenja za raziskovanje raka AIRC, ko bodo prostovoljci prodajali »pomaranče zdravja«. S svojo stojnico bodo jutri in v torek med 9. in 17. uro med drugim navzoči tudi na glavnem sedežu tržaške univerze, in sicer na notranjem dvorišču objekta na Trgu Evropa 1. Tudi tu bo torej mogoče kupiti AIRC-ovo vrečko pomaranč in tako podpreti univerzitetne raziskovalce, ki se ukvarjajo z znanstvenim raziskovanjem na področju rakastih obolenj. V vrtcih in šolah openskega zavoda razmišljajo tudi o jezikovnih tednih arhiv V sklop umetniškega ustvarjanja pa spadajo tako ogledi gledaliških predstav kot tudi obisk opernih predstav gledališča Verdi za nižješolce, v okviru načrta pa so predvideni tudi ogledi razstav, sodelovanje na likovnih in literarnih natečajih ter neverbalno izražanje. Na openski šoli pa dajejo velik pomen tudi digitalizaciji, za kar so tudi zaprosili za sredstva iz evropskih struk- turnih skladov (t.i. PON). En projekt v znesku 18.000 evrov so jim že odobrili, na odobritev drugega pa še čakajo. S pridobljenimi sredstvi nameravajo okrepiti omrežje, kupiti računalnike, izpeljati izobraževanje osebja ter spremeniti učno okolje. Poleg tega se bo v kratkem začelo poskusno uvajanje elektronskih dnevnikov, ki bi morali s prihodnjim šolskim letom postati redni. (iž) trst - Predstavili delo Matejke Grgič Knjiga o odnosu do slovenščine V petek je bila v prostorih Narodne in študijske knjižnice na sporedu predstavitev monografije jezikoslovke in prevajalke Matejke Grgič Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji tudi v Trstu. Tako kot na prvi predstavitvi v Gorici, je knjiga tudi v Trstu naletela na veliko zanimanje (Fo-toDamj@n), saj se je na srečanju v priredbi Slovenskega raziskovalnega inštituta in Slovenskega izobraževalnega konzorcija zbralo lepo število ljudi. Z avtorico se je pogovarjala psihologinja Suzana Pertot. Knjiga obravnava odnos, ki ga imajo do slovenskega jezika govorci v Italiji. Slovenščina ima prav na tem območju, ki je pod vplivom italijanščine, veliko simbolično funkcijo, ki pa ne sme biti njena edina vloga, saj se bo jezik ohranjal samo, če ga bomo redno in pravilno uporabljali. repen - Župnik Anton Bedenčič praznoval s svojimi župljani Ob neki sedemdesetletnici V imenu verske skupnosti sta se slavljencu zahvalila Ivanka Guštin Destri in Peter Cvelbar, nastopil je tudi župan Marko Pisani So nekateri osebni prazniki, ki presegajo »osebno« in se močno vsi-drajo v širšo skupnost. Tako je bilo praznovanje 70. rojstnega dne gospoda Toneta Bedenčiča, repentabr-skega župnika, škofovega vikarja, dekana tržaških duhovnikov in ravnatelja Marijanišča na Opčinah. Več kot tri četrtine svojega življenja, kar 40 let, je preživel in je še v repentabrski župniji, tako da se čuti kot del tega ozemlja, kjer skrbi za versko življenje vseh, ki se zatekajo k Vnebovzeti Materi Božji na kraškem gričku. Ob tem si je prevzel še vrsto zadolžitev, zlasti skrb za mlade iz župnije in širšega slovenskega okolja na Tržaškem, ki jih še danes vsako leto popelje na zimsko smučarijo ali poleti v hribe. V mlajših časih si je vsako leto zamislil in izvedel izlet po Evropi in v Kanado, kamor je kar nekajkrat popeljal pevce svojih zborov (ženskega, mladinskega in otroškega) in njihove sorodnike med Slovence po svetu. Za daljše obdobje je bil tudi duhovni vodja tržaških skavtov in poučeval na slovenski višji šoli Trstu. Veliko skrbi in osebnega prizadevanja mu je povzročala in še vedno povzroča oskrba Marijanišča, ki naj bi bilo po njegovem prepričanju osrednje središče v korist celotni tržaški slovenski skupnosti in razmišljanje, kako to ustanovo zadržati v slovenskih rokah tudi v prihodnje, je zanj prioriteta. Kljub svojim sedmim križem mora biti župnik Bedenčič še danes zelo prožen, saj je vedno pripravljen priskočiti na pomoč, če ga pokličejo, naj daruje sv. mašo v župnijah, kjer ni več župnika ali kjer so zaradi razporeda dolžnosti ali slabega zdravja v težavah za nedeljsko daritev. Prav pred kratkim je dobil klic »v sili« tudi z Goriškega in v nedeljo odhitel maševat v Devin, čeprav je to pomenilo, da se bo njegovim domačim ver- nikom maša nekoliko zakasnila. Tudi funkciji škofovega vikarja za slovenske vernike in dekana za tržaške duhovnike prinašata svoje križe in težave, ki pa jim je dinamični gospod Tone, tudi s pomočjo široke mreže sodelavcev, ki si jih je pridobil v dolgih letih svojega duhovni-štva, in svojih sobratov z Opčin in iz Trebč ter občasno od drugod, s svojo energičnostjo in razpoložljivostjo vedno kos. Zatakne se, ko v kakšni situaciji prodre v zavest dejstvo, da nimamo dovolj duhovnikov in da so tisti, ki še delujejo, večinoma že krepko v letih. Z malodušneži, ki pravijo, saj je vseeno, bo pa prišel italijanski duhovnik, se gospod Tone ne strinja. Zato se škofov vikar v dogovoru s škofom trudi za vsako slovensko župnijo, da bi ne prešla v tuje roke, četudi položaj v nekaterih župnijah ni idealen. In ne pozabimo, da ob tem vsako leto poskrbi, da se na Repentabru ob Velikem šmarnu vedno znova obnavlja tradicija romanja, molitve in skupnega veselja tudi ob dobro založenih mizah. To ne gre brez truda vseh vaščanov, ki so vpleteni v priprave, postrežbo, petje, molitve in organizacijo. Vsega tega se dobro zavedajo vsi njegovi župljani, ki jih župnik doživlja kot svojo družino in mu repen-tabrski verniki ta občutek vračajo. Zanje ima župnik poleg dela in truda, vsako leto na sporedu tudi večdnevni izlet v oddaljene kraje (Sveto deželo, Bližnji vzhod ...) in enodnevni izlet v zahvalo za pomoč pri organizaciji praznika za »Veliko Devico Marijo«. Prejšnjo soboto so se v velikem številu zgrnili okoli svojega verskega pastirja na placu v Repnu v gostilni Križman (slika Peter Cvelbar). Praznovanje je bilo prisrčno, v imenu verske skupnosti sta se župniku zahvalila, mu zaželela še veliko plodnih in zdravih let, in ga obdarovala Ivanka Guštin Destri in Peter Cvelbar. Nekaj priložnostnih besed je spregovoril tudi repentabrski župan Marko Pisani. Prijetni večer se je ob obujanju spominov zaključil s predvajanjem posnetkov iz leta 1988, ko so nekateri člani župnijske skupnosti ter ženski, mladinski in otroški pevski zbor in ansambel Burja obiskali Pariz in tamkajšnje rojake ter jim priredili bogat koncert slovenskih, zlasti domoljubnih pesmi, ki so se dotaknile vseh src. (jec) MANJŠINE Nedelja, 31. januarja 2016 1 1 V POROČILU O IZVAJANJU EVROPSKE LISTINE ZA REGIONALNE ALI MANJŠINSKE JEZIKE Svet Evrope obtožuje Španijo, da krči pravice galicijskega jezika Svet Evrope je ponovno kritično ocenil deželno vlado španske regije Galicije zaradi njene jezikovne politike do galicijske manjšine. Kot je že ugotovil v svojih prejšnjih poročilih, je svetovalni odbor strokovnjakov, ki pri Svetu Evrope preverja izvajanje Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike, kritiziral ukrepe galicijske deželne vlade, predvsem ukrepe na področju izobraževanja. V svojem četrtem poročilu o izvajanju te listine v Španiji je svetovalni odbor pozval španske in galicij-ske oblasti, naj izvajajo določila, ki se jih je s podpisom Evropske listine leta 2001 in ratifikacijo v naslednjem letu Španija zavezala spoštovati. Svet Evrope je še zlasti zaskrbljen zaradi postopnega nižanja ravni poučevanja galicijskega jezika. »Galicijski jezik je močno prisoten v javnem življenju, tudi v deželni upravi in v krajevnih upravah. Svetovalni odbor pa je zaskrbljen, ker se na področju izobraževanja postopno znižuje prisotnost galicijščine v srednjih šolah. Z uvedbo trijezičnega šolskega sistema je poučevanje galicij-ščine močno omejeno tudi v osnovnih šolah,« piše v poročilu, ki ga je Svet Evrope sprejel in v katerem ugotavlja, da priporočil, ki jih je zapisal v prejšnjem poročilu leta 2012 deželna vlada sploh ni upoštevala. Desničarska deželna vlada, ki je prevzela oblast leta 2009 in jo vodi Alberto Nunez Feijoo je namreč pred nekaj leti spremenila šolski sistem in uvedla tako imenovano trijezično šolo, v kateri je galicijščina popolnoma izrinjena, saj ima za španščino in angleščino le marginalno vlogo. Zato Svet Evrope vztraja pri stališču, da Galicija ne izpolnjuje določil Evropske listine ne v otroških vrtcih, ne v osnovnih in niti v srednjih šolah ter je z določilom iz leta 2010, s katerim je formalno uvedla večjezičnost, dejansko omejila rabo galicijskega jezika, ter od Galicije zahteva, naj ponovno uvede prejšnji izobraževalni sistem. Svetovalni odbor Sveta Evrope namreč ugotavlja, da je z omenjenim določilom »ga-licijska vlada omejila prisotnost galicij-skega jezika v šolah za polovico z namenom, da jo zmanjša za dve tretjini in opozarja, da je to početje »v očitnem nasprotju z zavezami«, ki jih je Španija prevzela ob ratifikaciji listine, »da bo v / Na sliki: ena izmed množičnih manifestacij Galicijcev proti krčenju jezika v šolah. Spodaj: naslovna stran Wikipedije v slovenščini. šolah galicijski jezik prevladujoč«. Zato Svet Evrope odločno poziva galicij-sko deželno vlado, naj okrepi prisotnost galicijskega jezika v izobraževalnem sistemu in zagotovi izvajanje sprejetih obvez glede poučevanja tega jezika v otroških vrtcih, v osnovnih šolah in v srednjih šolah. Take zaključke je svetovalni odbor sprejel, potem ko je opravil vrsto pogovorov s predstavniki oblasti in s predstavniki raznih združenj, na katerih je preverjal stanje galicijskega jezika. Deželna vlada je seveda ugovarjala stališčem predstavnikov galicijskih organizacij s trditvijo, da je v 43,3 odstotka sekcij otroških jasli galicijščina prevladujoč jezik, v 56,5 odstotka razredov pa španščina, medtem ko naj bi bila v otroških vrtcih galicijščina učni jezik v 46,6 odstotka sekcij, španščina pa v 53,4 odstotka. Iz poročila svetovalnega odbora izhaja, da v Strasbourgu tem podatkom ne verjamejo. Prav tako so videti neverodostoj-ni uradni podatki šolske inšpekcije v Galiciji, po katerih naj bi v osnovnih šolah v šolskem letu 2012-2013 kar 51 odstotkov poučevanja potekalo v galicijskem jeziku, 47,5 odstotka v španščini in preostali poldrugi odstotek v tujem jeziku. Svet Evrope namreč razpolaga tudi s podatki, ki so jih posredovali predstavniki raznih organizacij, ki se ukvarjajo z zaščito jezika; po teh podatkih naj bi bila prisotnost galicijske-ga jezika v otroških vrtcih zanemarljiva, predvsem v mestih, poleg tega pa naj bi v šolah ne poučevali v galicijšči-ni nobenega naravoslovnega oziroma znanstvenega predmeta, uvedba trijezičnega pouka pa je samo omejila prisotnost galicijščine v šolah. Deželna vlada pa v svojih stališčih, ki jih je posredovala Svetu Evrope, vztraja, da trijezični pouk »nikakor ne vpliva negativno na poučevanje regionalnih ali manjšinskih jezikov«. Sicer pa se stališče Sveta Evrope ne omejuje samo na vprašanje šolstva. Svetovalni odbor namreč v svojem dokumentu poziva špansko in galicijsko vlado, naj spremenita zakonodajo z namenom, da se zagotovi raba galicijskega jezika v sodnem sistemu in v javni upravi. Po mnenju strokovnjakov je povsem nezadostno število upravnih dokumentov v galicijščini ali v dvojezični obliki, kar pomeni, da se zaveze sprejete z ratifikacijo Evropske listine ne izvajajo oziroma se izvajajo v zelo omejeni obliki. Zato poročilo izrecno poziva oblasti, naj sprej- mejo spremembe, ki bodo omogočile »dejansko rabo galicijskega jezika v pravosodju in v javni upravi.« Poleg tega Svet Evrope poziva oblasti, naj spremenijo svojo zakonodajo tako, da bo vsakomur omogočila, da se obrne na sodne ali na pravne oblasti v svojem jeziku in da prejme odgovor v istem jeziku, tudi s tem, da »sprejmejo potrebne ukrepe za povečanje števila osebja z znanjem galicijskega jezika v pravosodju« in da se organizirajo jezikovni tečaji tako za sodno osebje kot tudi za odvetnike. Tudi na področju zdravstva poročilo opozarja na pomanjkljivosti in poziva oblasti, naj zagotovijo vsem, ki govorijo galicijščino, oskrbo v njihovem jeziku. Tudi na tem področju je torej Svet Evrope kritičen do španskih in galicij-skih oblasti. Evropsko listino za manjšinske ali regionalne jezike je španska država, kot že rečeno, podpisala leta 2001; ratifikacijo so potrdili pristojni pravosodni organi in v letu 2002 je takratni zunanji minister Josep Piqué, pripadnik Ljudske stranke, posredoval ratifikacijsko listino Svetu Evrope. S tem se je španska vlada zavezala, da bo izvajala to mednarodno listino. Pri izbiri poglavij je takrat Špa- nija za tri jezike, katalonskega, baskovskega in galicijskega, izbrala najvišjo možno zaščitno raven, ki jo predvideva ta listina. Med drugim ta raven zavezuje državo, da zagotovi poučevanje v otroških vrtcij, v osnovnih šolah in v srednjih šolah v manjšinskih jezikih, ki imajo na območju, kjer so v rabi, status uradnega jezika poleg španščine. To velja za vse tri omenjene jezike in specifično za Galicijo na celotnem ozemlju te dežele. Na to negativno poročilo Sveta Evrope se je že odzvala osrednja jezikovna organizacija za normalizacijo galicijskega jezika A Mesa pola Normalización Lingüística, ki je ocenila, poročilo potrjuje, da je politika sedanja deželna vlada zelo agresivna proti galicijskemu jeziku. Predsednik te organizacije Marcos Maceira pa je opozoril, da poročilo Sveta Evrope vsebuje konkretna dejstva in ne kakih izjav ali namenov; gre za »načrten napad na galicijski jezik, predvsem v izobraževanju, vendar ne samo na tem področju«. Prepričan je, da mora predsednik deželne vlade Feijóo radikalno spremeniti svojo politiko, »sicer bo prišlo do nepopravljive škode«, in dodaja, da tega zdaj ne trdi samo njegova nevladna organizacija, ampak je to ugotovitev Sveta Evrope. Spletna enciklopedija Wikipedia slavi 15 let Demokratičen pristop do manjšinskih jezikov Wikipedia je v prejšnjih dneh slavila 15. rojstni dan. Njeni ustanovitelji so si jo zamislili kot brezplačno spletno enciklopedijo, nekakšno skladišče informacij v velikem številu jezikov. Začeli so jo izdajati v angleščini, kaj kmalu pa se ji je pridružilo še šest jezikov: nemščina, katalonščina, švedščina, francoščina, španščina in ruščina. Natanko tako, med prvimi jeziki, v katerih je začela Wikipedia objavljati svoje spletne strani, je bila katalonščina. Pravzaprav so Katalonci sploh med prvimi zaznali potencial svetovnega spleta in se ga močno oprijeli. Že v času, ko smo pri nas komaj vedeli, da obstaja internet, so imeli Katalonci že kopico spletnih strani, na katerih so predstavljali svojo deželo ter tudi svojo kulturo in svoj jezik. Danes Wikipedia objavlja svoje strani v 280 jezikih. Od teh je veliko manjšinskih jezikov; glede rabe jezikov je ta spletna enciklopedija ena najbolj demokratičnih, če ne celo najbolj demokratična institucija na svetu, odprta za prav vse jezike. Seveda je angleščina najbolj uporabljeni jezik. V letu 2015 je Wikipedia na angleških straneh beležila 97,2 milijarde ogledov. Na drugem mestu, vendar daleč zadaj, je japonščina s 15 milijardami, sledijo nemščina, ruščina in francoščina. Na šestem mestu je italijanščina s 6,4 milijardami. Raziskava, ki jo je opravil raziskovalni center PEW, vsebuje podatke samo o prvih 20 jezikih, med katerimi ni slovenščine, pa tudi katalonščine ne. Ti podatki kažejo, da je Wikipedia res edina enciklopedija svetovnih razsežnosti, dosegljiva po vsem svetu tudi ljudem, katerih znanje jezikov ni »enciklopedično«. Vsak mesec beleži Wikipedia 18 milijard ogledov. To so podatki, ki jih je posredovala Alexa.com, družba, ki se ukvarja z ugotavljanjem dostopov do spleta in je v lasti spletnega velikana Amazon. Vsak mesec se Wikipedia obogati z 20.000 novimi stranmi, uporablja pa jo 27 milijonov registriranih uporabnikov, ki tudi prispevajo članke. In kaj ljudi najbolj zanima? V angleščini vlada največje zanimanje za aktualna dogajanja, kjer prednjači Islamska država in vse, kar je z njo povezano. Veliko zanimanja je tudi za podatke o novih filmih. V japonščini je največ zanimanja za pop glasbo; od desetih najbolj branih strani jih je kar sedem vezanih na pop kulturo, glasbo, risanke in filme. V španščini prednjači šport: seveda nogomet, pa tudi odbojka in košarka, na drugem oziroma tretjem mestu. Na šestem mestu je druga svetovna vojna, na devetem pa prva svetovna vojna. V ruščini vlada največje zanimanje za družabna omrežja. Kar pa zadeva najbolj popularne strani, za leto 2015 prednjači film Vojna zvezd, in to ne le v angleščini, saj je ta film med prvimi desetimi najbolj branimi stranmi tudi v italijanščini, portugalščini, japonščini in poljščini. 12 Nedelja, 31. januarja 2016 KULTURA / trst - Bellinijeva opera na odru gledališča Verdi Navdušujoča Norma TRST - Naj živi opera, dokler živijo poustvarjalci, ki nas s svojo umetnostjo popeljejo na prag absolutne lepote, tja, kjer se nam duša napolni z občutki, ki vsaj za nekaj časa preženejo tegobe vsakdana in utripajo v sozvočju z neminljivimi resnicami, z globino človeške narave, čigar večplastnost se nam razkriva v nepopačenem ogledalu odra ... Že dolgo nismo v gledališču Verdi doživeli tako odmevnega uspeha ter dolgih in gromkih aplavzov, ki so jih na koncu preglasili navdušeni vzkliki, namenjeni predvsem interpretki nosilne vloge, pa tudi njenim kolegom, ki so v Bel-linijevo lirsko tragedijo vlili vse svoje sposobnosti. Norma, opera, ki je z nadzemsko milino melodičnega navdiha očarala tudi Richarda Wagnerja, je zaživela v idealnem ravnovesju med romantiko in neoklasici-stično zadržanostjo po zaslugi pevcev, ki suvereno obvladajo stroga pravila belcanta, v petje pa znajo vliti tudi čustveno komponento, utrip, s katerim je skladatelj - kljub železnim kalupom recitatitov, arij in kaba-let - spletel zgodbo, ki nam prepričljivo in doživeto odstira vse odtenke razklane ženske duše. Duše, ki doživlja prehud boj med materinskimi čustvi, ljubeznijo, ljubosumjem, maščevalnostjo, ne nazadnje odgovornostjo do svojega naroda, ki se mu je zaradi prepovedane ljubezni izneverila. Pa še lik osvajalca, tako podjarmljenega ljudstva kot ženskih srca, Pollione, ki sprva izpade kot brezsrčen in neprizadet dongiovanni, nazadnje pa tudi njega presune veličina Norminega značaja, njen ponos in poštenost, ki jo pripeljeta do skrajne žrtve. In ne pozabimo na Adalgiso, ki jo Normino trpljenje tako gane, da se odpove svoji veliki ljubezni do Rimljana. Na videz običajen ljubezenski trikotnik zaživi s psihološko pronicljivostjo, ki zabriše vsako sled pretiravanja in neve-rodostojnosti, kajti glasba nas s svojo močjo prepriča o resnici. Sopranistka Marina Rebeka, rojena v Latviji, je v Trstu de-bitirala v naslovni vlogi in dokazala, da je njena kariera, ki se že giblje med največjimi svetovnimi gledališči, sad izstopajočega talenta in resnega dela: zveneč, a ne preoster glas, se v čudovitih kantilenah omehča ter z lahkoto izpelje najtežje pasaže, zna pa se tudi povzpeti do temperamentnih viškov, skratka, gre za vokalni instrument, s katerim bo lahko umetnica še dolgo let razveseljevala in navduševala občinstvo. Sočen in zaobljen, pa tudi elastičen je glas ruske mezzosopranistke, ki je pela vlogo Adal-gise: Ana Gorjačova se je z Rebekovo zlila v blagozveneče sozvočje, opozorila pa je na svoje sposobnosti že ob prvi solistični frazi ter zablestela kot enakovredna partnerica. Španski tenorist Sergio Escobar, ki smo ga v Trstu že poslušali, je imel kar težko nalogo ob tako dovršenem ženskem paru, izpeljal pa jo je z radodarnim pristopom, z glasom, ki se rad razširi v spevnih trenutkih, na izpostavljenih mestih včasih rahlo zataji, še vedno pa navduši z iskenostjo in predanostjo. Tri stranske vloge so zadovoljivo odpeli Japonca Motoharu Takei in Namiko Kischi (Flavio in Clotilde), Andrea Comelli pa je bil Oroveso. Glasbeno režijo je imel v rokah Fabrizio Maria Carminati, izkušen dirigent, ki je suvereno obvladal Bellinijev slog in brez težav usklajeval oder in orkester, iz katerega je kar večkrat izvabil pretanjeno muzi-ciranje. Zbor, ki ima v tej operi kar pomembno vlogo, je pripravil Fulvio Fogliaz-za: marsikaj bo treba še postoriti, da se bodo glasovi zlivali v homogeno celoto, sicer pa so bili vstopi dovolj usklajeni in slišati je bilo tudi nekaj dinamičnih odtenkov. Ob zamaknjenosti, ki so jo poustva-rili odlični pevci, smo lahko mirne duše prezrli nekaj prostorsko-časovnih nedoslednosti, ki so si jih privoščili scenograf Pier Paolo Bisleri ( s slikami Maria Schifana) in kostumistka Giovanna Buzzi: med tunike so se pomešali kostumi iz Napoleonovega časa, pohištvo je bilo iz dobe Louisa XVI, stebri pa so se sklicevali na grško-rimsko arhitekturo. Silhueta svetega hrasta v siju neonske luči, nadrealistična luna, pa še nekaj heterogenih elementov je kazalo na celostno zamisel, ki je bila bolj originalna kot posrečena, nikakor pa ne moteča. Režijo, ki jo je zasnoval Federico Tiezzi, je izpeljal Oscar Cecchi, pozoren tako do detajlov kot do skupnih slik, ki so se estetsko skladale. Postavitev je nastala v Trstu v koprodukci-ji z gledališčema iz Bologne in Barija. Ne zamudite: prva zasedba bo pela še trikrat: danes ter 4. in 6. februarja. 2. februarja pa bodo tri glavne vloge krili drugi pevci. Katja Kralj Corrado Rojac ljubljana - Igrata Šiškovič in Ferrini Skladba Corrada Rojaca na Koncertnem ateljeju LJUBLJANA - Jutri ob 19.30 bo v ljubljanskem Mestnem muzeju na sporedu koncert cikla Koncertni atelje. Nastopala bosta priznani zamejski violinist Črtomir Šiškovič in znani pianist Luca Ferrini s programom, ki bo ljubljanski publiki predstavil veliko nove glasbe. Črtomirja Šiškoviča ni treba posebej predstavljati, saj je priznan in vsestransko prisoten tudi v tujih medijih. Za Luco Fer-rinija smo tudi že večkrat slišali, v zamejstvu tudi zaradi tega, ker že nekaj let vodi Openska glasbena srečanja. Zaustavili pa bi se pri skladatelju, ki v zadnjih časih vedno bolj stopa v ospredje. Med skladatelji pač, ki jih bomo poslušali v ponedeljek, je tudi zamejski glasbenik Corrado Rojac. Poznan je sicer kot harmonikar, saj se vrsto let ukvarja z instrumentom, s katerim je dosegel laskava priznanja. Nastopal je na pomembnih glasbenih prizoriščih, kakršna so slavna Akademija Chigiana v Sieni in znamenita John Knowles Paine Concert Hall na Harvardski univerzi v Bostonu. Vendar se Corrado Rojac vrsto let ukvarja tudi s skladateljevanjem; iz kompozicije je diplomiral na konservatoriju Verdi v Milanu pod mentorstvom italijanskega skladatelja Alessandra Solbiatija. Njegova glasba ža-nje iz leta v leto večjo pozornost, saj Roj-čeve kompozicije izvajajo na pomembnih festivalih sodobne glasbe, kakršni so Nuo-va Consonanza v Rimu, Rondo v Milanu, Ex Novo Musica v Benetkah ali World Music Days, ki se je pred nedavnim vršil v Ljubljani. Pred dvema letoma je Corrado Rojac postal predsednik Združenja za sodobno glasbo Chromas, ki s festivalom Trieste Prima bogati Trst z vrhunskimi koncerti sodobne glasbe. Tokrat je Rojac spisal skladbo, ki nosi naslov Odtisi pobeglih slik. Navdih je zanjo našel v verzu poljske pesnice Wislawe Szymborske. Pred nami se porajajo beli madeži na stenah, kjer so visele slike, ki jih je verjetno nekdo snel. V njih pa domišljija riše podobe, ki nas vežejo na naša najgloblja doživljanja. Rojčeva skladba nam prikaže glasbeni odtis podob, ki nas bo ob poslušanju verjetno odpeljal do naših skritih duševnih prikazni. »Mislim, da skladatelji pišejo tudi zato, da ob tem globlje spoznavajo same sebe,« pravi. trst - 27. Tržaški filmski festival Glavno nagrado prejel madžarski film Sredin otrok Prizor iz zmagovitega madžarskega filma Sredin otrok tff TRST - S podelitvijo nagrad se je sinoči v dvorani Tripcovich sklenil 27. Tržaški filmski festival (TFF). Glavno nagrado je prejel film A szerdai gyerek (Sredin otrok) madžarske režiserke Lili Horvath. Film, ta pripoveduje o mladi materi, ki se na obrobju Budimpešte bori za skrbništvo nad svojim otrokom, je prepričal žirijo, ki jo v sekciji dolgometražnih filmov sestavlja občinstvo. Intimna pripoved o povprečni severnokorejski družini, ki jo je v dokumentarnem filmu V lučah solnca (Pod soncem) opisal ruski režiser Vitalij Manskij, je prejela nagrado Alpe Adria Cinema. Na sklepnem večeru 27. edicije Tržaškega filmskega festivala so podelili še druge nagrade. Najboljši kratki film tokratne izdaje je postal Dissonance (Diso-nanca) nemškega režiserja Tilla Nowaka. 17-minutni film pripoveduje o nadarjenem pianistu, ki živi v domišljijskem svetu. Po mnenju žirije v sestavi Filippa DAngela, Patrizie Mancini in Massima Trie si je nagrado Corso Salani 2016 prislužil film Ba-nat - Potovanje italijanskega režiserja Adriana Valeria. Zanimiva filmska zgodba pripoveduje o ekonomskih migracijah v obratno smer; glavna junaka filma se s trebuhom za kruhom odpravita iz italijanskega Barija v romunsko regijo Banat. Z nagrado SEP (Srednjeevropska pobuda), s katero vsako leto nagradijo film, ki odlično interpretira evropsko sodobno realnost in dialog med kulturami, so počastili koprodukcijo The Prosecutor, the defender and his son (Tožilec, branilec in njegov sin) bolgarske režiserke Iglike Trifonove, ki ji je uspelo prepričljivo prikazati zgodbo dveh odvetnikov, ki se ukvarjata z obtoženim za vojne zločine v BIH. Novost letošnjega tržaškega filmskega festivala je bila nagrada Osservatorio Bal-cani e Caucaso, ki si jo je prislužila romun-sko-britanska koprodukcija Chuck Norris vs Communism (Chuck Norris proti komunizmu) Ilince Calugareana, v katerem so gledalci lahko stopili v komunistično Romunijo osemdesetih let prejšnjega stoletja, kjer so bili ameriški filmi prepovedani, a so jih prebivalci vseeno gledali po zaslugi tajne izmenjave VHS kaset. Na slavnostni priredi- Dijaki liceja Petrarca so nagradili kratki film Ljubezen na strehi sveta režiserja Jana Cvitkoviča tvi so podelili še druge filmske nagrade, slovenski film pa je bil nagrajen z nagrado #Tsffbacktoschool, ki jo podeljujejo dijaki tržaškega liceja Petrarca. Med 16 kratko-metražnimi filmskimi zgodbami je bil dijakom najbolj všeč film Ljubezen na strehi sveta režiserja Jana Cvitkoviča. V utemeljitvi so mladi zapisali, da jih je film prepričal z brezčasno zgodbo, ki jo je režiser lepo začinil s presenetljivim koncem. Za nami je torej še ena uspešna izdaja Tržaškega filmskega festivala. Filmofili so si v devetih dneh, kolikor je trajal dogodek, ogledali kakovostne in zanimive zgodbe. Festival je »zagnal« skoraj sto filmskih projekcij, med katerimi so bile štiri svetovne premiere in dva kandidata za oskarja, na festivalu pa je sodelovalo več kot 160 gostov iz 30 držav. Prihaja Radovedna Tina TRST - Sproščena, igriva in vesela, predvsem pa radovedna: to je Tina, glavna junakinja nove otroške TV oddaje v produkciji slovenskega programskega oddelka deželnega sedeža Rai. Prijeten Tinin domek je živobarvna streha, s katere se odpira čudovit pogled na mesto in morje. Od tu Tina opazuje vse, kar se zanimivega dogaja okrog nje. V nocojšnji epizodi bo najprej pokukala v bazen, kjer otroci vadijo skoke v vodo z različnih višin. Zgodbo o nadvse spektakularni, čeprav še vedno slabo poznani športni dejavnosti, nam bo razkrila devetletna tržaška skakalka Martina Bartolich. S svojim čarobnim daljnogledom Tina vsakič pogleda tudi v daljne kraje. Na Norveškem bo tokrat spoznala fantka, ki se trudi, da bi se naučil deskanja, v bližnjem zoološkem vrtu bo opazovala kožuščke različnih živali, za trenutek pa bo skočila v prazgodovinske čase, ko je človek še uporabljal kresil-ni kamen, da je lahko zanetil ogenj. Če pa slučajno pogleda na uro, je to zgolj zato, da ne bi zamudila svoje najljubše risanke, duhovite animacije Rai »Riba vas gleda« v slovenski sinhronizaciji. Čeprav stanuje v samem tržaškem središču, se bo Radovedna Tina odselila tudi v nove kraje, kjer živimo Slovenci v Italiji, saj rada potuje in prav gotovo bo spomladi prišla na obisk tudi k vam ... Polurna otroška nadaljevanka bo na sporedu vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Avtorski projekt Rai in domače TV zgodbe podpisuje urednica Deva Pincin, za sliko, ton in luči je poskrbel Francesco Montenero, za montažo in grafično obdelavo Piero Magnoni. Scenarij je napisala Maruška Guštin, Radovedni Tini pa je vdihnila dušo Lara Komar. Izvirno sceno je oblikoval Aleksander Starc, rekvizite in scenska oblačila je posodilo Slovensko stalno gledališče. Otroško uredništvo RAI FJK se iskreno zahvaljuje tudi otrokom OV U. Vrabec iz Bazovice, ki so pod mentorstvom vzgojiteljice Ester Derganc oblikovali ilustracije za uvodno in končno špico. Omeniti je potrebno tudi podporo glavne urednice slovenskega programskega oddelka Martine Repinc, brez katere oddaje ne bi bilo. Na sporedu bo nocoj ob 20.uri (ponovitev v četrtek ob istem času). »Moj čarobni daljnogled gleda čudoviti svet, vidi čez vsa širna morja, prav tja daleč do obzorja.« »Spremlja ptice, ribe, rake in še druge ljubke spake; krepke, vitke, suhe, sloke, še najraje pa otroke!« BENEČIJA Nedelja, 31. januarja 2016 13 Farma s kozami v zimskem času Prelaz Zore v Zahodni Benečiji ni kraj, kjer se lahko ustaviš mimogrede. Imeti moraš cilj, da se sredi zime pripelješ na sedlo, s katerega se Karnajska dolina začne prevešati v smer Breginjskega kota. To je svet pod Breškim Jalovcem in dolgim grebenom Kobariškega stola, dovolj odmaknjen od bolj poznanih turističnih poti, da je ohranil še vso svojo pristno lepoto. Na tem širšem območju izvira Na-diža s svojima glavnima izviroma, Belim in Črnim potokom. Prelaz ni na pomembni prometni žili, nanj pa vseeno pelje še kar spodobna asfaltirana cesta, ki je včasih povezovala maloobmejna prehoda Ponte Vittorio - Breginj. V tem času te ravno na prelazu utegne presenetiti slana, razgled pa je enkraten: Na vzhodu senčna gmota Matajurja, na zahodu odprta in sončna Viškorša z Bardom v ozadju. Na Zore sem se odpravil na ogled kozje farme, s katero se že več let uspešno bavi Alessia Berra, nekaj čez trideset let stara domačinka iz Tipane, ki sicer živi v par kilometrov niže ležeči vasi Plestišča. Kljub temu, da na farmi preživlja dolge delovne dneve, veselo pravi, da so koze njen hobi in ljubezen. Sodobno urejena kozja farma nosi ime »Zore« po čudovitem kra- »Naša kozja farma je dokaz, da lahko naravi vrneš nekdanje ravnovesje, za katerega so s kmetovanjem dolga stoletja skrbeli naši predniki«. ju, kjer se nahaja. Jutra s komaj vzhajajočim soncem so tam res enkratna, kot povedo domačini. Še pred nekaj leti je bil prelaz popolnoma poraščen z gozdom, zdaj pa je tam obširna poseka, gozd so zamenjale travnate površine. »Pokrajina je zdaj spet taka, kot je bila pred več desetletji in kot se je še spominjajo starejši domačini«, ugotavlja Alessia, »gozd je namreč zara-stel vse, ker je bilo kmetijstvo večinoma opuščeno. Tu okrog imamo v družinski lasti kakih petnajst hektarjev, druge terene, ki jih potrebujemo, pa vzamemo v najem. Tako je naša kozja farma tudi dokaz, da lahko naravi vrneš nekdanje ravnovesje, za katerega so s kmetovanjem dolga stoletja skrbeli naši predniki«. Alessia na sogovornika deluje samozavestno in popolnoma obvlada posel, s katerim se ukvarja. Kdor bi si mislil, da je to romantična pastirica, nekakšna sodobna »Heidi«, bi bil v veliki zmoti. Ales-sia ima diplomo iz naravoslovnih ved univerze v Padovi, za seboj pa ima tudi več strokovnih tečajev za upravljanje kmetijskega podjetja in usposabljanje v sirarstvu. Imela je možnosti, da se zaposli kje v dolini, v Nemah ali Vidmu, a si je želela ostati v domačem okolju, na katerega je zelo navezana. Tako se je lotila kozjereje in v nekaj letih razvila sodobno kmetijsko podjetje z uspešno sirarsko proizvodnjo. Danes sta v podjetju poleg nje zaposleni še dve mladi sodelavki, Chiara in Diana, prav tako domačinki. Tudi na to, da ji je uspelo za domače ljudi ustvariti nekaj delovnih mest, je Alessia zelo ponosna. V sodobno urejeni farmi je danes devetdeset koz pasme »camosciata alpina«, Sirarna REJA KOZ - ALESSIA BERRA - TIPANA Sir za bogove z izvirov Nadiže Dušan Udovič ki je zelo razširjena v vsem alpskem loku, od Francije do Slovenije, kjer ji pravijo »slovenska srnasta pasma«. Te koze so posebno trpežne in odporne, zelo primerne za rejo in proizvodnjo mleka v hribovitih krajih. So pa tudi prijazne in družabne. Kako imajo živali Alessio rade je opaziti takoj, ko stopi mednje v lepo urejenem hlevu. Spremlja jo Vlado, lisasti škotski ovčar »border collie«, ki je za pašo vsakovrstne drobnice neprekosljiv. V zimskem času so koze v hlevu, spomladi pa se večinoma pasejo v okolici hleva, kjer so nameščene premične električne ograje. Na tak način koze sistematično čistijo teren kos za kosom, to je tudi njihova osnovna hrana, povsem naravna, s pašnikov na okrog 700 metrih nadmorske višine. »Koze imajo z razliko od krav in ovc rade grmičevje, tudi dodatno hrano pa jim skrbno izbiramo, tako da dosledno sledimo pravilom biološkega kmetovanja. Na tak način je mogoče zagotoviti najvišjo kakovost mleka in sirov, ki jih izdelujemo« pravi Alessia, katere delovni dan se začne okrog šestih zjutraj in konča okrog pol devetih zvečer. Praznikov in nedelj skorajda ni, saj je treba za živali skrbeti vsak dan. Najprej z zgodnjo jutranjo molžo, potem s predelavo mleka v sire, organizacijo prodaje, čiščenjem hleva, poleti pa še z organizacijo paše na travnikih. Dan se konča z večerno molžo in čiščenjem sirarne, ki mora biti vselej v brezhibnem stanju. Alessia ob vsem tem ne zanemarja dodatnega izobraževanja, ki mora biti permanentno, a so zanj potrebna tudi potovanja v Milan in druga mestna središča. Sodoben kmetijski proizvajalec ne sme izgubiti koraka s časom, če želi ostati na trgu in izboljšati svojo proizvodnjo in tega se Alessia dobro zaveda. Treba je tudi pozorno slediti zdravstvenemu stanju koz, skrbeti za njihov genetski razvoj in pravilen reprodukcijski ciklus. Za reprodukcijo imajo v farmi poleg umetnih sredstev tudi štiri plemenske kozle, kajpak v ločeni staji, sicer bi bilo težko obvladati situacijo. Ko so koze v optimalnem stanju, proizvedejo v desetih mesecih kakih devetsto litrov mleka vsaka, potem so za približno dva meseca (decembra in januarja) noseče, tako da je mleko namenjeno mladičem. Od februarja dalje pa se začenjajo kotiti mladiči, kar je na farmi čas posebnega veselja. Alessia trdi, da točno ve, od katere koze je kak mladič, lahko jih vsakega posebej prepozna, četudi jih je cel trop. Tako se januarja in februarja umiri tudi proizvodnja svežih sirov, v prodaji ostanejo le še zorjeni. Raznovrstni kozji siri so seveda končni proizvod farme Zore in razveseljivo je, da postajajo vse bolj prepoznavna blagovna znamka. Seveda gre za nišni, bu-tični proizvod, ki z industrijsko predela- K HH i • _i Alessia Berra in njen zvesti Vlado vo sirov nima kaj opraviti. Kakovost je absolutna, o čemer se je z izdatno pokušnjo prepričal tudi podpisani. Težko se je, denimo, upreti svežemu, le mesec staremu povsem naravnemu siru. Dobiti ga je mogoče tudi s pekočim feferonom ali aro-matičnimi travami. Izvrsten je klasični kozji sir, po želji bolj ali manj zorjen, pri čemer je kakih šest mesecev star že izra- »Zdravje živali in kakovost mleka je najbolj odvisna od hrane, ki jo dajemo kozam, zato mora biti vse naravno in neoporečno«. zitega okusa, da o tistem, ki zori leto dni ne govorimo. Ponudba je kar raznolika in obsega še manjše sirčke, mehke sirne namaze, naravne ali z različnimi travami, svežo in prekajeno skuto in jogurt. Posebnost predstavljajo črnikasti hlebčki sira, prekriti s tanko plastjo rastlinskega oglja, ki jih ime- nujejo »govoni» in po obliki spominjajo na miniaturne kope sena. Na mizi so hkrati posebnost in prava poslastica. V sirih farme Zore ni nikakršnih umetnih dodatkov ali konzervansov. Njihova visoka kakovost izvira iz kakovosti mleka, ki ga dajejo nadvse skrbno hranjene živali. Poleg paše in sena imajo na razpolago mešanice naravno pridelanih žitaric, soje in vitaminov. »Zdravje živali in kakovost mleka je najbolj odvisna od hrane, ki jo dajemo kozam, zato mora biti vse naravno in neoporečno« pravi Alessia, ki se pri reji strogo drži sosledice letnih časov. Kozji sir je v primerjavi z drugimi sicer splošno znan po prebavljivosti, priporočljiv je zlasti za otroke, starejše ljudi in vse tiste, ki so tako ali drugače netolerantni za proizvode iz kravjega mleka. Kaj pa prodaja proizvodov Zore? »Od vsega, kar proizvedemo, ne ostane nič. Če bi imeli dvakrat ali trikrat toliko sirov, bi šlo vse v promet. Ljudje prihajajo iz vse Furlanije na izlete v naše hribe in naša prodajalna na farmi je stalno odprta, od ponedeljka do nedelje po rednem jutranjem in popoldanskem urni- V farmi poskrbijo tudi za neposredno prodajo sirov ku«, pove Alessia, ki je zaradi povpraševanja odprla tudi prodajno točko v Njivici (občina Bardo). Kot povedano so najboljši meseci za proizvodnjo in prodajo sirov od pomladi dalje vse do decembra, ki je skupaj z januarjem in februarjem namenjen kozjim mladičem. V prodajalni farme Zore in v Njivici, pa je mogoče poleg sirov dobiti še druge proizvode iz domačega okolja, zlasti izvrsten in prav tako pristen jabolčni sok. Alessia Berra je s svojo kozjo farmo v nekaj letih postala znana ne le v Furla-niji, temveč tudi v širšem italijanskem okolju. Za kakovostno in sonaravno proizvodnjo kar naprej prejema pomembna priznanja. Tako se je znašla med ambasadorji teritorija organizacije Legambiente, kot sinonim vztrajanja in kreativnega podjetniškega pristopa v hribovitih krajih je bila gost na televizijskih oddajah Bandiera verde in Geo & Geo. Ta priznanja so pomembne spodbude za njeno delo, glavno pa je pri tem njeno veliko navdušenje, ki ji pomaga pre-moščati vsakršne ovire. In dobro je znano, da tudi ovir pri kmetijstvu na hribovitih območjih ne manjka. »Zal država ne pomaga veliko. Tako kot drugod se moramo rejci boriti z neskončno birokracijo, neracionalnimi predpisi in ukrepi. A za ohranjanje ljudi na svojem ozemlju bi bilo treba težave kmetovanja v hribih razumeti in nuditi olajšave. Takšna vizija je v Italiji še zelo pomanjkljiva«, ugotavlja Alessia, ki je tudi članica vodstva Kmečke zveze videmske pokrajine. Mlada kmetijska podjetnica je prepričana, da je Kmečka zveza organizacija, ki je znala prisluhniti malim kmetovalcem, jim je v pomoč in spodbudo pri njihovem delu. Obenem se Kmečka zveza posveča obmejnim območjem in skuša izkoristiti razvojni potencial čezmejnega sodelovanja. Predvsem je za Alessio pomembno to, da se mladi ljudje zavejo svojih možnosti in verjamejo, da je mogoče tudi v domačih krajih nekaj ustvariti. Kdo bi lahko nekaj takega bolj prepričljivo povedal od Alessie, ki je sama krenila na to pot in z uspehom dokazala, da je mogoče tudi to, kar do včeraj še ni izgledalo. Ko sem se peljal na Zore, nisem prepoznal kraja, čeprav sem bil pred leti večkrat tam. Šele v pogovoru z Alessio sem razumel, da je novost široka poseka, na kateri so pred nekaj leti zrasli kozja farma in pašniki, prej je tam kraljeval gozd. Spomnil sem se svojevrstnega dogodka, ko sem s prepustnico hotel prečkati mejo ob mostu Ponte Vittorio. Bilo je poletje, v gozdu prijetn hlad, na samotni cesti nikogar. Pri mostu čez potok, ki pozneje nastane Nadiža, je pred stražarsko hišico stal le mlad finančni stražnik iz južne Italije. Vprašal me je, ali imam kaj za prijaviti. Rekel sem, da nimam nič, nakar me je vljudno prosil, če se lahko za pol urice ustavim z njim, saj že par dni ni šel mimo nihče in bi se rad z nekom malo pogovarjal. Rad sem mu ustregel, iz tiste pol urice sta kmalu nastali dve okrogli uri, medtem pa sta od nekod prišla na dan še pršut in vino. Tako prijazne in pristno človeške meje še nisem doživel. Kmalu potem je izginila, prehod do Slovenije je po nekaj desetletjih »problematične« meje čudovito prost. Mimogrede me oplazi neprijetno vprašanje, ali bo v današnji z begunskim problemom nerešljivo obsedeni Evropi tak tudi ostal. 1 4 Nedelja, 31. januarja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Profesorska trojica o slovenščini pri dijakih slovenskih šol Raje so »Zamejci« kakor pa Slovenci Krožek Anton Gregorčič in Kulturni center Lojze Bratuž, ki prirejata Srečanja pod lipami, sta povabila v goste tri profesorje slovenščine, ki poučujejo na višjih srednjih šolah v Gorici. Časnikar Julijan Čavdek jim je postavil niz vprašanj o stopnji poznavanja in kakovosti slovenskega jezika, o metodah poučevanja, o znanju ob vstopu v njihove šole, o slovenščini kot drugem jeziku pri marsikaterem dijaku, o usklajevanju znanja med različnimi stopnjami šol, o zavzetosti družinskega okolja do pogovornega, če že ne literarnega jezika, o branju in čtivu, o usvajanju pisnega izražanja, o binomu jezik - narodna zavest, o vplivu zunajšolskih dejavnostih ... V odgovorih so se med seboj dopolnjevali Maja Melinc, ki prihaja iz Slovenije in poučuje na Goriškem že deset let, Marija Kost-napfel s 30-letnim stažem poučevanja slovenščine in zgodovine, sedaj na zavodu Žiga Zois, ter Adrijan Pahor, ki poučuje dolgo let na licejskem polu prav tako slovenščino in zgodovino, sicer pa s 35-letnimi šolskimi izkušnjami. Najmlajša predavateljica ima v našem prostoru pozitivne izkušnje glede pisne slovenščine, šepa pa med dijaki slovenski pogovorno sporazumevalni jezik. Prisotni so besedni kalki in neologizmi, ki izpodrivajo ustaljeno besedišče. Literarna zgodovina je nadpovprečno priljubljena v primerjavi z osrednjo Slovenijo, kar pozitivno vpliva na pripadnost in zavest. Kolegica je izpostavila stanje, ki botruje revnejšemu besednemu znanju, in sicer uporabo slovenščine skoraj izključno v šoli, medtem ko jo doma uporablja le majhen odstotek. Tudi družbena omrežja ne pomagajo kaj prida, saj potekajo povezave v drugačnem jeziku, večinoma italijanskem. Moški kolega je pojasnil, da se je metodologija poučevanja bistveno spremenila: v uporabi so svetlobne table in ostala pestra elektronska ponudba. Za višje razrede, v katerih je slovnica bolj izjema, so na razpolago glede poznavanja slovenskega slovstva ustaljeni vzorci iz slovenskih fakultet, zaradi katerih ni več različnih, osebnih profesorjevih pristopov. Dijaki so postali vizualno perceptivni, medtem ko so v preteklosti bili navajeni na poslušanje. Zapomnijo si z lahkoto, kar opazujejo. Jezikovna priprava ob vpisu je zelo heterogena: nekaj je odlično pripravljenih, drugi prihajajo iz mešanih družin, za tre- tje je slovenščina pravzaprav »drugi« jezik. Sicer pa se ta pojav širi tudi v Sloveniji. Povsod bi bili potrebni premostitveni tečaji, meni prof. Melinc. »Med nižjo in višjo srednjo šolo ni usklajevanja. Manjkajo skupne strategije. Obstaja nevarnost, da postane slovenščina le tehnično sredstvo, ne pa emocija; morda k temu pripomore okostenela narodnoobrambna struktura. Potrebni so številčnejši stiki s Slovenijo in pretakanje doživetij, ki naj trajajo vsaj teden dni,« je povedala prof. Kostnapfel. Prof. Pahor poučuje v lažjih pogojih, ker se srečuje z dijaki v višjih razredih pred maturo. Težaško delo opravijo drugi kolegi in kolegice že prej. Predmetnih ur je dovolj in tudi minutaža je zadovoljiva, saj je največja v Evropi. Prav bi bilo, da bi jezikovno izražanje upoštevali pri ocenjevanju tudi drugih vsebin, kot so biologija, zgodovina, naravoslovje ... Starši so do dobrega poznavanja slovenščine bolj medlo kritični, zanima jih bolj šolski uspeh na splošno. Profesorji Maja Melinc (z leve), Adrijan Pahor in Marija Kostnapfel poučujejo slovenski jezik na višješolskih zavodih v Puccinijevi ulici v Gorici bumbaca Precejšnja teža je bila posvečena svetu knjig in branja. V odgovorih so bili šolniki enotni v oceni, da je potrebno širiti bralno kulturo. Ni dovolj izbirati všečne pisce in zasledovati bralno ugodje na račun kakovosti. Z branjem pridobivamo drugačna gledanja in bogatejše oblike izražanja. Zasvojenost z družbenimi omrežji je tolikšna, da otežuje osredotočenost, ki je nujna pri branju nekaj desetin strani debele knjige. Razveseljivo je, da ne velja več absolutno, češ da so slovenski avtorji manj privlačni od tujih, a izbira je zelo odvisna od mentorja. Pomembno jih je ustrezno predstaviti! Zaradi družbeno političnega dogajanja v svetu je na primer Vladimir Bartol privlačen kljub njegovemu kronološko staremu ustvarjanju. Med šolskim letom, skratka, je poseganje po slovenskem slovstvu zadovoljivo, med poletjem pa prevladuje poseganje po tujih avtorjih v italijanski verziji. In obratno: statistično je do-gnano, da na maturi dijaki izbirajo naslo- ve o slovstvu, ki v veliki večini primerov obravnavajo slovenske pisatelje ali pesnike. Po izkušnjah prof. Melinc prevladuje pri izražanju v prvih razredih velika zadrega verjetno zato, ker je prisoten psihološki pritisk zaradi jezikovnega purizma. Največje težave so z besednim redom in s povratno svojilnimi zaimki. Kje drugje razen v šoli pa imajo mladi možnost, da uporabljajo slovenščino? Pisno prosto ustvarjanje jim je težavno, raje imajo obnovo, kritiko, mnenje o poznani pojavnosti. Prof. Pahor je odgovoril na vprašanje o izpopolnjevanju učnega osebja. Na razpolago so seminarji, tečaji knjižne vzgoje, predstavitve knjig, srečanja z avtorji, enoletno »šolanje« v Ljubljani in pobuda na lastno pest. Slediti celotni slovstveni proizvodnji pa ni mogoče. Prof. Kostnapfel veruje v binom jezik - narodna zavest; povezavo je koristno posredovati že v otroštvu. Dogaja se, da odrasli posredujemo občutek podrejenosti in zadrege ob uporabi slovenščine v javnosti. Posledično mladi raje poudarjajo, da so »Zamejci« in ne Slovenci. Kljub temu, da ni kaj prida okoliščin, po katerih bi se zgledovali po jezikovnem stanju v Sloveniji, nimamo drugačne izbire, sicer bomo shirali v lastni majhnosti. Psihološko narodna opredelitev je precej pisana: od povsem slovenske mimo porazdeljenosti v skladu s kulturno osnovo staršev do neprizadete drže, a na šolskem dvorišču je pogosteje slišati italijanščino kljub temu pa, da se večina čuti Slovence. Izmed štiridesetih prisotnih poslušalcev se jih je kar nekaj oglasilo med razpravo in to dobesedno, kajti skorajda niso postavljali vprašanj, temveč so konstruktivno kritično dopolnjevali razmišljanja nastopajočih. (ar) tržič - Občina Sprejeli bodo le štiri begunke Tudi v Tržiču bodo sprejemali begunce, ki so v goriško pokrajino prišli iz Sirije in drugih vojnih prizorišč. Za razliko od občine Gorica, Sovodnje, Škoc-jan, Krmin in Romans pa bo ladjedelni-ško mesto gostilo le beguce, ki so že zaprosili in dobili azil ter so vključeni v sistem za sprejemanje prebežnikov in prosilcev za azil Sprar, ki so ga lansko leto že preizkusili v občini Štarancan. Ob tem je občina Tržič sklenila, da bo sprejemala le ženske: na razpolago jim bo dala stanovanje v Carduccijevi ulici, ki ga je kupila pred desetimi leti z denarjem iz državnega sklada za projekte pomoči tujim državljankam. Na voljo, pojasnjuje občinska od-bornica za socialo Cristiana Morsolin, so štiri mesta. »To je maksimalno število žensk, ki ga nameravamo sprejeti. Večkrat smo poudarili, da soglašamo z razmestitvijo in sprejemanjem manjših skupin migrantov,« pravi Morsolinova in izpostavlja, da občina Tržič ni pripravljena gostiti večjega sprejemnega centra. »Naše stališče ostaja nespremenjeno. Uprava meni, da zaradi družbene kompleksnosti, ki je značilna za naše mesto, tovrstna rešitev ni priporočljiva. Hkrati pa smo prepričani, da moramo tudi sami dati svoj doprinos,« pravi Morsolinova. Medtem pa je goriška prefektura objavila razpis za nastanitev 450 prosilcev za azil v raznih občinah goriške pokrajine. Tako kot lani namerava goriška prefektura podpisati okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti, ki so pripravljeni nuditi nastanitvene storitve prosilcem za azil v vseh občinah goriške pokrajine z izjemo Gradišča, Sovodenj, Krmina, Romansa in Škocjana, kjer že gostijo prosilce za azil. Cilj prefekture je, da bi 200 beguncev sprejeli tudi v občinah z levega brega Soče, tudi v Tržiču. Podjetja, zadruge, združenja, neprofitne organizacije in drugi, ki nameravajo sodelovati, morajo seveda razpolagati s primernimi hotelskimi ali stanovanjskimi objekti, delovati pa morajo na nastanitvenem, skrbstvenem, integracijskem ali gostinskem oz. hotelirskem področju ter imeti izkušnje pri nudenju storitev v okviru projekta Sprar ali drugih projektov, ki so namenjeni sprejemanju beguncev. Rok za prijavo se izteče jutri. ronke - Nove nagrobne luči Tudi na pokopališču manjša poraba energije Občinska uprava iz Ronk je sprejela načrt obnove razsvetljave na pokopališču v DAnnunziovi ulici, v katero bodo vložili 167 tisoč evrov. Z novimi svetilkami želi občina izboljšati učinkovitost in zmanjšati porabo električne energije. Za nabavo, postavitev in upravljanje novih nagrobnih luči je občina Ronke prejela dve ponudbi: ugodnejšo je predstavilo podjetje Lux Fidelis iz Buttria, ki mu je občina izdala 30-letno koncesijo za upravljanje te storitve. Med glavnimi točkami pogodbe je letna na- jemnina, ki jo bo moralo podjetje plačevati občini. »Cilj ni samo prihranek. Z obnovo razsvetljave želimo občanom, ki to zahtevajo, zagotoviti tudi učinkovitejše storitve. Ravno zaradi tega smo izpeljali to javno dražbo, potem ko smo v prejšnjih letih izvedli vrsto javnih del na pokopališču,« je povedal ronški podžupan in odbornik za javna dela Livio Vecchiet. Občina je v prejšnjih letih obnovila pokopališko kapelo, leta 2014 pa je zgradila tri žarne zidove s 108 žarnimi nišami. Vanje je vložila 65 tisoč evrov. tržič - Zaprtje mestnega središča zaradi onesnaženosti zraka Zastoji zaradi zapore V Gorici zabeležili že peto zaporedno prekoračitev dovoljene koncentracije prašnih delcev PMI0 Zastoji v okolici mesta bonaventura Tržiško mestno središče je bilo včeraj kot napovedano zaprto za promet. Enodnevnemu ukrepu, za katerega se je v občinska uprava odločila v petek zaradi previsoke onesnaženosti zraka, ni sprožil posebnih polemik, ustvaril pa je prometne zastoje in kolone na cestah, ki so izven mestnega jedra. Center je bil dostopen le za manj onesnažujoča vozila (od Evro 4 navzgor), javna prevozna sredstva, reševalce, vozila javnih uslužbencev, predstavnike medijev ter prevozna sredstva, ki jih uporabljajo uslužbenci zdravstvenega podjetja in agencije ARPA. Čeprav so v Gorici v petek zabeležili že peto zaporedno prekoračitev dovoljene koncentracije prašnih delcev PM10 (dosegla je kar 140 mikrogramov na kubični meter), korenitejših ukrepov še niso uvedli. Županova odredba ob uporabi pihal-nikov za čiščenje cest prepoveduje samo zvišanje temperature v stanovanjih nad 19 stopinj celzija (17 za obrtniške in industrijske obrate). V primeru, da danes ne bo deževalo, bi se lahko za ostrejše omejitve odločili jutri. / GORIŠKA Nedelja, 31. januarja 2016 1 7 gorica - Izročili jih bodo županu Romoliju Tisoč podpisov za oživitev rajonov Pobudniki peticije za oživitev goriških rajonskih svetov so zadovoljni. Od novembra, ko so začeli zbirati podpise, je njihovo zahtevo podprlo že okrog tisoč občanov, kar je v Gorici vse prej kot zanemarljiv rezultat. »Ukinitev rajonov leta 2012 je znatno poslabšala stanje v naši občini, kar velja zlasti za podeželje. Znižala se je tudi raven zaščite furlanske in slovenske narodne skupnosti, ki sta prav preko rajonskih svetov imeli možnost avtonomnega upravljanja lastnega območja,« pravijo predsedniki nekdanjih rajonskih svetov Marjan Brescia (Štandrež), Walter Bandelj (Podgora), Lovrenc Persoglia (Pevma-Oslavje-Štmaver) in Giorgio Stabon (Loč-nik), ki so podpise občanov zbirali s pomočjo goriških občinskih svetnikov in drugih predstavnikov Slovenske skupnosti. »Zbiranje je potekalo ob praznikih in javnih dogodkih, pa tudi po domovih. V Štandrežu je podpisalo 180 ljudi, v mestu približno 200, v Pevmi, Štmavru in Oslavju pa okrog 150 občanov. Tem je treba prišteti še doprinos Ločnika, kjer naj bi zbrali vsaj petsto podpisov,« pravi pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in dodaja, da je zbiranje podpisov še vedno v teku. »Sestali se bomo prihodnji teden. Ocenili bomo dosedanje delo in odločili, kako naprej. Zbiranje bi se lahko nadaljevalo še kakšen teden, s predložitvijo peticije pa ne moremo preveč odlašati. Volitve se namreč bližajo,« pravi Čavdek, po katerem nameravajo peticijo izročiti neposredno županu Ettoreju Romoliju: »Že dosedanje število zbranih podpisov je pomenljivo znamenje, ki bi ga morala uprava upoštevati in čim prej sprožiti postopek za ponovno ustanovitev rajonov.« Pobudniki peticije predlagajo razdelitev goriške občine na šest okrožij, in sicer Ločnik, Štandrež, Pevmo-Štmaver-Oslavje, Podgoro, severno Gorico in južno Gorico. Za obnovo okrožnih svetov je po Nekdanja sedeža rajonskega sveta v Pevmi in Podgori bumbaca njihovem mnenju treba nujno poskrbeti že na prihodnjih občinskih volitvah, ki bodo leta 2017. Ob tem pobudniki predlagajo, naj se okrožnim svetom dodeli finančno postavko in naj se njihovim predsednikom prizna simboličen honorar. Peticija se sklicuje na deželni zakon št. 1 z dne 11. februarja 2011 in točneje na spre- membo v 2. odstavku prvega člena, na podlagi katerega bi bilo v Gorici zaradi prisotnosti Slovencev mogoče ustanoviti šest okrožij, omenja pa tudi dekret predsednika republike z dne 18. decembra 2008, kjer so izrecno navedena okrožja, v katerih je predvideno izvajanje 10. člena zaščitnega zakona. (ale) dan kulture Preko sto Števerjancev pri Pahorju B. Pahor F. Padovan Števerjanci se bodo 8. februarja odpravili v Ljubljano, kjer jih bo ob dnevu slovenske kulture v predsedniški palači sprejel Borut Pahor. »Med lanskim obiskom v Šte-verjanu nam je predsednik Pahor obljubil, da nas bo povabil v Ljubljano. To je storil ravno ob letošnjem dnevu slovenske kulture, za kar smo še toliko bolj zadovoljni,« pravi šte-verjanska županja Franka Padovan. Vsako leto na Prešernov dan odprejo javnosti predsedniško palačo v Ljubljani in v njej priredijo krajši kulturni program. Letos bodo zanj v celoti poskrbeli števerjanski kulturniki. Skupaj z občinskimi upravitelji in uslužbenci se namreč v slovensko prestolnico odpravljajo še mešani in otroški pevski zbor F.B. Sedej ter re-citatorji Briškega griča. Števerjanska delegacija, ki bo predsednika in javnost v Sloveniji opozorila na ustvarjalno živost Slovencev v Italiji, bo tako kar 130-članska. sociala - Novost Svetovalnico za hendikep odpirajo jutri tudi v Gorici Videmski center InfoHandicap odpira sedež tudi v Gorici. Novo svetovalnico v stavbi goriškega večnamenskega središča v Ulici Baiamonti 22, kjer ima sedež tudi socialna služba občin zgornjega Posočja, bodo namenu predali jutri ob 16. uri. Svetovalnico za sorodnike telesno in umsko prizadetih bo upravljala videmska zadruga Hattiva Lab, ki je na tem področju dejavna že celih deset let. Goriško informativno točko bodo odprli s pomočjo prispevka Fundacije Goriške hranilnice: javnosti bo dostopna vsak ponedeljek popoldne med 14.30 in 17.30. Jutrišnje slovesnosti ob odprtju se bodo udeležili odgovorna za socialno službo občin zgornjega Posočja Maura Clementi, goriška občinska odbornica za socialo in predsednica skupščine županov zgornjega Posočja Silvana Romano, predsednik konzorcija socialnih zadrug Il Mosaico Mauro Peressini, odgovorni za center InfoHandicap Antonio Bon-davalli in predsednica zadruge Hattiva lab Paola Benini. »Dosegli smo ambiciozen cilj. Dobro poznamo kakovost storitev, ki jih nudi svetovalnica; le-ta bo še dodatno obogatila našo ponudbo na socialnem in zdravstvenem področju,« poudarja Maura Clementi. Peressini pojasnjuje, da je svetovalnica odgovor na potrebe družin, Bondavalli pa izpostavlja, da želijo po odprtju goriškega centra odpreti svetovalnice v vseh štirih glavnih mestih pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Videmska svetovalnica na sedežu zadruge Hattiva Lab je odprta vsak dan med 8.30 in 17.30 (0432-512635). V letu 2015 so nudili pomoč in svetovanje 500 osebam, med katerimi so bili zlasti sorodniki prizadetih, pa tudi socialni in drugi delavci, ki so potrebovali informacije o raznih storitvah. »Anarhist, ki glasuje za življenje« Reportaža v tedniku Sette Ime Joška Gravnerja in njegovih vin se pogosto pojavlja v državnem tisku in v tujini. Tokrat je tedenska revija Sette, ki izhaja z italijanskim dnevnikom Corriere della Sera, posvetila priznanemu vinarju z Oslavja obširno reportažo na treh straneh v prilogi SetteGreen, v kateri je objavljeno drugo poglavje rubrike Življenje odpornikov (Vite da resistenti). Reportažo je podpisala Giulia Calligaro in članek naslovila Joško, anarhist, ki prideluje obmejno grozdje, tisto grozdje, ki zelo trpi (Joško, l'anarchico che coltiva l'uva di confine, quella che soffre molto). Avtorica je Gravnerjevo kmetijo obiskala pozno jeseni, daljši pogovor z vinarjem pa krasijo fotografije slovenskih in italijanskih vinogradov. »Oslavje je bilo prizorišče vročih in hladnih vojn, diskriminacije in de-portirancev, ki so jih odpeljali tako v Nemčijo kot v nekdanjo Jugoslavijo. Gre pa tudi za ozemlje, ki so ga blagoslovili bogovi, saj proizvajajo v goriških Brdih nekatera izmed najboljših belih vin na svetu,« piše avtorica. V članku se seveda zaustavlja pri Gravnerjevih vinih, ki se pojavljajo na tržišču šele potem, ko so sedem let čakala v podzemnih am-forah oz. lesenih sodih. Giulia Calligaro nekajkrat vdre tudi v zasebno sfero briškega sogovornika, ki o svojih koreninah med drugim pravi: »V Sloveniji so nas imeli za fašiste, ker smo postali del italijanske države. Za Italijane pa smo bili komunisti, ker smo govorili slovenščino. Zato sem postal anarhist, ki glasuje za življenje.« Jo-ško Gravner v nadaljevanju s preprostimi in hkrati modrimi besedami še pove, da »dobra vina lahko pospremimo s katero koli hrano, ne da bi zato potrebovali nasvete pokuševalcev«. (av) gorica - Po zaključku del na zavodu Cossar-Da Vinci Dijaki spet na svojem Šola je sedaj varna - Obnovili so strope, nadomestili okna in vrata ter prepleskali stene delavnic Ob udeležbi deželnih odbornic za infrastrukture in šolstvo Mariegrazie Santoro in Loredane Panariti, senatorke Laure Fa-siolo in pokrajinskih upraviteljev so včeraj dopoldne v Gorici predali namenu obnovljeno stavbo višješolskega zavoda Ra-nieri Mario Cossar - Leonardo Da Vinci. Dela, v katera so vložili 469.500 evrov, so dijakom omogočila, da so se lahko vrnili v Drevored Virgilio. Leta 2014 je morala namreč pokrajinska uprava iz varnostnih razlogov zapreti poslopje, pouk pa je preselila v nekdanji šolski objekt zavoda Fermi v Diazovi ulici. Zaradi tega so dijaki nekaterih smeri zavoda Cossar-Da Vinci dalj časa ostali brez nekaterih pomembnih strojev, ki jih uporabljajo pri praktičnem pouku mehanike in modnega oblikovanja. Deželni denar je pokrajina namenila obnovi stropov, 400.000 evrov lastnih sredstev pa je porabila za nadomestitev oken in vrat ter za prepleskanje delavnic. »Današnja slovesnost je dokaz, da je sklad za izredne razmere Furlanije - Julijske krajine učinkovit. Ko ne bi imeli na razpolago tega denarja, bi šola ostala zaprta dalj časa,« je poudarila odbornica Mariagra-zia Santoro. Deželi se je za pozornost zahvalil predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta. Slovesnosti, ki so jo oblikovali dijaki in dijakinje, sta se udeležili tudi pokrajinski odbornici za šolstvo in javna dela Ilaria Cecot in Donatella Gironcoli. Krajevni upravitelji in gostje so si ogledali obnovljene prostore bumbaca GORICA Iščejo ženske portrete Kulturni center Lojze Bratuž ob dnevu žena pripravlja skupinsko likovno razstavo z naslovom »Ženski obrazi in izrazi«. Za obogatitev razstave naprošajo zasebnike, ki imajo v lasti kakšen ženski portret, da posodijo delo za obdobje razstave; informacije na tel. 0481-531445. Likovna dela bodo zbirali do 12. februarja. 16 Nedelja, 31. januarja 2016 GORIŠKA / štandrež - Na obisku pri Vilmi Brajnik Deklica, ki je skoraj čudežno preživela strahotno taborišče Pred desetimi leti me je Vilma Brajnik prijazno sprejela na svojem domu, saj sem srčno želela nesti zgodbo 17-let-ne štandreške deklice, ki je skoraj čudežno preživela verjetno najbolj strahotno nemško uničevalno taborišče BergenBelsen, v knjigo, posvečeno primorskim dekletom, odpeljanih v izgnanstvo v Tretji rajh. Tudi sedaj me je bila Vilma vesela, saj je kot popoln invalid prisiljena stalno živeti v stanovanju. Občasno skozi okno kuhinje radovedno opazuje življenje na štandreškem placu. Štandrež, tudi danes slovenska enklava v goriškem predmestju, trmasto ohranja svojo podobo še iz časov, ko je imela svojega župana vse do leta 1927. Vilma ga razen v vojnem času ni nikoli zapustila. Sediva pri mizi, polnih križank, ki jih rada rešuje, posebno če imajo velike črke. Seveda je zvesta bralka Primorskega dnevnika, ki jo seznanja z vsem, kar se dogaja izven njenega doma, v katerem živi sama. Vsako jutro se razveseli zajtrka, ki ji ga iz bara Sport prinese prijazna gospa Elena. Opoldne si skuša skuhati kosilo sama ali ji ga prinesejo sorodniki, saj njen sin Aleksander z družino lepo skrbi zanjo. Zvečer si Vilma odpre televizor in redno spremlja poročila na slovenskem programu mreže RAI, zelo rada tudi prisluhne ansamblom narodno zabavne glasbe na TV Slovenija. Dolgih telefonskih pogovorov ne mara. »Ko se pogovarjam, rada gledam človeku v oči,« zaupno pove Vilma, ki pogreša obiske in zato toliko bolj ceni prijazno sosedo, ki ji vsako jutro pride odpret »šku-re«, zvečer pa iste zapre. MfiJt slove nsko ^B* stalno gledališke ABONMA ZA GORICO Marius von Mayenburg PES, NOČ IN NOŽ režiser Matjaž Farič (slovenska praizvedba) v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, Gorica z italijanskimi nadnapisi urniki brezplačnega prevoza: Doberdob, na trgu sv. Martina ob 19.35 Tržič, ul. San Polo pri bolnici ob 19.45 Štivan, pri križišču na avtobusni postaji ob 19.50 Jamlje, na vtobusni postaji ob 20.00 Gabrje, na autobusni postaji ob 20.10 Sovodnje, pri lekarni ob 20.15 Blagajna KC Bratuž: tel. 0481 531445 www.teaterssg.com Vilma Brajnik je bila povsod prisotna, od politike do sindikatov in v kulturi, bila je deset let občinska svetnica KPI v Gorici, obenem je bila zaposlena v tovarni in imela je svojo družino bumbaca Ko se pogovarjava o njenem vsakdanu, so njene besede jasne: »Danes kot danes moje življenje, tako kot je, ni zame. Nekoč sem bila povsod prisotna, od politike do sindikatov in v kulturnem dogajanju. Bila sem deset let občinska svetovalka KPI v goriškem občinskem svetu ob tem, da sem bila zaposlena v tovarni in imela svojo družino.« S kolesom je hitela od ene do druge »postojanke«. Ko je 10. junija 1984 postala nona, je sporočila direktorju tovarne Ma-nifattura Goriziana, da se bo kot nona s ponedeljkom upokojila. Sicer je imela tudi pravico do upokojitve. Direktor ji je odgovo- Štandrež in njegovi prebivalci so doživeli strahote obeh vojn: če je prva pustila le ruševine, ni bila druga nič milejša, zato je po kapitulaciji Italije izbruhnil upor ril: »Signora Braini, lei puo fare quello che vuole« (Gospa Braini, naredite lahko vse, kar želite). Taka je bila Vilma, odločna in energična ter vseskozi aktivna v takratnem zelo živahnem političnem življenju Gorice. Danes ji pokojnina, ki jo prejema kot vojni invalid, ob delavski ne zadostuje, da bi si privoščila še kako potrebno negovalko. Rada se spominja mladosti, ko so Pri Bučkoti kot pri večini vržotarjev živeli od zelenjave, krompirja do motovilca. Zelo cenjene goriške pridelke sta oče in stric dnevno vozila na veliki tržaški trg Campo Mar-zio. »Danes vržotarjev ni več, le še dva kmeta, oba že v pokoju,« mi pove Vilma, ko ugotavlja, da zaradi veliko pozidanega obdelovalne zemlje skoraj ni več. Zaživele so številne tovarne, v katerih se zaposlujejo tudi domačini. Štandrež in njegovi prebivalci so doživeli strahote obeh vojn: če jim je prva pustila le ruševine, ni bila druga nič milejša, saj je nasilju fašizma sledilo nasilje nacističnih okupatorjev. V Štandrežu je tlel upor, ki je izbruhnil z vso silo po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. Najbolj aktivni so bili prav mladi fantje in dekleta, sicer pa je skoraj cela vas sodelovala z odporniškim gibanjem. Posebno usoden za prebivalstvo je bil april 1944, ko se je okupator hudo maščeval zaradi ustrelitve nemškega vojaka v prostorih gostilne na placu. Takrat je bila Vilma prvič zaprta v goriških zaporih, drugič decembra 1944; obakrat je bilo ravnanje okupatorja tako hudo, da se ga noče spominjati. Januarja 1945 je bila odpeljana v žensko uničevalno taborišče Ravensbrück in nato v Bergen-Belsen. Vilma je bila obakrat izdana, znano ji je ime obeh ovaduhov. Junija 2008 je italijanski predsednik Giorgio Napolitano imenoval Vilmo Brajnik za viteza italijanske republike na predlog nekdanjega prefekta Roberta De Lorenza, ki je spoznal dragoceno sodelovanje Vilme pri pobudi Vlaka spomina, s katerim je Vilma večkrat spremljala italijanske in slovenske višješolce na obisk taborišča AuschwitzBirkenau. Vilma je obiskala veliko nemških koncentracijskih taborišč, toda Bergen-Belsenu se je izogibala; prehud je bil spomin na lager, kjer so angleški vojaki po koncu vojne našli 13.000 trupel nesrečnikov. Ko ga je pred leti obiskala z vnukinjo Tjašo in gospo Chiaro iz Trsta, je bila razočarana. »O taborišču ni bilo več sledu, le velikanski muzej in maketa celega lagerja iz cementa. Direktorju muzeja sem pokazala, kje in v kakšnih barakah sem bila, čudil se je mojemu spominu.« Pokazal ji je njen mrtvaški list, ki ga Vilma skrbno hrani. Na njem so vpisani njeni rojstni podatki in dan smrti: 9.5.1945 Vilma Braini gestorben - umrla. Tifus, ki so ga povzročile uši, je sejal smrt. Za 18.000 žensk, obolelih za tifusom, je bilo ob osvoboditvi na razpolago le 470 postelj. Vilma Brajnik štev. 36848 je ostala ži- Kje domujejo klovnski noski Pravljične urice v Feiglovi knjižnici v Gorici so koristna priložnost za dijake, ki se ukvarjajo s pedagoškimi vedami, da vzpostavijo prve stike s svojo bodočo publiko. Na zadnjem srečanju s pravljico v slovenski knjižnici v KB centru so dijakinje prvega razreda humanističnega liceja Simon Gregorčič pod mentorstvom profesorice Slavice Radinja in z režijsko pomočjo knjižničarke Luise Gergolet pripravile animirano pravljico v rimah. Pripovedovanje v rimah ni enostavno in je zato pravi izziv, v katerem so se dekleta odlično odrezala. Zgodbo so dodatno obogatila z različnimi rekviziti in glasbeno podlago. Pravljica z naslovom »Medo je bolan« pripoveduje o gozdnih prijateljicah, ki »medu« pomagajo v težkem trenutku gripe. Bolezni pa se hitro nalezeš in kaj kmalu so zbolele prav vse živali. Tedaj pa je ži- Pravljičarke s humanističnega liceja Gregorčič vahni »medo« pomagal svojim dobrohotnim prijateljicam, jih pokril s toplimi odejami in jim dal piti vroč čaj. Dijakinje so svoj nastop zaključile z rajanjem in vanj vpletle tudi mlade poslušalce. Novo pravljično srečanje bo jutri ob 18. uri, ko bo režiserka slovenskih radijskih oddaj Radia Trst A in navdušena pravljičarka Katerina Citer pripovedovala zgodbo o tem, »kje domujejo klovnski noski«. va, ker so ji pomagale srčno dobre sotr-pinke. Šestinpetdeset Štandrežcev je bilo v nacističnih taboriščih, enajst se jih ni več vrnilo, štirje so pogrešani ali umrli v Rusiji, dvaindvajset krajanov je dalo svoja življenja v narodnoosvobodilni vojni. Na spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju in civilnim žrtvam nacifašizma 19431945, ki je bil postavljen 27. junija 1982, so izklesane besede, ki jih je napisala gospa Angela Nanut: »Vi vsi, ki padli ste za nas / v gozdovih, ječah in drugod / - svobodi utirali ste pot - / ne izbriše iz naših src vas čas.« Za ta svetilnik sredi vasi je vse od odkritja in ob vseh svečanostih skrbela Vilma, da je bil vedno lepo urejen. Dokler je mogla, ne samo zato, ker mu je najbližja soseda, saj sta z njim povezana njeno življenje in zgodovina Štandreža. Dorica Makuc Osrednja proslava bo v Gorici »... Pustita nam rože po našim sadit ... « je naslov osrednje proslave ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v soboto, 6. februarja, ob 20. uri v goriškem Kulturnem domu. Glavni organizator dogodka, Inštitut za slovensko kulturo, bo z izbranim programom počastil lik preminulega beneškega kulturnega delavca Alda Klodiča. Krovni organizaciji SKGZ in SSO bosta podelili priznanja za posebne zasluge na kulturnem področju. Vabila za prireditev bodo na voljo od jutri v goriškem Kulturnem domu in na sedežu KD Ivan Trinko v Čedadu, od torka, 2. februarja, pa še v Tržaškem knjižnem središču. Kulturni praznik v Novi Gorici Novogoriška mestna občina pripravlja v četrtek, 4. februarja, ob 20. uri osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo potekala v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. Brezplačne vstopnice so na voljo pri blagajni Kulturnega doma od jutri dalje (od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred slovesnostjo oziroma do polne zasedenosti dvorane). Program bodo sooblikovali dramska igralca Arna Hadžialjevič in Matija Rupel, kitarist Teo Collori in Vokalni ansambel Reunion z instrumentalisti. (km) gabrje - Predavanja pri društvu Skala Zdrava prehrana je lokalna in sezonska Predavateljica Marija Merljak (spodaj) in gabrsko občinstvo Zdrava hrana je lokalna, predvsem pa mora biti sezonska. Ta je le eden izmed nasvetov, ki jih je v Gabrjah ponudila Marija Merljak. Svetovalka na področju zdrave prehrane je prejšnji teden predavala na dobro obiskanem srečanju z naslovom Zdravo prehranjevanje v štirih letnih časih, ki ga je na svojem sedežu priredilo društvo Skala v sodelovanju s krožkom Krut. Avtorica knjig in člankov, predavateljica, vodja delavnic, radijski glas in televizijski obraz je bila gostja prvega predavanja v okviru niza, ki bo pri Skali potekal v prihodnjih mesecih na temo zdravega prehranjevanja in dobrega počutja. »Izbirati moramo med tem, kar nam v določenem obdobju ponuja narava. Vsekakor ni dovolj, da zauživamo lokalno in sezonsko hrano, saj moramo biti pozorni na popolnost hranilnih snovi, ki jih telo preko zapletenega biokemičnega procesa pridobi iz hrane. Samo uravnotežena prehrana nudi polnost vseh snovi, ravnovesje v krožniku pa omogoči dinamično ravnovesje našega telesa,« je poudarila Marija Merljak, ki je med drugim posvetila posebno pozornost najrazličnejšim vrstam olja, saj je prava izvedenka na tem področju. Srečanje z Merljakovo je bilo le prvo iz ciklusa predavanj, ki jih bosta o zdravem življenju organizirala društvo Skala in krožek Krut. Gostja naslednjega večera bo na-turopatinja Erika Brajnik, ki bo prišla predavat v marcu; datum ni še določen, organizator ga bo pravočasno sporočil. (av) bumbaca VZPI-ANPI V GORICI Zaseda mestna sekcija V četrtek, 4. februarja, ob 17.30 bo na sedežu na Verdijevem korzu 51 v Gorici občni zbor mestne sekcije VZPI-ANPI. Predsednik Mirko Primožič bo poročal o lanskem delovanju in programih za letošnje leto. Še drugim poročilom bodo sledili pozdravi, razprava ter imenovanje delegatov in volitve članov odbora. Sklicatelji občnega zbora se nadejajo poglobljene razprave o dosedanjem in bodočem udejstvovanju združenja. / GORIŠKA Nedelja, 31. januarja 2016 1 7 gorica - Abonmajska sezona SSG Pes, noč in nož V centru Bratuž z italijanskimi nadnapisi in avtobusnim prevozom Vampirski svet, grotesknost vsakdana, onirična in hkrati realna dimenzija, obarvana s prikupno odrsko govorico in igralskimi kreacijami treh protagonistov, ki odigrajo enajst vlog: v tem slogu se bo Slovensko stalno gledališče podalo na februarski zmenek z goriškimi abonenti, ki si bodo jutri ogledali predstavo Pes, noč in nož Mariusa von Mayenburga v režiji Matjaža Fariča. Mayenburg je vodilni nemški dramatik mlajše generacije in eden rezi-denčnih avtorjev znamenite berlinske Schaubühne, Farič pa koreograf in režiser, ki je v predstavo vnesel svojo izkušnjo in umetniško ustvarjalnost na obeh področjih. Predstava govori o človeku v urbani džungli, sredi prenatrpane realnosti, v kateri človek postane imun tudi za impulze, ki bi mu olepšali in oplemenitili življenje. Predstava v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo opremljena z italijanskimi nadnapisi in se bo začela ob 20.30. Gledališče bo poskrbelo za brezplačni avtobusni prevoz s postanki v Doberdobu (Trg sv. Martina ob 19.35), Tržiču (Ulica San Polo, pri bolnišnici, ob 19.45), Štivanu (na križišču, avtobusna postaja, ob 19.50), Jam-ljah (avtobusna postaja ob 20. uri), Gabr-jah (avtobusna postaja ob 20.10) in So-vodnjah (pri lekarni ob 20.15). Za nakup vstopnic bo blagajna odprta eno uro pred začetkom predstave. Iz predstave foto tone stojko gorica - Sprevod po mestu Pustarji bodo danes zjutraj gledali v nebo Razposajene maškare na lanskem sprevodu v Gorici bumbaca Bo ali ne bo? Odgovor bo znan šele danes dopoldne, ko se bodo prireditelji pustovanja v Gorici sestali, pogledali v nebo in ugotovili, ali bodo sprevod pustnih vozov in skupin po mestnih ulicah lahko izpeljali. »Če bo deževalo, bodo sprevod skušali prenesti na eno izmed sobot v februarju,« pojasnjuje občinska odbornica Arian-na Bellan in dodaja, da bo ta odločitev odvisna tudi od tega, ali bo vreme prizaneslo ostalim napovedanim pustnim sprevodom po goriški pokrajini. Na goriški pustni sprevod se je prijavilo devet vozov, na katerih se bodo pripeljali pustarji iz Praprota, Medje vasi-Štivana, Štarancana, Štma-vra, Sovodenj, Povoletta, Grionsa, Šempetra in iz goriškega društva Spa-ca us. Za veselo vzdušje bo skrbelo osem pustnih skupin; prišle bodo iz Gorice, Tržiča, Selc, Gabrij, Romansa, Medee, Villanove in Rude. Zaradi obnovitvenih del v Sau-rovi ulici bo trasa v primerjavi s prejšnjimi leti precej spremenjena. Začetek sprevoda bo ob 14. uri v Ulici Cadorna, nakar se bodo pustarji odpravili po Ulici IX agosto na Korzo Italia. Zaključni del sprevoda bo nato speljan po Verdijevem korzu in po Boccacciovi ulici. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: danes, 31. januarja, ob 17. uri ponovitev komedije »Pokojna gospejina mama«, nastopa dramski odsek PD Štan-drež v režiji Jožeta Hrovata. Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo ali po tel. 0481-20678, 3286669048 od 12. do 14. ure. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: danes, 31. januarja, ob 17. uri »Hansel e Gretel«. 10. in 11. februarja »La scuola«, nastopajo Vittorio Cior-calo, Roberto Citran, Marina Massiro-ni, Roberto Nobile, Silvio Orlando, oglasni oddelek Primorskega dnevnika GORICA - Ul. Garibaldi 9 I. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 14.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SLUŽBA NE DELUJE (brezplačna številka — 800 912 775 oglasigo@primorski.eu Naročila poslana po e-mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun Antonio Petrocelli, Maria Laura Rondanini; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 31. januarja, ob 20. uri »Metamorfoze 2: Izgubljeni (k)raj in Ljubezen je odgovor, kaj je vprašanje?«. V ponedeljek, 1., in sredo, 3. februarja, ob 20. uri »Gospa Bovary« po motivih romana Gustava Flauberta. Informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 2: 15.00 - 16.50 »Doraemon il film - Nobita e gli eroi dello spazio«; 18.30 - 21.15 »Revenant - Redivivo«. Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.00 »Joy«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.50 -20.00 - 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 2: 15.30 »Doraemon il film -Nobita e gli eroi dello spazio«; 17.20 -19.50 - 22.10 »Joy«. Dvorana 3: 17.00 - 21.15 »Revenant -Redivivo«; 15.15 - 19.50 »Quo vado?«. Dvorana 4: 17.45 »Steve Jobs«; 15.30 - 20.00 - 22.15 »Point Break«. Dvorana 5: 15.40 »Piccoli brividi«; 17.30 - 19.50 »La corrispondenza«; 22.10 »Steve Jobs«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 »Ridendo e scherzando«; 21.20 »Revenant - Redi-vivo«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Joy«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.15 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Joy«. Dvorana 3: 17.00 - 21.15 »Revenant -Redivivo«; 19.50 »Quo vado?«. Dvorana 4: 17.45 »Steve Jobs«; 20.00 - 22.15 »Point Break«. Dvorana 5: 17.30 - 20.15 »Ridendo e scherzando«; 22.10 »Steve Jobs«. il Razstave V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati -Quando la storia si racconta con le ca-serme«; do 28. februarja. Do danes, 31. januarja, je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra - Da peccato di gola a genere di conforto«. Odprti sta od torka do petka 9.30-12.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, UL Ciotti 51, je na ogled razstava z naslovom »Natura e design. Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 6. marca od srede do petka 15.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0019.00; danes, 31. januarja, bo ob 17. uri brezplačen vodeni ogled. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Gras-si. Na ogled do danes, 31. januarja, 10.3019.00. Ob 16.30 bo brezplačen vodeni ogled. Vstop prost. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini, Prešernova ul. 3, bo v četrtek, 4. februarja, ob 18. uri razstava Pilonovih barvnih diapozitivov Ferrania, spregovoril bo Viljem Ščuka. Urnik: od torka do petka 9.0018.00, ob sobotah in nedeljah 15.00-18.00 ob ponedeljkih zaprto. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Kornu v Gorici je na ogled razstava »Franco Dugo - Dipingere il silenzio. Opere 1997-2015«; do 7. februarja od srede do nedelje 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00, vstop prost. V GRADU KROMBERK je na ogled razstava grafik z naslovom »Avgust Čer-nigoj 1898-1985«; do 29. februarja od ponedeljka do petka 9.00-17.00, ob sobotah samo za najavljene skupine (tel. 003865-3359811), ob nedeljah 13.0017.00. H Šolske vesti TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. AD FORMANDUM vabi na dan odprtih vrat Gostinske šole v ponedeljek, 1. februarja, od 14. do 16.30 v hotelu Best Western Palace (Korzo Italia 63 v Gorici). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti Gostinske šole predvsem pa triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, s katerim lahko pridobijo potrdilo o poklicni usposobljenosti za kuharja ali natakarja. Starši in dijaki bodo imeli priložnost, da spoznajo dejavnost Gostinske šole, da si ogledajo učilnice in laboratorije, spoznajo učno osebje in pridobijo dodatne informacije o izobraževalni ponudbi za šolsko leto 2016-2017. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo dan odprtih vrat v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu v torek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. Informacije po tel. 0481-78009. @ Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 13. februarja, krajšo ekskurzijo za obisk in ogled spomenika na Cerju nad Mirnom. Odhod z lastnimi sredstvi ob 14. uri s parkirišča tržnice v Mirnu. Obvezna prijava do danes, 31. januarja. Po obi- sku bo valentinovo večerno srečanje udeležencev. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.). □ Obvestila MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo k sodelovanju na pustnem vozu; informacije in naročilo pustnih oblek po tel. 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici potekajo brezplačna srečanja za dobro počutje: vsak torek od 20.30 bo na vrsti meditacija »Cuo-ri Gemelli«, ostale dneve bodo srečanja, ki jih bodo profesionalni izvedenci namenjali tehnikam yoge, schiatsu, qi gong, reiki, orthobionomy, quanti-ka, thetahealing. H Prireditve SKRD JEZERO IN OBČINA DOBERDOB, v sodelovanju s Kinoateljejem, Hišo filma v Gorici in župnijo sv. Martina, vabita na projekcijo celovečernega igrano-dokumentarnega filma režiserja Martina Turka »Doberdob - Roman upornika« v torek, 2. februarja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Vstop prost. SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI: v torek, 2. februarja, ob 18. uri bo Ferruccio Tassin orisal zgodovino taborišča v Vis-cu. V torek, 16. februarja, bosta avtor Danijel Čotar in ilustrator Matej Su-sič predstavila knjigo »Ptičje kvatre«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. V torek, 1. marca, bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem. KARNIVAL obvešča, da bo 19. pustni sprevod v Sovodnjah v nedeljo, 7. februarja, z začetkom ob 14. uri; sledila bosta nagrajevanje in ples. Rok za prijavo skupin bo zapadel jutri, 1. februarja. Pustno dogajanje se bo začelo v petek, 5. februarja, s pustnim rajanjem pod šotorom in nadaljevalo v soboto, 6. februarja, s plesom in zabavo. Srečke pustne loterije so že naprodaj. V NOVI GORICI v knjižnici Franceta Bevka, Trg E. Kardelja 4, bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 18. uri motivacijsko predavanje Tarin Šenk »Kako sem ukrotila svoje življenje«. V četrtek, 4. februarja, bo ob 18. uri predstavitev knjige avtorja Mitje Duha »Tek za življenjem«; informacije po tel. 00386-53309100. NA GRADU DOBROVO bo v torek, 2. februarja, ob 20. uri predstavitev knjige »Potovanje na fronto«, avtorjev Giacinta in Marie Luise De Caroli. Pobuda v sklopu Muzejskih torkovih večerov. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v torek, 2. februarja, ob 18. uri Marco Bertali predstavil knjigo »Il metodo Waky per l'insonnia«. V ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Kom-janca na Jazbinah št. 35 bo v petek, 5. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige »Zgodovina avstroogrskih čelad v Prvi svetovni vojni 1914-1919: Od prvih zaščit do jeklenih čelad«, avtorja Pierpaola Cociannija. Informacije po tel. 0481-391228. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 5. februarja ob 20.45 Flamencason; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. 0 Mali oglasi PRODAM kmečko zemljišče v Sovod-njah; tel. 0481-21601. Pogrebi JUTRI V GRADIŠČU: 11.00, Augusta Fross por. Gallas (iz kapelice pokopališča) v cerkvi Sv. Valerijana, sledila bo upepelitev. JUTRI V FOLJANU: 11.00, Patrizia Lucato (iz kapele tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Jakoba, sledila bo upe-pelitev. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Mauro Facc-hinetti blagoslov v kapelici bolnišnice, sledila bo upepelitev. RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 31. januarja 2016 _RAI3bis_ SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Black&Blue jeans, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAJI_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 9.45 Dreams Road 10.30 A Sua immagine, vmes maša in Angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Tutto puo succedere _RAJ2_ 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 6.55 Serija: Heartland 8.20 Viaggi da record 8.45 Serija: Il nostro ami-co Charly 9.301 nostri amici animali 10.15 Cronache animali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: Limitless 22.40 La domenica sportiva _RAJ3_ 6.00 Fuori orario 7.00 Serija: Zorro 7.25 Film: Il mulino del Po (zgod.) 9.05 Dok.: Il Cervino - La montagna perfetta 10.00 La quarta eta 10.30 Community - Le storie 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.25 Il posto giusto 13.20 Correva l'anno 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Presa diretta 23.45 Gazebo _RAJ4_ 13.15 L'ispettore Coliandro 14.55 Intelligence 16.15 Novice 16.20 Flashpoint 18.20 Once Upon a Time 19.00 Ghost Whisperer 21.10 Film: Homeland Security (akc.) 22.35 Fargo _RAJ5_ 14.05 Wild Italy 15.00 Oceani 15.55 Gledališče: Fara giorno 18.00 0.50 Novice 18.05 Come si guarda un'opera d'arte 18.30 Glasba 20.15 Petruška incontri 20.45 Le lezioni dei maestri 21.15 Human Planet 22.10 Nilo re dei fiumi * , ■ Sí ' ^¿m TÏ Pj ¿."t) I 23.05 Film: Lontano dal paradiso (dram., '02, i. J. Moore) RAJ MOVIE 13.10 Moviextra 13.45 Film: Prima e dopo (dram., '96, i. M. Streep, L. Neeson) 15.35 Film: Yentl (dram., '83, i. B. Streisand) 17.50 0.25 Novice 17.55 Film: Il caso di Thomas Crown (dram., '68, i. S. McQueen) 19.45 Film: Tuffo nel buio (dram., '91) 21.20 Film: Uomini di parola (kom., '12, i. A. Pacino) 23.00 Film: Creep - Il chirurgo (horor, '04) RAI PREMIUM 15.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.55 GranPremium 16.00 Nad.: Un'altra vita 18.00 Novice 18.05 Cosi lon-tani cosi vicini 20.15 Rai Player 20.20 Nad.: Paura di amare 22.25 Nad.: Sant'Agostino _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Super Partes 8.55 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Il comandante Florent 14.00 Donnavventura 15.00 Film: Una nave tut-ta matta (kom., '64) 17.20 Film: Cacciatori di frontiera (vestern, '54) 19.30 Dentro la notizia 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Io sto con gli ippopotami (kom., It., '79, i. B. Spencer, T. Hill) 23.45 Film: Se sei cosi ti dico si (kom., It., '11, i. B. Rodriguez) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Dok.: Il meraviglioso volo de-gli uccelli 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Paperissima Sprint 23.30 X-Style _ITALIA1_ 7.35 Risanke in otroške serije 8.30 Film: Chi trova Lupin trova un tesoro (anim.) 10.30 Film: E allora mambo! (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Film: MegaFault - La terra trema (zf) 15.40 Film: Ragazze nel pallone (kom.) 17.45 Nan.: La vita secondo Jim 18.10 19.00 Nan.: Camera Café 19.15 Film: Cambia la tua vita con un click (kom., '06, i. A. Sandler) 21.25 Le lene Show _IRIS_ 13.15 Film: Dave - Presidente per un giorno (kom., '93) 15.25 Film: L'impero del sole (voj., '87, i. C. Bale) 18.25 Film: Sfera (zf, '98, i. D. Hoffman, S. Stone) 21.00 Film: Il caso Thomas Crawford (triler, '07, i. A. Hopkins, R. Gosling) 23.15 Film: Ipotesi di un reato (triler, '02, i. B. Affleck) _LA7_ 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 11.00 Gustibus 11.45 Otto e mezzo 12.20 DiMartedi 14.00 Kronika 14.20 Film: L'uo-mo di casa (akc., '05, i. T. L. Jones) 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 21.30 Serija: 1992 _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 12.00 19.00 Food Maniac 12.30 Pitt Uomo 2016 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 19.20 Chef per un giorno 21.30 Crozza nel Paese delle Meraviglie TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 La parola del signore 10.45 Apri-ti cielo 10.50 Italia economia e prometeo 14.00 20.05 Qui studio a voi stadio 19.00 Il caffè dello sportivo 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 19.50 Dodici minuti con Crisitna 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 13.05 18.10 Viaggi nudi e crudi 14.05 Grand Designs 16.10 Film: L'età barbarica (kom.) 19.05 Bourdain: Cucine segrete 20.05 Il cuoco vagabondo 21.05 Film: L'amante di Lady Chatterley (rom.) 22.50 Film: Il giardino di limoni (dram.) _CIELO_ 12.00 Most Dangerous - Pericolo reale 13.00 Novice 13.15 20.15 Affari di famiglia 14.15 Film: Equilibrium (zf, '02, i. C. Bale) 16.00 Film: Mercenarie (akc.) 17.30 Film: San Andreas Quake (zf) 19.15 Affari al buio 21.15 Film: One in the Chamber (akc.) _DMAX_ 8.10 Come è fatto il cibo 10.20 20.20 Banco dei pugni 15.55 21.10 Affari a quattro ruote 17.45 Supercar: auto da sogno 18.35 Affari in valigia 19.30 Te l'avevo detto 22.55 Gli scassaforti SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 21.45 Poročila, šport in vreme 13.25 Koncert: Mi pa ga žlindramo 14.45 Film: Mirni mož (rom., '52) 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Broadchurch 20.55 Intervju 22.10 Dok.: Hladna vojna in njena zapuščina SLOVENIJA2 7.55 Ah, te orglice! 9.00 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 1. vožnja 10.25 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 1. vožnja 12.05 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 2. vožnja 13.25 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 2. vožnja 14.20 Smučarski skoki: SP (m) 15.25 Smučarski skoki: SP (ž) 16.10 Smučarjev dnevnik 17.20 Rokomet: EP (m), finale 19.35 Žrebanje Lota 19.45 Umetnostno drsanje: EP 21.15 Žrebanje Super Lota 21.25 Nad.: Sherlock 22.55 Vikend paket _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 21.00 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovi- ce 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 Gledališka predstava: Plača vedno Pantalon 17.00 Avtomobilizem 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.30 Dok.: Bell'Italia 22.15 Alpe Jadran 22.45 5. Mednarodni zborovski festival Koper 23.25 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 11.00 13.10 Tv prodaja 11.15 Film: Nebeška vrata (druž.) 13.25 Zdravo hujšanje 14.20 Film: Najvišja stava (krim.) 16.05 Film: Hotel za pse (kom.) 17.55 Nad.: Usodno vino 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Dnevnik Bridget Jones (rom., '01, i. R. Zellweger, C. Firth) 21.50 Film: Ameriški predsednik (rom., '95, i. M. Douglas) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.4018.05 Pozor, priden pes! 8.1013.35 Serija: Novo dekle 8.3519.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.05 Nan.: Šola za prvake 9.55 Nad.: Učitelj 10.25 Tv prodaja 10.40 Top Gear 11.40 Hitri tečaj Richarda Hammon-da 12.40 Serija: Nezmotljivi čut 14.05 Film: A smo že tam? (kom.) 15.50 Film: 007 - Jutri nikoli ne umre (akc.) 18.40 Pazi, kamera! 20.00 Film: Pogumno srce (zgod., '95, i. M. Gibson) 23.15 Film: Potopljene sence (triler, '00, i. H. Ford, M. Pfeiffer) PLANETTV 13.05 Hiša vaših sanj 14.10 Film: Moj očka, heroj (kom.) 15.55 Film: Izmišljeni (dram.) 18.00 23.55 Dok.: Galileo 19.00 22.00 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Agent na begu (akc., '06, i. M. Douglas) 22.15 Film: Pravi trenutek (akc., '95, i. J. Depp) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: 37. božični koncert Godbenega društva Prosek, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 -/ Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pred vami so nove ljubezenske avanture. Ovne v zvezi čakajo novi izzivi, ki jih z veseljem pričakujete. Samski pa imejte oči na pecljih in pazite, da vam priložnosti ne bodo spolzele iz rok. m^l BIK 21.4.-20.5.: Pridobili boste samozavest. V službi vam bo izboljšana samopodoba pomagala, imeli boste občutek, da ste kos vsem izzivom. Nadrejeni bo opazil vašo produktivnost in jo tudi nagradil. itjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Imeli boste jasno postavljene cilje in močno voljo, da bi jih uresničili. Visoka ustvarjalna energija in dobre miselne sposobnosti vam bodo pomagale pri načrtovanju, težja bo sama izvedba. RAK 22.6.-22.7.: Na poslov«« nem področju boste zelo uspešni, trud se bo izrazil v odličnih dosežkih, ki bodo navdušili tudi vašega nadrejenega. Vseeno pa se ne boste rešili notranje tesnobe. T^e LEV 23.7.-23.8.: Na čustve-(^^r nem področju prihaja nov šok, ki pa naznanja pomlad. Z njo prihajajo tudi spremembe, ki jih že dalj časa podzavestno iščete. Pazite se nenadnih čustvenih sprememb. DEVICA 24.8.-22.9.: Nezbra-^^ nost vam bo onemogočila uspeh, ki si ga želite. Morali boste dati vse od sebe, da se boste spravili v ritem. Za nekaj časa preusmerite vso energijo tja, kjer so vaše prioritete. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pazi-^ ^ te se zlobnih jezikov. Bolj boste občutljivi kot ponavadi, zato boste preveč obremenjeni z mnenjem drugih. Zavestno se poskušajte osvoboditi zunanjih vplivov. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: V nekem odnosu boste prišli do dna nekaterim zadevam, s katerimi ste se že dolgo obremenjevali. Morda resnica se ne bo ujemala s trenutnimi pričakovanji, pripravite se na najhujše. Nedelja, 31. januarja Laeffe, ob 22.50 Il giardino dei limoni Izrael, Francija, Nemčija 2008 Režija: Eran Riklis Igrata: Hiam Abbass, Doron Tavo-ry Palestinsko - izraelsko vprašanje, tokrat v luči razlogov palestinske ženske, vdove, ki se nikakor noče odpovedati zemlji in nasadu limonov, ki jih je vsadil njen pokojni mož. Salma živi od nekdaj v hiši v Cisjor-daniji. Vrt leži tik ob meji z Izraelom. V neposredno bližino pa se naseli izraelski obrambni minister, ki zahteva od vdove, da iz varnostnih razlogov nasad podre. Drevesa predstavljajo po njegovem mnenju veliko nevarnost. Kdorkoli bi jih namreč lahko izbral za protiizraelski atentat. Salma pa se ne da. Tisti del zemlje ji pomeni preveč. V pomoč ji v drzni bitki proti oblastnemu ministru pride tudi ministrova žena Mira. Kljub velimim razlikam, ki označujejo ženski, se Mira postavi na Salmino stran. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A STRELEC 23.11.-21.12.: Strelci v zvezi boste včasih preveč posesivni, partnerju ne boste dali prostora, ki ga potrebuje zase. To bo posledica vašega razpoloženja, saj si boste želeli več pozornosti in nežnosti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Vzemite si nekaj časa zase in se posvetite zadevam, ki vas resnično veselijo. Zagotovite si čas za neodvisno ustvarjanje, ki vas bo navdal z novo energijo za vašo vsakdanjo rutino. VODNAR 21.1.-19.2.: Na delovnem mestu se boste znašli pred velikimi izzivi. Bali se boste neuspeha, trema in stres lahko škodita vaši produktivnosti. Bodite bolj prepričani o sebi! RIBI 20.2.-20.3.: Veliko vam bo pomenilo, če boste svoj prosti čas uspeli preživeti v družbi prijateljev. Potrebovali boste iskrene pogovore, ki vas bodo dvignili iz trenutne apatije, v katero ste ujeti zadnje dni. Glasovi svetov ob 12.00 so uglašeni na temo znanstveno-raziskovalne dejavnosti med lokalnim in univerzalnim. V tržaškem studiu sodelujeta Zaira Vidau in Gorazd Bajc. Gost Istrskih srečanj ob 14.15 bo dr. Aleksander Zadel, psiholog in specialist klinične psihologije, ki se pri svetovanju naslanja na znanja teorije izbire in na njej osnovanem pristopu realitetne terapije. Je predavatelj na Univerzi na Primorskem in ustanovitelj ter direktor Inštituta C.A.R. (Corpus Anima Ratio). V sklopu oddaje Z naših prireditev ob 17.30 pa bomo predvajali posnetek 37. božičnega koncerta Godbenega društva Prosek, ki je bil minulega 26. decembra v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Koncert je organiziralo in oblikovalo Godbeno društvo Prosek pod vodstvom dirigenta Iva Bašiča, nastopil pa je tudi Mladinski orkester Godbenega društva Prosek, ki ga vodi Irina Pero-sa. S pevsko točko se je predstavila skupina I sCarsolini s pevko Tino Renar, ki je le nekaj dni prej prejela nagrado na festivalu popevke v tržaščini. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 31. januarja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RETE4 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Luisa Spagno-li 23.30 Porta a porta 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.50 Serija: Il ri-torno di Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna CANALE5 6.00 14.00 Detto fatto 7.30 Sorgente di vita 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 22.45 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Boss in incognito 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Film: Furious 6 (akc., '13, i. V. Diesel, P. Walker) ITALIA1 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Serija: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Matrimonio alle Bahamas (kom., It., '07, i. M. Boldi) IRIS 23.00 Film: Gone - Scomparsa (triler, '12, i. A. Seyfried) _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Ulisse: il piacere della scoperta 22.55 Il processo del lunedi _RAI4_ 12.30 Heroes 13.50 Fairy Tail 15.25 Streg-he 17.30 Novice 17.35 Rookie Blue 18.55 Web Series Collection 19.00 Supernatural 19.35 Ghost Whisperer 21.10 Vikings 22.45 The White Queen _RAI5_ 14.30 Wild Italy 15.25 Oceani 16.20 Dok. film: Salinger - Il mistero del giovane Holden 18.25 Novice 18.30 20.40 Passepartout 19.001 tesori dell'architettura 20.00 Divini devoti 21.15 I grandi della letteratura italiana 22.15 Gledališče: Virata di bordo RAI MOVIE 14.25 Film: Uomini di parola (kom., '12, i. A. Pacino) 16.00 Film: Mr. 3000 (dram., '04) 17.50 Novice 17.55 Film: Goodnight for Justice - Regina di cuori (vestern, '13) 19.35 Film: Assassinio sul Tevere (det., It., '79) 21.15 Film: Vera Cruz (vestern, '54) 13.50 Film: Ursus (pust., '61) 15.35 Film: Armiamoci e partite! (kom., It., '71) 17.30 Note di cinema 17.40 Film: Massacro al Grande Canyon (vestern, '64) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Un mondo perfetto (dram., '93, i. K. Costner, C. Eastwood) 23.50 Film: Una 44 Magnum per l'ispettore Callaghan (det., '73, i. C. Eastwood) LA7 6.30 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Film: Eroe per caso (kom., '92, i. D. Hoffman) 22.55 Film: Rain Man - L'uomo della pioggia (dram., '88, i. D. Hoffman, T. Cruise) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il maresciallo Rocca 13.20 Nad.: Le ragazze di piazza di Spagna 13.55 Nad.: La ladra 14.55 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.00 Nad.: Cuori rubati 15.55 Nad.: Un medico in famiglia 17.45 Novice 17.50 Nad.: Il paradiso delle signore 18.45 Nad.: Pasión Prohibida 19.35 Nad.: Terra nostra 20.20 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Serija: Perception 23.00 Serija: Lady Cop 23.30 Film: The Crew - I soliti amici (kom., '00) _LA7D_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.00 11.50 Cuochi e fiamme 9.00 15.20 I menu di Benedetta 12.55 0.45 Serija: In Treatment 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 19.00 Chef per un giorno 21.10 Film: Love N' Dancing (dram., '09) 23.30 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Bologna - Pallacanestro Trieste 18.00 Trieste in diretta 19.05 Do-dici minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo _LAEFFE_ 11.00 14.00, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.05 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara in Italia 15.55 David Rocco: Dolce vita 17.00 Jamie: Ricette a 5 euro 17.55 Il cer-catore dei venti 18.55 Il re dello street food 21.05 Film: Il figlio dell'altra (dram.) 23.10 Film: The Mother (dram., '03, i. D. Craig) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.15 Buying & Selling 17.15 Tiny House - Pic- cole case per vivere in grande 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia POP TV KANAL A 21.10 Film: Finalmente maggiorenni (kom.) _DMAX_ 13.20 20.20 Banco dei pugni 14.10 Affare fatto! 15.0519.30 Te l'avevo detto 15.55 Chi ti ha dato la patente? 16.50 Come e fatto il cibo USA 18.10 Affari a quattro ruote 19.00 Come andra a finire? 21.10 Nelle fauci del predatore 22.00 Caccia all'uomo 23.00 Z Nation 23.50 Cattivissimi amici SLOVENIJA1 6.10 Utrip 6.25 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen 10.3510 domačih 11.05 18.20 Kviz: Vem! 11.50 NaGlas! 12.20 Nan.: Vrtičkarji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Svet in svet 14.20 Osmi dan 15.10 Dober dan, Koroška! 15.40 18.15 Risanke 16.20 Točka preloma 17.30 Dok.: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Umetnost igre SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 19.05 Risanke in otroške oddaje 8.00 Zgodbe iz školjke 8.40 Točka 9.45 Dok.: Ogenj, rit in kače niso za igrače 10.35 Duhovni utrip 10.50 17.00, 23.50 Halo TV 11.40 Dobro jutro 14.10 Polnočni klub 15.35 Ljudje in zemlja 16.30 Avtomobilnost 18.00 Nan.: Fina gospa 19.40 Kratki film: Kaja bi rada shujšala 20.00 Nad.: Zakon srca 20.50 Nad.: Varna hiša 22.20 Spomini _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 5. Mednarodni zborovski festival Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.50 Sprehodi IRIS VREDNO OGLEDA Ponedeljek, 1. februarja Iris, ob 21. uri Il mondo perfetto ZDA 1993 Režija: Clint Eastwood Igrajo: Kevin Costner, Clint Eastwood, T. J. Lowther, Laura Dern in Keith Szarabajka V Dallasu, novembra 1963. Da bi lahko pobegnil iz zapora, Butch Haynes združi moči s Terryjem Pughom o katerem v resnici nima najboljšega mnenja. Hitro po pobegu ugrabita dečka Philipa Perryja, ki ga vzameta s sabo čez cel Teksas. Po poti Butch in Philip ugotovita, da si delita veliko hobijev in interesov, kar zelo navduši dečka. Butch se do njega obnaša kot do prijatelja, uči ga razlike med dobrim in zlim ter ga sili k samostojnemu odločanju. Kar se je začelo kot ugrabitev, se pretvarja v odnos poln spoštovanja in ljubezni, vendar je za zunanji svet in šerifa Reda Gar-netta, Butch le nevarni kriminalec, ki ga je potrebno čimprej uloviti ... Neprizanesljiva Eastwoodova slika o Ameriki, ki prepogostokrat izbira nasilje kot edino rešitev. 7.00 Risanke in otroške serije 8.50 10.00, 11.20, 12.30 Tv prodaja 9.0515.45 Nad.: Italijanska nevesta 10.30 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.35 Kuharski dvoboj tor-tic 12.45 Dr. Oz 13.45 Serija: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 16.45 18.55, 21.40 Novice 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Vse za denar (kom., '12, i. K. Heigl) 22.15 Serija: Na kraju zločina - New York 23.10 Serija: Buden 7.00 SKL - Sport mladih 7.30 Pazi, kamera! 8.05 12.50 Serija: Odbita rodbina 8.30 13.45 Serija: Vice v predmestju 8.55 Risanke 9.30 Top Gear ZDA 10.2511.40, 13.15 Tv prodaja 10.40 18.55 Serija: Komisar Rex 11.5517.05 Serija: Nikita 14.15 Film: Dnevnik Bridget Jones (rom., '01, i. R. Zellweger, C. Firth) 16.10 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 18.00 19.50 Svet 21.00 Film: Prvi mašče- valec - Stotnik Amerika (akc., '11, i. C. Evans) 23.15 Film: Študentska norišnica (kom.) PLANETTV 12.30 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.00 Ellen 14.55 Serija: Preiskovalci na delu - N.C.I.S. 15.50 Nad.: Esperanza 16.55 Film: Zaljubljena Shirin (rom.) 19.00 22.30 Danes 19.25 23.45 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Brez obraza (akc., '97, i. J. Travolta, N. Cage) 22.50 Serija: Kako se izmazati z umorom RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Vračanja h glasbi (pripravlja Tomaž Simčič); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 16. nad., sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.30 Kotiček za jeziček; 8.00 Pregled tiska; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V sklopu tedenskega niza Pogled skozi čas bo ob 11.15 na sporedu niz Bogdan Berdon: strast besede in dejanj. Odv. Berdon je po osvoboditvi doživel hudo preizkušnjo Golega otoka in ravno o tem bo tekla beseda v današnjem petem poglavju njegovega pričevanja. V nadaljevanju Studia D tudi o pravljicah in tečaju strokovne usposobljenosti v organizaciji TIC Sežana, s katerim se bodo tečajniki lahko vpisali v register turističnih vodnikov kraško-brkinskih občin. Botanični vrt Univerze v Ljubljani je v prejšnjih dneh odprl nove prostore najstarejše in največje semenske banke avtohtonih rastlin Slovenije, ki se uvršča med večje tudi v širšem srednjeevropskem prostoru. O sami ustanovi in o tej pomembni pridobitvi bo v oddaji Hevreka ob 18.00 spregovorila mag. Blan-ka Ravnjak. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 4 Nedelja, 31. januarja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Včerajšnji dan, 30. januar 2016, bo šel v zgodovino kot eden izmed najuspešnejših dni za slovenske športnike v zimskih športnih disciplinah. Na stopničke na tekmah svetovnega pokala so stopili trije skakalci Peter Prevc, Domen Prevc in Robert Kranjec, alpska smučarja Boštjan Kline in Ana Drev, skakalka Ema Klinec in deskar Rok Marguč (3. mesto v Moskvi). Na fotografiji: www.rtvslo.si/sport in Twit-ter/@TVSLOsport Ana Drev upoštevala nasvet Tine Maze MARIBOR - Slovenska alpska smučarka Ana Drev je na veleslalomu za 52. Zlato lisico poskrbela za novo vrhunsko uvrstitev. Drevova je tekmo v Mariboru, tako kot pred tem v Flachauu, končala na drugem mestu, za zmagovalko, Nemko Vikto-rio Rebensburg, je zaostala 32 stotink sekunde. Prve pohorske točke je s 17. mestom osvojila še Katarina Lavtar. Šmarčanka je v finalu upoštevala nasvet Tine Maze, s tremi zmagami ene uspešnejših tekmovalk za Zlato lisico: »Po prvi vožnji sva govorili s Tino. Rekla mi je, da naj doma samo uživam, da naj ne čutim pritiska, ker je pač tekmovati doma lepo in naj se ta pritisk obrne bolj na pozitivno stran.« Še bolj je vesela mariborskega uspeha, ker ji ta hrib tukaj nikoli do zdaj ni bil pisan na kožo. Pred letošnjo izvedbo Zlate lisice je bila najboljša lani 22.: »Res sem v dobri formi, vendar mislim, da je bil odločilen tudi zelo dobro načrtovan trening v zadnjem obdobju ter tik pred lisico v Avstriji, kjer sem bila dejansko v izolaciji. Zelo veliko sem trenirala na podobnih terenih, tako da sem se lahko nekako osredotočila na stvari, ki jih bi morala početi v Mariboru.« IZIDI: 1. Viktoria Rebensburg (Nem) 2:29,82; 2. Ana Drev (Slo) 2:30,14; 3. Tina Weirather (Lie) 2:30,16; 4. Eva-Maria Brem (Avt) 2:30,23; 5. Nina Loseth (Nor) 2:30,86; 6. Maria Pietila-Holmner (Šve) 2:31,02; 7. Michaela Kirchgasser (Avt) 2:31,04; 8. Nadia Fanchi-ni (Ita) 2:31,13; 9. Marta Bassino (Ita) 2:31,42. Kline do uspeha kariere GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Slovensko alpsko smučanje si je zago- tovilo nov velik uspeh. Boštjan Kline je osvojil drugo mesto na smuku za svetovni pokal v Garmisch-Partenkirchnu. Za Norvežanom Aleksandrom Aamodtom Kildejem, ki je prišel do svoje prve zmage, je zaostal 0,22 sekunde, še dve stotinki več pa je zaostal tretjeuvrščeni Švicar Beat Feuz. Andrej Šporn je s številko 31 prišel na sedmo mesto z zaostankom 0,69 sekunde, do konca pa izgubil še eno mesto, prehitel ga je na koncu šesti Italijan Mat-teo Marsaglia s številko 52, in bil osmi. Klemen Kosi je zaostal 2,20 sekunde in bil 34. Danes bo v Ga-Paju še veleslalom. »Vedel sem, da tekma še ni končana. Kilde je namreč odličen smučar. Ni- 58 zmaga za slovenske smučarske skakalce v zgodovini svetovnega pokala: od tega je 50 posamičnih zmag v svetovnem pokalu, Slovenija pa ima tudi osem ekipnih slavij. Prevc s štirinajstimi posamičnimi zmagami na večni slovenski lestvici le še za eno zmago zaostaja za najboljšim Slovencem Primožem Peterko, ki je nanizal 15 prvih mest. koli pa si nisem mislil, da bi lahko osvojil drugo mesto. Napadel sem in sem zelo zadovoljen s svojo vožnjo. Vsekakor je bila nizka startna številka tudi določena prednost,« je takoj po tekmi dejal Kline, ki je imel dober občutek že po treningih. IZIDI: 1. Aleksander Aamodt Kilde (Nor) 1:55,28; 2. Boštjan Kline (Slo) 1:55,50 +0,22; 3. Beat Feuz (Švi) 1:55,52 +0,24; 4. Christof I n-nerhofer (Ita) 1:55,53 +0,25; 5. Adrien Theaux (Fra) 1:55,57 +0,29; 6. Travis Ganong (ZDA) 1:55,93 +0,65 . Matteo Marsaglia (Ita) 1:55,93 +0,65; 8. Andreas Sander (Nem) 1:55,97 +0,69 . Andrej Šporn (Slo) 1:55,97 +0,69. Slovenski trojček v Sapporu SAPPORO - Peter Prevc je zmagal na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v japonskem Sapporu (131,5 in 136,5 m, 299 točk) in še povečal vodstvo v skupnem seštevku pokala. Drugi je bil njegov brat Domen Prevc (129,5 in 134,5 m, 282,8), tretji pa Robert Kranjec (131,5 in 131,5 m, 281,9). Šesti je bil Anže Lanišek (127 in 132 m, 276,6), na 26. mestu je svoj prvi nastop v svetovnem pokalu končal Bor Pavlovčič (121,5 in 112,5 m, 230,1), na 27. pa Jaka Hvala (116,5 in 114,5 m, 221,1). Slovenski skakalci so ponovili uspeh iz Sap-pora pred dvema letoma, ko so dosegli prvo trojno zmago v pokalu; 26. januarja 2014 je na skakalnici Okurayama Jernej Damjan dosegel svojo edino zmago v pokalu, Peter Prevc je bil drugi, tretji pa Kranjec. »Resnično izjemen dan, ne le za našo reprezentanco, ampak za Slovenijo nasploh. Drugič smo v Sapporu trije Slovenci na zmagovalnih stopničkah,« je menil Peter Prevc. Na tekmi za svetovni pokal v Oberstdorfu se je slovenska skakalka Ema Klinec uvrstila na tretje mesto, Maja Vtič pa je bila četrta. (STA, jng) * POSTANI NAS SLEDILEC primorski_sport tenis - Avstralija Serena (še) ni kot Steffi MELBOURNE - Nemka Angélique Kerber je zmagovalka teniškega odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu. V finalu je sedma nosilka odpravila prvo igralko sveta, Američanko Sereno Williams, s 6:4, 3:6 in 6:4. Za 28-letno Kerberjevo je to prvi naslov na turnirjih za grand slam in druga zmaga v sedmih dvobojih z Williamsovo. V prvem nizu je Wil-liamsova delala neizsiljene napake, Kerberjeva pa je naredila dva »brea-ka« in po 39 minutah povedal z 1:0. To je bil prvi niz, ki ga je Williamso-va izgubila na letošnjem turnirju. V drugem nizu je favorizirana Američanka v četrti igri odvzela servis tekmici in prednost zadržala do konca. V zadnjem nizu pa je v šesti igri Nemka spet naredila »break«, Williamso-va je bila v izgubljenem položaju, a je v deveti igri poskrbela za »re-break« in nato servirala za izenačenje na 5:5. Toda do tega ni prišla. S tem je Wil-liamsovi preprečila, da bi prišla do 22. zmage na turnirjih za grand slam, s čimer bi izenačila rekordni dosežek Nemke Steffi Graf. Angelique Kerber ansa zimski športi - Na mariborski 52. Zlati lisici, v Garmisch-Partenkirchnu, Sapporu ... Slovenski dan Slovenski skakalci, alpska smučarja Ana Drev in Boštjan Kline ter drugi nogomet - A-liga Roma iztrgala zmago, v Videm prihaja Lazio RIM - Trener Rome Spalletti je po neodločenem izidu proti Veroni in porazu na Juventus Stadiumu le iztrgal prvo zmago. V si-nočnjem 22. krogu A-lige je Roma s 3:1 v deželnem derbiju premagala Frosinone, ki je v prvem polčasu uspel izenačiti po začetnem vodstvu Nainggolana. V drugem polčasu se je med strelce z lepim golom s peto vpisal nekdanji napadalec Milana El Shaarawy. Piko na i je postavil Pjanic. Na videmskem Friuliju bo danes gostoval Lazio. Drevi pa bo v Milanu derbi Milan - Inter. Carpi - Palermo 1:1 (0:1) Strelca: Gilardino (P) 24.; Mancosu 74. Atalanta - Sassuolo 1:1 (1:1) Strelca: Berardi (S) 27., Denis 32. Roma - Frosinone 3:1 (1:1) Strelca: Nainggolan (R) 18., Daniel Ciofani 24.; El Shaarawy (R) 48., Pjanic (R) 84. VRSTNI RED: Napoli 47, Juventus 45, Fioren-tina 41, Inter 41, Roma 38, Milan 33, Sassuolo 33, Empoli 32, Lazio 31, Chievo 27, Atalanta 27, Torino 26, Bologna 26, Palermo 25, Udinese 24, Genoa 23, Sampdoria 23, Carpi 19, Frosinone 16, Verona 10. DANES: 12.30 Chievo - Juventus, 15.00 Bologna - Sampdoria, Genoa - Fiorentina, Napoli -Empoli, Torino - Verona, Udinese - Lazio, 20.45 Milan - Inter Tim Matavž za Genoo, Udinese odkupil Islandca VIDEM - Slovenski nogometaš Tim Matavž bo do konca sezone kot posojen igralec Augsburga igral za A-ligaša Genoo. 27-let-nega napadalca, čigar posoda bo Italijane stala pol milijona evrov, lahko Genoa po koncu sezone odkupi za približno štiri milijone evrov. Videmski Udinese je včeraj odkupil iz-pisnico islandskega zveznega igralca Emila Hal-fredssona (letnik 1984, zadnji klub je bil Verona), ki je podpisal pogodbo do leta 2018, ter brazilskega napadalca Ryderja Matosa (1993). Tržaški vaterpolisti in rokometaši zmagali Tržaški vaterpolisti so v A1-ligi včeraj v tržaškem bazenu Bianchi premagali Lazio kar z 12:5. Najboljši strelec Tržačanov, ki s 15 točkami zasedajo sredino lestvice, je bil Rocchi (4). V prvoligaškem rokometnem prvenstvu je tržaški Pallamano Trieste zmagal v gosteh v Brixnu. Domačo ekipo so varovanci trenerje Oveglie premagali s 27:25 (13:14). Dapiran je bil z 10 goli najboljši strelec. V Sloveniji, pokal: Šmartno - Koper 20:27. ODBOJKA - 1. DOL: ACH Volley -Krka 3:0 (Terpin 11), Salonit - Maribor 3:0. ALI BO JUTRI (ŠE TRETJIČ) PADEL ZASTOR NAD TRIESTINO? Triestina žrtev šakalov Nekako kot se dogaja, ko vam pozvonijo ali potrkajo na vrata in na vaše vprašanje - kdo je? - vam odgovorijo »Smo jehov-ci«. Najbolj vljuden odgovor je v veliki večini primerov »Hvala, me ne zanima«. Zadnja leta se je približno podobno dogajalo, ko je na vrata športnih društev, hotelirjev, možnih pokroviteljev, upraviteljev športnih objektov potrkal predstavnik Triestine. »Hvala, me ne zanima nikakršno sodelovanje s tem klubom,« je bil najbolj logičen odgovor ljudi, ki so se zaradi sodelovanja s Triestino zadnja leta večkrat pošteno opekli. To velja tudi za mnoga naša društva. Triestina že zdavnaj ni bila društvo Nerea Rocca in Pina Grezarja, temveč klub, ki je v zadnjih letih vse bolj tonil ne samo na športni ravni, a tudi na ravni kredibilnosti. Jutri naj bi torej že tretjič v 22 letih padel zastor nad Trie-stino. O tretjem stečajnem postopku se bo jutri izrekel kolegij treh sodnikov, potem ko se Silvano Favarato v petek ni predstavil na sodišču z zagotovili o vsaj delnem kritju dolgov. Triestina je torej znova Pontrellijeva, vendar pogojev za konkordat že zdavnaj ni več in stečaj naj bi bil torej neizogiben. Sodišče bo nato moralo začeti iskati krivce za nastalo situacijo. Seveda dvojica Pon-trelli-Di Piero, a najbrž te dni ne bodo mirno spali niti razni Meh-meti, M'bock, a tudi Cergol in Puglia, ki so vsi pripomogli k večanju dolgov (ki naj bi l