Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Liberta (Ul, Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/II. pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni C. r.: Trst, 11/6464
PoStnina plafana
gotovini
NOVI LIST
Posamezna it. 30 lir.—
naročnina:
tromesečna lir 350 - polletna Ur 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromeseiina lir 600-polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spediziane in abb. postale I. gr.
ŠT. 270
TRST, ČETRTEK 24. SEPTEMBRA 1959, GORICA
LET. VIII.
NAJVAŽNEJŠE VPRAŠANJE - RAZOROŽITEV
KOI NAM PRINESEJO RAZGOVORI HRUŠČEVA Z EISENHOIVERJEM?
Najhujše spore ima voditelj boljševikov z zastopniki ameriških delavcev -Poziv Janeza XXIII. na katoliške vernike
trebna diktatura in ali bi se stvar ne dala izpeljati tudi v oblikah demokracije, kot so dokazale skandinavske dežele.
Hruščevu so se spet nabreknile žile na vratu. Vprašanje, je odvrnil, je »bedasto in ni vredno o njem razpravljati«, žaljiv odgovor je imel za posledico, da so ga zdaj vprašali, ali ima vsak narod pravico, odločati o svoji usodi. Ko je Hruščev to potrdil, so delavski predstavniki hoteli imeti pojasnilo, zakaj Moskva ne priznava te pravice Vzhodni Nemčiji in Ogrski. Nastalo je tako prerekanje, da bi se bil sestanek kmalu razbil.
Vendar, ker je Hruščev srečne narave, je tudi ta spopad kmalu pozabil. Ko je stopil na cesto, je predrl vrsto stražnikov, ki ga je čuvala, ter se pomešal med občinstvo, pozdravljajoč ga z dvignjenimi rokami. Ljudje so mu vneto ploskali.
»NEPREMOSTLJIVA NASPROTSTVA«
V	vsakem primeru so nasprotja v nazorih o ureditvi družbe, katera ločijo boljševike od ameriškega delavstva, »nepremostljiva«, kot se je izrazil sindikalni voditelj Walter Reuther. Tega se tudi Hruščev dobro zaveda in nikakor ne prikriva. Kljub temu se mu pa zdi koristno in potrebno, da si izmenja misli z ameriškimi državniki. Eisenho-wer, je dejal Hruščev, je ravnal zelo modro, da me je povabil na obisk, četudi »prav nič ne ceni ali spoštuje komunističnih naukov«.
Zakaj je bilo kljub temu politično pametno, da se je Eisenhower odločil za sestanek s Hruščevom? Zato, ker druži navzlic vsem
ideološkim razlikam komunistične in neko-če?
munistične dežele skupni strah pred novo svetovno .vojno in ker postajajo stroški za čedalje hujšo tekmo v oboroževanju, v katero sta se zapletla oba tabora, neprenosni tudi za bogato Ameriko in mogočno Rusijo.
GRE ZA OBSTANEK ČLOVEŠTVA
Strah pred novo, to pot atomsko vojno je več kot upravičen, če upoštevamo neznansko brzino, s katero se razvija sodobna vojna tehnika. Angleški učenjak Favrod je te dni izjavil, da spada »mala bomba«, katero so vrgli Amerikanci na Hirošimo in ki je v enem hipu spravila na oni svet okoli sto tisoč ljudi, danes že med zastarelo orožje.
Vodikova bomba, ki je bila preizkušena na otoku Enivvetoku v Tihem oceanu, je petstokrat močnejša od tiste v Hirošimi. Ko so jo razstrelili, je naredila v zemlji dva kilometra široko in 60 metrov globoko žrelo, iz katerega je pognala v ozračje eno milijardo ton radioaktivne prsti. Take in še hujše bi bile bombe v bodoči jedrski svetovni vojni.
Za vsakega mislečega človeka je jasno, da bi bilo s tem strašnim orožjem mogoče zbrisati v nekaj minutah z obličja zemlje velemesta, največja industrijska središča in cele narode ter, če bi se vojna zavlekla, morda pokončati in iztrebiti človeški rod. Kako si moremo zamisliti, da bi se po dveh tisočletjih krščanske omike našli odgovorni državniki, ki bi ne hoteli odvrniti od svojih narodov in človeštva tako grozne nesre-
Edini izhod - razorožitev
Te dni so uprte oči vsega sveta proti Ameriki, kjer Nikita Hruščev potuje iz mesta v mesto in išče stikov z najrazličnejšimi sloji prebivalstva, da bi spoznal njegovo miselnost. Ljudje ga sprejemajo v glavnem vljudno, toda hladno in brez izrazov navdušenja. Kar žene gledalce na ceste, je v prvi vrsti radovednost. Vsakdo hoče videti moža, o katerem piše in govori ves svet in v čigar rokah je združena tolika moč in oblast kot v nobenem državniku našega časa.
Na svojem potu je Hruščev doživel lepe, a tudi precej neprijetne trenutke. Najlepše so ga sprejeli v kinematografskem središču Hollywoodu, kjer so se vse igralke in znani zvezdniki, med njimi tudi izraziti antikomunisti, že tedne pred njegovim prihodom vneto zavzemali, da bi bili vabljeni na pojedino, ki se je pripravljala v čast sovjetskega mogočnika.
S PESTMI PO MIZI
Toda ko se je Hruščev poslovil od Hol-lywooda in prispel v Los Angeles, je doživel nekaj, kar ga je močno razjezilo. On-dotni župan Poulson ga je na slovesni večerji spomnil, kako je svoj čas napovedoval, da bodo komunisti »pokopali« zapadni kapitalistični družbeni red ter pristavil: »Vi nas ne boste pokopali in mi vas ne bomo pokopali. Mi smo z našim načinom življenja zadovoljni in ne mislimo na noben pogreb, niti na naš niti na vaš«.
Te besede so pognale Hruščevu kri v glavo in žile na vratu so se mu nabreknile. Srdito je udaril po mizi in v odgovoru celo zagrozil, da, če je nezaželen gost, lahko tudi prekine obisk v Ameriki ter se takoj vrne v Rusijo. Toda ko je Hruščev jezo prespal, je bil drugo jutro spet veder in nasmejan ter je v dobrem razpoloženju nadaljeval pot v San Francisco, kjer ga je občinstvo prijazno sprejelo.
SPOR Z DELAVSKIMI VODITELJI
V	San Franciscu so zastopniki delavskih strokovnih zvez priredili Hruščevu pojedino in tu se je sovjetski .državnik tudi z njimi ostro spopadel. Vzrok je bil v tem, da so mu voditelji ameriških sindikatov slavili razna neprijetna vprašanja, v katerih samih je že bila izražena kritika boljševiške-ga političnega in družbenega sestava.
Tako je na priliko predsednik pomorščakov vprašal Hruščeva, ali je v Sovjetski zvezi dovoljeno delavcem stavkati, zastopnik tekstilnih delavcev pa je hotel vedeti, ali je za podružabljenje gospodarstva res po-
Če hočejo to zares doseči, pa je nujno potrebno, da najprej ustavijo blazno tekmo v oboroževanju. Zgodovinsko izkustvo nas namreč uči, da, kadar so se države druga zoper drugo mrzlično oboroževale, je prej ali slej med njimi vselej izbruhnila vojna. Zadostuje, da se pojavi v kateri vodilni deželi polnor diktator, kot je bil Hitler, pa bi bil svet čez noč v grozotah atomskega spopada.
Edino če so države šibko oborožene ali sploh razorožene, postane vojna talko rekoč nemogoča. Zato je Hruščev v govoru, ki ga je imel te dni na glavni skupščini Združenih narodov v New Yorku, predlagal, naj se na svetu vobče odpravijo stalne vojske. Splošna in popolna razorožitev naj se izvrši v štirih letih, po tej dobi vzdržuj vsaka država na svojem ozemlju samo policijo in
orožništvo, v kolikor sta potrebni za čuvanje reda in miru v notranjosti dežele.
POTREBEN JE VSAJ DELEN SPORAZUM
Predlog Nikite Hruščeva je brez dvoma idealen, toda v sedanjih mednarodnih razmerah neizvedljiv. Kdo naj na priliko prisili rdečo Kitajsko, ki ni članica Organizacije združenih narodov, da tudi ona razpusti svojo vojsko? Nihče je ne more prisiliti. Ako bi se pa vse druge države popolnoma razorožile, bi Kitajska bila edina vojaška velesila na svetu ter bi lahko uganjala, kar je je volja. Podjarmiti bi mogla vse manjše sosede, sčasoma pa resno ogroziti tudi Japonsko, Sovjetsko Rusijo in naposled Ameriko.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kaj nam prinesejo razgovori Hruščeva z Eisenhowerjem?
RADIO TRST A
Nedelja, 27. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnica Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 15.40 Slovenska zborovska glasba; 18.00 Koncert slovenskih solistov; 21.00 Pesniki in njih stvaritve — Jovan Dučič (M. Jevnikar).
Ponedeljek, 28. septembra, ob: 18.00 Mozart: Koncert št. 5 za violino in orkester v A-duru K. 295; 18.30 Vokalni kvintet Niko Stri tol ; 19.00 Radijska univerza — Tone Penko: Zanimivi plazilci in dvoživke tujih dežel: »Rogata žaba«; 20.00 Športna tribuna (B. Pavletič); 20.30 G. F. Haendel: »Aeis in Galatea«, opera v 1 dej.; orkester »Little Society« in zbor »The Hufstader Singers«, nalo Mala literarna oddaja.
Torek, 29. septembra, ob: 18.00 Z začarane police — Zora Kafol: »Pastirček in njegovo črno jagnje«; 18.10 Simfonični koncert Slovenske filharmonije, ki ga vodita Samo Hubad in Bogo Leskovic — | Uroš Krek: Sinfonietta, Matija Bravničar: Burle-j sca, Primož Ramovš: Scherzino za klavir in godala; 18.45 Zbor goriškega učiteljišča; 19.00 Utrinki iz zna nosti in tehnike; 21.00 Zgodovina odkrivanja sveta
— Azija: »Križ odpira vrata na Japonsko« (M. Javornik); 22.00 Umetnost in življenje — Miran Pavlin: »Beneška razstava — Vitalnost v umetnosti«; 22.15 Jugoslovanski skladatelji — Miloje Milojevič (P. Merku).
Sreda, 30. septembra, ob: 18.40 Slovenske instrumentalne zasedbe; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. M. Starc); 21.00 Srce in kri, radijska igra v 6 slikah. (Ivan Matičič); Igrajo člani RO.
Četrtek, l. oktobra, ob: 18.00 Koncert pianistke Klare Lenuzze — Scaiiatti: 3 sonate, Liszt: Vzdihljaj, Pick-Mangiagalli: Koncertna etuda; 18.20 Iz hrvaške narodne zakladnice; 19.00 Radijska univerza — Boris Mihalič: Iz zgodovine pomorstva — »Pomorska bitka pri Jiitlandu«; 21.00 Obletnica tedna (M. Javornik): »Dinastija kraljev dunajske glasbe, ob 110-letnici smrti Johanna Straussa očeta«; 21.15 Simfonični koncert ork. Tržaške filharmonije, ki ga vodi Stanislav Skrovačevski s sodelovanjem violinista Salvatora Accarda — Beethoven: Leonora, uvertu ra št. 3, VVagner: Preludij in smrt Izolde, Hačatur-jan: Koncert za violino in orkester, Pizzini: Stra-paese. Približno ob 21.50: 1/. sodobne književnosti
— Franc Jeza: »Pregled sodobne sovjetske književnosti«.
Petek, 2. oktobra, ob: 18.40 Slovenske narodne pesmi; 19.00 Iz planinskega dnevnika Rulka Dolharja: »Prvi sneg«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 2.00 Znanost in tehnika — Mario Kalin: »9. mednarodna tehnična razstava v Torinu; 22.15 Koncert tenorista Dušana Pertota, pri klavirju Livia D'An-drea Romanelli; na sporedu so Ipavčevi, Michlovi. Sčekovi, Savinovi in Poličevi samospevi.
Sobota, 3. oktobra, ob: 15.00 Stravinski: Diverli-mento iz baleta »Vilin poljub«; 15.25 Poje Ivo Robič; 15.40 Kvintet Veseli planšarji; 16.00 Novelist ledna;
18.00 Oddaja za naiinlajše — Očala sreče, pravljica,
< Radislav Rudan . Saša Martelanc). Igrajo člani RO;
19.00 Predavanje — M. Javornik: »Vino v umetnosti«; 20.40 Zbor Emil Adamič; 21.00 Mesto ponoči, III. del, »Mož iz davnine«, radijska zgodba, (Ezio d’Errico - Nada Konjediceva). Igrajo člani RO.
TEDENSKI KOLEDARČEK
27. septembra, nedelja: Kozma in Damijan
28. septembra, ponedeljek: Venceslav
29. septembra, torek: Mihael
30. septembra, sreda: Hieronim
1. oktobra, četrtek: Janez
2. oktobra, petek: Angeli varuhi
3. oktobra, sobota: Terezija
ZASLUŽENO PRIZNANJE
Ob zaključku škofijskega cerkvenega zbora ali sinode v Trstu je sv. oče odlikoval z visokimi cerkvenimi častmi več tržaških duhovnikov. Eno nai-višjih časti je prejel dr. Jakob Ukmar, ki je bil imenovan za apostolskega protonotarja. Za monsignor-ja pa sta bila imenovana g. Franc Malalan, župnik v Borštu, in g. Jože Jamnik, ravnatelj Marijanišča na Opčinah.
Uglednim slovenskim duhovnikom k imenovanju iskreno čestitamo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
2e iz tega samega vzroka je zatorej predlog Nikite Hruščeva danes neizvedljiv. Amerikanki in ostali zapadnjaki so sicer tudi za razorožitev, vendar menijo, naj se izvrši postopoma in pod zanesljivim mednarodnim nadzorstvom, da bi se ta ali ona država ne mogla oboroževati skrivoma ler lepega dne iznenada napadla nepripravljenega soseda.
Po mnenju treznih in miroljubnih ljudi pa bi bil že najmanjši razorožitveni sporazum, ki bi se na pobudo Eisenhovverja in Hruščeva sklenil med naprotnima taboroma, velika dobrota za človeštvo. Ka!ko silne
V	ponedeljek je avstrijski zunanji minister Bruno Kreiskv imel na zasedanju Združenih narodov v Nevv Yorku dvouren govor o položaju nemške narodne manjšine v Italiji. Dokazoval je, da Rim do danes ni še izvedel pogodbe Gruber - De Gasperi, čeprav je od tedaj preteklo že več ko 13 let.
Če se vprašanje kmalu zadovoljivo ne reši s pogajanji med avstrijsko in italijansko vlado, je Kreiskv zažugal, bo Avstrija predložila zadevo Južnega Tirola v razsojo Organizaciji združenih narodov. N jegov govor je bil torej le nekako pravočasno opozorilo Italiji, nekak pritisk na rimske državnike, da pospešijo pogajanja o izvedbi De Gasperi - Gruberjevega dogovora, ki se zaupno vodijo z dunajsko vlado že leta, ne da bi se kakorkoli zaključila.
Avstrijsko časopisje vseh strank zahteva, da je treba temu brezkončnemu italijanskemu zavlačevanju napraviti kraj.
Narodne manjšine v Avstriji
Naše mnenje v tej zadevi je naslednje. Da je nemška manjšina danes postavljena v središče svetovne pozornosti, je kriv v prvi vrsti pokojni De Gasperi, ker ni Južnim Tirolcem dal brez obotavljanja vsega, na kar se je bil obvezal. Enaka odgovornost zadene Scelbo in njegove naslednike. Južnotirolski parlamentarci so bili namreč predložili Rimu spomenico, v kateri so predlagali, naj se razmere v deželi urede v sporazumu z italijansko vlado, a so skozi leta zaman čakali na katerikoli odgovor. Bili so zavoljo tega skoro prisiljeni sc obrniti na Avstrijo, drugo podpisnico pogodbe, in tako je Južni Tirol po krivd' Rima postal mednarodno vprašanje.
JANEZ XXIII. IN KARDINALI
Papežev poziv, naj verniki molijo k Bogu, da bi razgovori med Eisenhovverjeni in Hruščevom koristili človeštvu, je zbudil v svetovnem časopisju precej pozornosti, ker so se ameriška kardinala Spellman in Cu-shing in italijanski kardinal Lercaro prej ' odkrito izjavili proti prihodu Hruščevu v Ameriko.
To je bil za mnoge dokaz, da se papež v tem vprašanju nikakor ne strinja z raznimi cerkvenimi dostojanstveniki. V vatikanskih krogih to zanikajo, češ da je vabilo Hruščevu, naj obišče Ameriko, ena stvar, druga pa so pogajanja med sovražnima taboroma, ki se lahko opravijo tudi izven Amerike.
milijarde bi se že prihranile, ako bi se vojske znižale le za 20 ali 30 odstotkov in ukinila atomska razstreljevanja! S temi ogromnimi zneski bi Hruščev mogel uresničiti svojo sedemletko, zapadnjaki pa uporabiti denar za pospeševanje ljudske blaginje v svojih državah in zaostalih deželah po svetu. Strah pred novo vojno, ki leži kot mora na duševnosti narodov, bi čez noč zginil.
To je tudi vzrok, zakaj je papež Janez XXIII. pozval 16. septembra vernike, naj molijo h Gospodu, da bi sestanek med Hruščevom in Eisenhovverjem prinesel »resnično korist« socialnemu redu človeštva.
Istočasno pa ugotavljamo, da dunajska vlada nima najmanjše moralne legitimacije govorili pred Združenimi narodi o manjšinah, ker sama na najzahrblnejši način preganja slovensko in hrvatsko manjšino na svojem ozemlju. Ravno v trenutku, ko je Kreisky v Nevv Yorku odpiral usta, je časopisje objavilo vest, da je na gradiščanskem bila spet ukinjena ena hrvatska šola in kako se na Koroškem iznova izvaja podel, protizakonit pritisk na slovenske starše, da bi svoje otroke vpisovali v — nemške potujčevalnice.
Predstavnikom lake države bi morali prepovedali, tla govore pred Združenimi narodi sploh o manjšinah. Šele ko bi dokazali, da sami vestno izpolnjujejo mednarodne manjšinske pogodbe, naj bi jim bilo dovoljeno se oglasili k besedi.
NASELJEVANJE TRŽAŠKIH PREDMESTIJ
V lorek je bilo v mestnem okraju Čampi Elisi dodeljenih raznim družinam 49 novo zgrajenih stanovanj. Na slovesnosti sta med drugimi govorila škof Santin in župan Fran-zil. Predsednik zavoda za gradnjo ljudskih hiš dr. Gasser je pri lem povedal, da je bilo na Tržaškem v zadnjih 4 letih sezidanih 2372 novih stanovanj in potrošenih v la namen 6 milijard in 181 milijonov lir.
V zidavi, je dodal, je danes 61 hiš, v načrtu jih je pa še 185, za kalere je predviden izdatek, znašajoč 4 milijarde in 118 milijonov. Gradnja ljudskih hiš je socialno brez dvoma koristna, le škoda, da se nova naselja širijo po zemlji, ki je še nedavno bila popolnoma slovenska, a se zdaj načrtno potujčuje.
Razveljavljena obsodba
Dne 23. julija je Novi list objavil, da je sodišče obsodilo na 5 mesecev zapora župnika v Šempetru pri Gorici Alberta Mellikov-ca, češ da ni o veliki noči blagoslovil hiše, v kateri živita le civilno poročena zakonca ter tako povzročil med njima in starši prepir.
Obsodba je vzbudili* v tukajšnji javnosti izredno mučen vtis, kajti Albert Metlikovec je naš rojak iz Sesljana ter znan kol pravičen mož in globoko zaveden Slovenec,
Zato je naša javnost na Tržaškem in Goriškem z zadoščenjem sprejela vest, da je prizivno sodišče v Ljubljani pred kratkim razsodbo goriškega sodišča razveljavilo tef odločilo, naj se obnovi sodni postopek. Prepričani smo, da bo nova obravnava vrnila g. Metlikovcu odvzeto čast.
lužni Tirol pred ZdrnZenimirnarodi
Titov govor v Nikšiču
V	nedeljo je imel maršal Tito v črni gori veliko zborovanje. Govoril je v Nikšiču, kjer bi poleg ondotne jeklarne morala po jugoslovansko-sovjetskem dogovoru danes obratovati tudi tovarna aluminija. Tega velepodjetja pa ni, ker se Hruščev ni držal pogodbe in pustil Jugoslavijo na cedilu.
Tito je prikazal, kako je država medtem dosegla znatne uspehe v industriji in rav-
Kako zamenjaš šofersko izkaznico
Novi cestni zakonik med drugim določa, da je treba do 1. julija 1961 zamenjati sedanje šoferske izkaznice. Po sedanjih predpisih sta uvedeni dve vrsti izkaznic: z eno smeš voziti vozila za lastne potrebe, z drugo pa vozila za javno uporabo. Vsa pa so porazdeljena v šest skupin in za vsako so določene posebne izkaznice.
V	skupino A spadajo motorna kolesa, v B avtomobili in lahki tovorniki, v C težki tovorniki, v D avtobusi, v E tovorniki s prikolicami in v F vozila, ki so tako opremljena, da jih lahko vozijo telesno pohabljene osebe.
Po starem zakoniku bi morali letos začeti obnavljati izkaznice, izdane leta 1948-49, toda zdaj je določeno, da bodo stare veljavne, dokler se ne zamenjajo z novimi.
Vse nove bodo veljavne 5 let, razen tistih za skupini A in B (motorna kolesa in av--tomobili), ki so veljavne 10 let, če ni njihov imetnik dne 1. julija 1959 že izpolnil 50. leto. Rok pa poteka od dneva, ko je bila stara izkaznica izdana, oziroma obnovljena.
Novo dobiš takole: nadzorništvu za motorizacijo (Ispettorato del la motorizzazione) predložiš prošnjo in dve sliki ter obenem pokažeš staro šofersko izkaznico ter listino, iz katere je razvidno, kje imaš stalno bivališče (osebna izkaznica, potrdilo o bivališču itd). Če je prejšnja izkaznica bila izdana že pred več kot 10 leti, moraš obenem predložiti zdravniško spričevalo.
Ko vse to urediš, ti bodo staro izkaznico vrnili in boš z njo lahko krožil, dokler ne dvigneš na prefekturi nove. Pripomnimo naj še, da prošnjo za zamenjavo lahko vložiš v kateremkoli mestu Italije, ne glede na to, kje si pristojen, novo knjižico pa boš mogel dvigniti le na prefekturi svoje pokrajine.
Da bi zamenjava čimbolje potekla, je ministrstvo določilo roke, v katerih morajo posamezni šoferji vložiti prošnje za nove knjižice. Tako mora šofer, čigar priimek se začenja s črko A, predložiti prošnjo do 30. septembra, ostali pa po abecednem vrstnem redu; dne 1. julija 1961 bodo vsi lahko vozilt le z novimi izkaznicami.
no tako v poljedelstvu, potakem brez ruske pomoči napredovala. To na zapadu vsi priznavajo, medtem ,ko nekateri komunistični voditelji vztrajno omalovažujejo uspehe jugoslovanskega gospodarstva, obtožujoč sedanjo vladavino, da je s svojim »revizionizmom« obubožala kmetijstvo in zavrla razvoj industrije.
»Mi«, je vzkliknil Tito, »smo zares revizionisti, ker smo prilagodili svoje delovanje menjajočim se pogojem življenja. Nismo s prekrižanimi rokami čakali, da nam pade mana z nebes. Oni nas obdolžujejo revizionizma, mi pa njih dogmatizma«.
Odnosi l ostalim svetom
Razmerje do Moskve se je sicer zboljšalo, toda sosedna Albanija vodi zadnje čase spet ostro gonjo proti Jugoslaviji. Če tako dela na ukaz »od zgoraj«, je to slabo znamenje. Vendar nikomur se ne bo posrečilo, da nas odvrne s poti, ki smo jo izbrali. »Na vzhodu na j se ne vda jajo utvaram,. zakaj Beograd si iz ljubezni do kompromisov ne bo dal zamašiti ust«.
Odnosi Jugoslavije z zapadnim svetom, je naglasil Tito, so dobri, z deželami v Afriki in Aziji pa izvrstni. Jugoslavija bo dosledno nadaljevala borbo proti kolonialnemu gospostvu, četudi bi zavoljo tega mogla imeti trenutno škodo.
Ob zaključku osnovne šole se otrok, še bolj pa starši, nenadoma znajdejo pred vprašanjem, v katero vrsto šole, naj ga vpišejo.
Po drugih državah dajejo nasvete v takih odločilnih trenutkih posebne posvetovalnice. Pri nas, zlasti med Slovenci, pa še vedno koračimo po izhojcnih tirnicah. Včasih je družina na vasi sklenila: za gospoda naj gre, bel kruh bo jedel. Meščanski sinovi pa so poznali le poklica odvetnika ali profesorja. Le redki in bogati so se odločili za inženirski ali zdravniški poklic. Gola korist družine je bila tudi po vojni merilo, na katero srednjo šolo naj sc otrok vpiše. Starši ne vprašajo ne učiteljev ali profesorjev, za kateri poklic bi bil sinko sposoben, še manjši delež ima otrok sam pri odločitvi, tlasi-ravno se tiče samo njegove lastne bodočnosti. Njega sploh ne'vprašajo, kam si želi, kakšno nagnjenje čuti.
Nekam ga pač vpišejo »veliki«, pa konec! Oni, ki so za vpis v slovenske šole, stoje tudi pred izbiro: ali naj ga dajo na gimnazijo z možnostjo za nadaljevanje naukov ali v kako strokovno šolo. Večina staršev, ki si domišljujejo, kako so prebrisani prakti-
Ob sklepu je Tito pozdravil razgovore Hruščeva z Eisenhovverjem, upajoč, da se z njimi začenja novo obdobje v mednarodni politiki, čeprav vseh nasprotij ni mogoče naenkrat premostiti. Pri končnem pomirje-nju sveta bodo pa morale sodelovati »tudi druge države in Organizacija združenih narodov«.
Hruščev in krščanstvo
Po hudem spopadu, ki ga je imel Hruščev v San Franciscu z voditelji delavstva, ga je ondotni župan povabil na obed, katerega se je udeležilo 1200 oseb. Ko je Hruščev stopil v dvorano, ga je pozdravilo dolgotrajno ploskanje. Vidno vzradoščen je pozneje v svojem govoru med drugim dejal: »Biti moramo milosrčni. Krščanska vera nas namreč uči odpuščati tistim, ki nas žalijo«. Ob sklepu se je iznova dotaknil krščanstva, rekoč, da so si Rusi usvojili zapoved Kristusovo: »Ljubite se med seboj!« O kaki posebni Hruščevovi milosrčnosti do krščanskih Cerkva v Rusiji sicer ni še nihče ničesar slišal, vendar so njegove besede vzbudile med gosti veliko odobravanje.
Iz San Francisca je Hruščev odpotoval v zvezno državo Iowa, kjer pridelujejo najvišji hektarski donos koruze na svetu. Hruščev se sam zelo zanima za koruzo in je sploh posvetil od nekdaj veliko pozornost kmetijstvu. Z občudovanjem hvali napredno poljedelsko tehniko Amerikancev ter se med kmetovalci čuti zelo srečnega.
ki, vpišejo sina ali hčer kar v prvo strokovno, češ čez tri leta bo že nosil denarce domov, pa še truda pri učenju latinščine ne bo imel. Toda taki računi so pravilni samo za otroke, ki res niso nadarjeni; ti naj se le vpišejo v strokovne šole. Drugi pa ne! Ni namreč nikjer rečeno, da moramo Slovenci skrbeti le za pomočnike, šivilje in elektri-ciste.
V	našo narodno korist in v korist otrok samih je, da se vpisujejo v nižjo srednjo šolo, ki jim po treh letih odpira pot v marsikatere poklice. Tudi če pojde mladi absolvent za trgovskega pomočnika, mu bo le koristilo, da ima nekaj več splošne izobrazbe in ne samo golo strokovno. Mi potrebujemo v prvi vrsti izobražencev, pa bodisi da je to krojač ali palir, ne pa golih ročnih spretnežev. V korist dijaka samega je, da stopi v šolo, ki ima odprtih več vrat v življenje. Saj to predvideva tudi bodoči šolski zakon.
Najslabše je pa takrat, ko prepuste starši izbiro — to se pa po navadi zgodi ob prestopu iz nižje v višjo srednjo šolo — izključno le sinu ali hčeri. Takrat se sliši: »Hm, če se vpiše Elvira v četrto gimnazijo, se bom tudi jaz; če pojde na učiteljišče, tudi jaz«. Odločuje torej samo prijateljstvo in družba, ne pa sposobnost in notranji klic.
še bolj zanimivi in abotni so pa take vrste argumenti: »Naš pojde na višjo gimnazijo, učiteljišče ni tako nobel«. že to malo, kar smo rekli, nam pokaže, zakaj toliko naših dijakov ne uspe v šoli. Izbrali so tisto, ki jim najmanj prija. Vse vrste šol so enako važne in potrebne, toda starši naj se zlasti pri izbiri srednje šole ozirajo na mnenje vzgojiteljev, na nagnjenje otroka ter na njegovo in narodovo korist.
težaške* Unfiframa
trst - ul. sv. frniičišksi 20 - telefon 01-702
eniit muli
Matero vrsto šole naj izberemo?
\f T'#2fi S Ie vt§ n ------------------—
OB KRIZI LADJEDELNIŠTVA
Bodo končno gradili potniške ladje?
Tržaška ladjedelmška industrija se danes, kot vsi priznavajo, nahaja v hudi stiski. V enako hudem položaju so tudi ladjedelnice v Tržiču, kar je razumljivo, saj tako tržaške kot tržiške ladjedelnice tvorijo eno samo enoto. Da jc zadeva nadvse resna, spoznamo že iz naslednjih podatkov.
Medtem ko jc bilo pred drugo svetovno vojno v Tržiču zaposlenih okrog 15 tisoč delavcev, jih je danes le 7.500. Od teh jih je zaradi pomanjkanja dela še 1.500 doma in redno prejema plačo (brez nadur in nagrade za akordno delo), kar pomeni, da so podjetju v ogromno breme. Tudi na Tržaškem ni položaj mnogo boljši, saj je bilo v ladjedelnici sv. Marka začasno odpuščenih več desetin delavcev, v Tržaškem arzenalu pa že nekaj stotin.
Precej delavcev pa bo, kot pravijo, odslovljenih januarja, ko bodo splavili eno izmed dveh petrolejskih ladij, ki ju gradijo v ladjedelnici sv. Marka. Aprila prihodnjega leta pa bodo spustili v morje zadnjo petro-
Marijino slavje v Trstu
Prejšnji četrtek je na Velikem trgu v Trstu pristal helikopter, ki je v naše mesto pripeljal kip fatimske Matere božje. Kljub slabemu in deževnemu vremenu se je na trgu zbralo okrog 100 tisoč vernikov, da prisostvujejo edinstveni verski prireditvi. Poleg škofa msgr. Santina in številnih duhovnikov so pred županstvom, kjer so zgradili velik oltar, stali generalni komisar Pa-lamara, tržaški župan Franzil, predsednik pokrajine Gregoretti in drugi oblastniki. Po škofovem govoru so kip v slovesni procesiji odpeljali v stolnico sv. Justa, kjer se je če-ščenje Jezusove matere nadaljevalo vso noč.
V petek so kip prenesli v cerkev Sv. Antona Novega, kjer so se zlasti ob večerni sv. maši poklonili Mariji mnogoštevilni tržaški Slovenci. Vdanost naših vernikov do nebeške Matere se je izkazala zlasti tedaj, ko so iz tisočev grl mogočno zadonele po veliki cerkvi znane in melodične slovenske Marijine pesmi.
V soboto so kip v spremstvu kardinalov Lercara iz Bologne in Urbanija iz Benetk ter vseh škofov iz Treh Benečij prepeljali na Vejno, kraj med Opčinami in Kontove-lom, kjer je kardinal Lercaro blagoslovil temeljni kamen bodočega velikega svetišča, posvečenega »Mariji, materi in kraljici«. Od tod so kip odpeljali v Trst, od koder so ga na ladji ponesli v Milje.
V nedeljo zjutraj je fatimska Marija obiskala tržaške bolnišnice in zapor v ulici Co-roneo, nakar se je spet ustavila na Velikem trgu, kjer je tržaški škof imel ob udeležbi najvišjih oblastnikov in ogromne množice vernikov pontifikalno sv. mašo. Zatem je na trgu pristal helikopter, ki je vkrcal kip, se počasi dvignil v zrak in po daljšem poletu nad mestom krenil proti Tržiču.
Še pred odhodom pa se je vsa tržaška škofija posvetila brezmadežnemu srcu Marijinemu.
lejsko ladjo, tako da bo podjetje ostalo brez kakršnihkoli naročil.
Da se stanje tukajšnje najvažnejše industrije nekoliko zboljša, so delavske in politične organizacije dolgo pritiskale na vlado, naj poskrbi, da se bodo tudi v Trstu in Tržiču gradile potniške ladje, kajti le tako je mogoče zaposliti vse kategorije delavstva.
In res je bilo že lani obljubljeno, da bo 'f najkrajšem času naročena pri naših ladjedelnicah gradnja dveh 36.000-tonskih čezoceanskih parnikov, od katerih bodo enega zgradili v Trstu, drugega pa v Tržiču. Za obe ladji naj bi potrošili skupno 56 milijard lir.
Še neizpolnjene obljube
Ker oblastva v Rimu niso vesti uradno potrdila, so levičarske politične organizacije in sindikati pričeli, zlasti v zadnjem času, ostro napadati vlado. Pred dnevi pa se je napadom pridružila še liberalna stranka, ki je celo razglasila, da se obljubljeni potniški ladji sploh ne bosta pri nas gradili.
V	odgovor je demokristjanska »Agenzia Giulia« priobčila članek, kjer odločno zanika trditev liberalcev ter poudarja, da bo vlada gotovo izpolnila obljubo.
Agencija poudarja, da bodo do leta 1962 v Italiji zgradili 4 večje potniške ladje, in sicer dve po 36.000 ton nosilhosti ter dve po 18.000 ton, ter zanje potrošili skupno 86 milijard lir. čeprav ni še dokončno odločeno, se zdi, da bodo eno večjo ladjo zgradili v ladjedelnici sv. Marka, ostali, manjši pa v Tržiču.
Če se bo to zgodilo, bodo tukajšnje ladjedelnice sicer dobile za skupno 58 milijard lir del in tako mogle delavstvo zaposliti za približno dve leti.
Devin-Nabrežina:
NATEČAJ ZA STANOVANJA INA-CASA
Ustanova INA-CASA gradi v Devinu, ob cesti proti železniški postaji šeststanovanj-sko poslopje za delavce. Ko bo to dokončano, bodo v bližini sezidali še eno stavbo, tako da bodo delavci imeli na razpolago skupno 12 stanovanj.
Medtem jc INA-CASA že razpisala natečaj za dodelitev omenjenih stanovanj. Udeleže se ga lahko delavci, ki so zaposleni, oziroma bivajo v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. K natečaju se ne more prijaviti, kdor je že lastnik kakega stanovanja, in prav tako tudi ne delavec, če je že kak njegov družinski član lastnik stanovanja. Natečaja se nadalje ne morejo udeležiti železničarji in delavci, zaposleni v kamnolomu Cava Romana v Nabrežini.
Kdor namerava dobiti stanovanje, mora od 29. septembra do 28. oktobra vložiti prošnjo na Delavski urad v Nabrežini ali v Trstu. Prošnjo je treba izpolniti na posebnem obrazcu, ki ga dobiš na omenjenem uradu, ter obenem priložiti družinski list,
na katerem mora davčni urad v Trstu (Uffi-eio im posl e) pripisati, da nisi lastnik stanovanja.
Zgonik:
JAVNA DELA V OBČINI
Nad Samatorco, enim manjših naselkov zgoniške občine, se dviga hrib Sv. Lenarta, od koder se odpira krasen razgled na ves tržaški Kras in morje. Na tem hribu je nekoč bila cerkvica, ki pa jo je zob časa tako uničil, da so od nje danes ostale le redke ruševine.
Ustanova za tujski promet se je pred kratkim odločila cerkvico obnoviti ter obenem popraviti pot iz Samatorce do vrha Sv. Lenarta. Obe deli bo izvedla ustanova Se-lad, katere delavci so že pričeli urejevati pot.
Podjetje Mazzarolli iz Trsta sedaj asfaltira cesto iz Repniča v Briščike. Ko bo to delo zaključeno, bodo položili asfalt še na pot iz Repniča v Zgonik. V popravilu je nadalje tudi cesta Bajta - Zgonik, tako da bomo kmalu imeli lepo urejene vse glavne poti v občini.
IZ SV. PETRA SLOVENOV
V drugi polovici avgusta je v Ažli, svoji rodni fari, slovesno ponovil biserno mašo župnik g. Jožef Jušič. Slavljenec je pastiro-val najprej v Beneški Sloveniji in na Tolminskem, sedaj pa je župnik v Kredu na Kobariškem, kjer je nedeljo prej opravil prvo biserno mašo.
Skozi prelep slavolok je 86-lctni duhovnik prišel v spremstvu mnogih sobratov do cerkve. Tu so mu štiri deklice poklonile štiri križe: novomašniškega, srebrnega, zlatega in bisernega. Cerkev je bila nabito polna, mnogo vernikov pa je moralo prisostvovati biserni daritvi izven nje.
Slavnostni govor je imel župnik iz Velikih Žabelj na Vipavskem g. Jožko Kragelj.
Biseromašniik se je rodil pred 86 leti v Ažli. Dve leti osnovne šole je dovršil v Šempetru Slovenov, dve pa v Čedadu. Dan za dnem je moral pešačiti 12 km dolgo pot od doma do šole ter nazaj. Nato se je učil na gimnaziji in v bogoslovju v Vidmu, kjer ga je v glavnih predmetih poučeval prof. Ivan Trinko. Novo mašo je slavljenec zapel pred 60 leti v rodni Ažli.
V svojem duhovniškem poslanstvu je opravljal na rodni zemlji sedem duhovnij, leta 1937 pa je prestopil v goriško nadškofijo, v kateri je 20 let pasel ovčice na Pečinah na šentviški planoti, od leta 1957 pa župnikuje v Kredu.
G. Jožef Jušič zasluži priznanje, ker je znal vtisniti vsem duhovnijam, kjer je služboval, pečat svoje neizčrpne življenjske podjetnosti bodisi kot dušni pastir in učitelj lepega cerkvenega petja kot svetovalec v življenjskih težavah vernikov. Znan je tudi kot odličen sadjar, strokovnjak za negovanje žlahtnega sadja, posebno breskev, hrušk in jabolk. Saj je še pred leti bil odlikovan z nagradami na razstavi sadja v Čedadu. Njegovo delo na tem polju je obrodilo največ sadov v Platišču, na Pečinah in v Kredu.
Ko sem julija potoval po Tolminskem in Kobariškem, sem ugotovil, kako visoko cenijo našega biseromašnika tudi goriški Slo-
is
ZA ODPRAVO KRIZE V TRŽIŠKI LADJEDELNICI
Prejšnjo sredo je bila po vsej goriški pokrajini splošna stavka, ki je trajala 2 uri, to je od 10. ure do poldne. Tudi zvezi trgovcev in industrijcev sta pozvali člane, naj se stavke udeležijo. Medtem so bila protestna zborovanja v Gorici, Tržiču, Podgori, Ron-kah, Gradiški, Krminu in v drugih krajih goriške pokrajine. Stavka je bila povsod popolna, v Gorici so bile za časa stavke zaprte vse trgovine in javni lokali. Protestna zborovanja, na katerih so govorili razni predstavniki sindikatov, zlasti UIL in CIGL, ter političnih strank pa so bila bolj slabo obiskana. Na zborovanju v Gorici je med drugimi govoril poslanec Ceccherini, v Podgori pa poslanec Rafael Franco, ki je bil med vsemi najostrejši. V Tržiču pa je nastopil tudi tajnik CISL Marinello.
Na zborovanjih so govorniki zahtevali \ prvi vrsti, naj se čimprej skliče sestanek med predsednikom Segnijem in pokrajinskim zastopstvom ter naj se prekliče ukinitev ladjedelniškega oddelka OMFA.
venci, kar me je zelo veselilo. Glavni vzrok, da je povezal svojo življenjsko usodo z Goričani, je v tem, da ni zmogel po svoji vesti na rodni zemlji poučevati slovenskih otrok krščanskega nauka v italijanščini.
Naj omenimo še eno slavljenčevo od’iko: njegov zdravi humor, ki ga spremlja povsod To pa zmore le človek dobrega srca.
Biseromašnika naj dobri Stvarnik bogato blagoslovi do skrajnih meja človeškega življenja.	A. C.
IZ PODBONESCA
Beneška Slovenija je znana po obilnem pridelku okusnega sadja, posebno breskev, hrušk in jabolk. V tem oziru tudi naša občina ni med zadnjimi. Vendar se pridelek sadja, ki tvori v mnogih krajih glavni dohodek, iz leta v leto slabša. Tega je v glavnem krivo slabo vreme, ponekod pa morda zastareli način negovanja žlahtnega sadja, čeprav je pred leti tudi v naši občini v Platišču živahno deloval vzorni sadjar, župnik Jožef Jušič.
Zato so se mnogi verniki tudi iz naše občine, posebno iz Platišč, udeležili njegovega bisernega slavja v Kredu in Ažli.
Slabšanje žlahtnega sadja so opazila tudi oblastva. Zato so pred mesecem priredila v naši občini razstavo sadja, zlasti breskev, ki je dobro uspela. Toda sama razstava ne zadostuje. Prizadevanje naših sadjerejcev po zboljšanju žlahtnega sadja mora kmetijsko nadzorništvo podpreti z raznimi učinkovitimi ukrepi in strokovnim poukom.
IZ VIDMA
Predpreteklo nedeljo je v okviru »Furlanskega septembra« bilo v. Vidmu tudi srečanje med šahisti iz Julijske Krajine in iz Koroške. Med temi je bil tudi avstrijski mojster Robač iz Celovca.
Veliko zanimanja je bilo zlasti za srečanji med Pinom Lakovičem in Manitzom iz Celovca ter med Filipovičem in Einsendle-jem iz Beljaka. Oba naša igralca sta se dobro postavila in s tpm odločila zmago domačinov. Povratna tekma bo 1. oktobra v Celovcu
Tudi na zadnji seji goriškega pokrajinskega sveta, ki je bila prejšnji četrtek, so v glavnem razpravljali o krizi tržiških ladjedelnic. Razpravo sta sprožila svetovalca Pel-lizzoni in Zaretti. Predložila sta temelj'to izdelano resolucijo, v kateri sta zahteva'a od vlade celo vrsto nujnih ukrepov, da se trajno ozdravi položaj v ladjedelnici. Svetovalec Bergomas pa je predlagal, naj se v pokrajinsko zastopništvo, ki pojde v Rim, vključijo tudi predstavniki sindikatov.
Predložena resolucija je bila sprejeta z večino glasov.
IZ ŠTEVERJANA
V nedeljo se je na našem letnem gledališču med borovci požet zbrala ogromna množica občinstva; med gledalci je bilo, kar je zelo razveseljivo, zlasti veliko mladine.
števerjansko SKPD je vabilo občinstvo na običajni praznik grozdja. Čeprav je veliko Goričanov to nedeljo odšlo zlasti na mirenski grad, kjer je na kvaternico vsako leto veliko versko slavje in je bila na Peči zlata maša, ki jo je daroval tamkajšnji rojak salezijanec gospod Jožko Malič, ni bila udeležba pri nas nič manjša kot lani.
Tržaški Slovenski oder je v režiji prof. Jožeta Peterlina odlično odigral duhovito šaloigro angleškega dramatika Manne "sa »Peg, srček moj«. Peg je ime irskega dekle-
PRIČETEK ŠOLSKEGA LETA
Ravnateljstvo nižje srednje in strokovne šole javlja, da se šolsko leto prične I. oktobra s sv. mašo ob 10.45 v stolnici. Dijaki naj se zberejo najkasneje do 10.30 na šolskem dvorišču v ul. Randaccio.
Lepo bi bilo, ko bi šolski maši prisostvovali tudi starši.
Ob isti uri bo v stolnici sv. maša za slovenske višje srednje šole. Dijaki višje gimnazije, liceja in učiteljišča se zbe-ro ob 10.30 na šolskem dvorišču v ul. Croce.
ta, za katerega se je pulila četvorica ženinov. Tri je navihano dekle odbilo, kakor da bi slutila, da jim gre le za denar, ker ji je bogat stric zapustil veliko premoženje. Glavna vloga je bila tako umetniško odigrana, da bi je bolje ne mogla izvajati niti poklicna igralka.
Pred igro in med odmori se je pa razlegala čez briške vinske gorice prelepa pesem števerjanskega pevskega zbora pod vodstvom Hermana Srebrniča in zbora iz Jazbin, ki ga je vodil g Zdravko Klanjšček.
Na letošnjem prazniku grozdja nas je zabavala tudi nabrežinska godba na pihala.
Prirediteljem in vsem sodelavcem se iz srca zahvaljujemo za prijetne urice v prelepi jesenski nedelji.
IZ SOVODENJ
Županstvo razglaša, da je treba do sobote, 26. t. m., vložiti prošnjo za dodelitev stanovanja v novi 6-stanovanjski hiši. ki bo v kratkem dograjena; eno stanovanjc je do-
ločeno za begunce, eno za občinske uslužbence in 4 za občane.
Občina bo uporabila 800 tisoč lir za popravo šol, zlasti za strehe osnovne šole na Vrhu ter šole in otroškega vrtca v Sovod-njah; poleg tega bo prepleskala vse notranje in zunanje stene.
Novi list je svoj čas poročal, da je sovo-denjska občina zaprosila v Rimu za dvojno posojilo, in sicer v znesku 25 in 8 milijonov lir; prvi znesek bo uporabila za zgradnjo vodovodne mreže, drugi pa za asfaltiranje občinskih cest. Pred nekaj dnevi je rimski denarni zavod od občinske uprave zahteval, naj mu dostavi potrebne listine, da lahko prošnjo čimprej odobri.
Predpreteklo nedeljo je na domačem nogometnem igrišču sovodenj ska enajstorica premagala Juventino iz štandreža s 3:0.
IZ DOBERDOBA
Naša občina bo najela 26-milijonsko posojilo za nakup prepotrebne šolske opreme in za popravo šol v Doberdobu in Dolu. Tako so sklenili občinski možje na zadnji seji; odobrili so obenem za eno leto pogodbo z lovsko zvezo ter soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se ukinitev oddelka OMFA v Tržiču prekliče ter naj se ladjedelnicam poskrbijo zadostna naročila
Čeprav je preteklo 40 let od zaključka prve svetovne vojne, se pri nas še vedno dobijo ostanki starega streliva, tako da se še vedno dogajajo hujše in lažje ter večkrat tudi smrtne nesreče. V ponedeljek prejšnjega tedna je 12-letni deček iz naše vasi nehote zadel na gmajni z nogo ob granato, ki se je razpočila.
Ranjenca so odpeljali v tržiško bolnico, kjer so mu ugotovili precejšnje poškodbe na levi strani prs in na levi roki. Iz ran so mu tudi izrili koščke železa. Dečku vsi želimo čimprejšnjega popolnega okrevania. Oblastva pa ponovno pozivamo, naj iz kraš-kih vasi odstranijo staro strelivo, da bo že enkrat konec nesreč; obenem pozivamo starše, da bolj pazijo na svoje otroke.
f DR. MARIJAN BREGANT
V	noči med torkom in sredo je v Gorici zadet od možganske kapi umrl znani slovenski zdravnik dr. Marijan Bregant. Bilo mu je šele 54 let. Z njegovo smrtjo so goriški Slovenci zgubili ne samo dobrega in vestnega zdravnika, temveč tudi uglednega kulturnega delavca. Pokojnik je bil nadarjen govornik in odličen predavatelj, saj je znal mo j str -, sko vzbuditi pozornost in zanimanje poslušalcev. Uveljavil se je nadalje tudi kot režiser in organizator kulturnega udejstvovanja.
Prerano umrlemu slovenskemu javnemu delavcu naj sveti večna luč. Hudo prizadeti družini izreka uredništvo Novega lista globoko občuteno Sožalje.
POROKA
Prejšnji četrtek sta si v cerkvi na Placuti obljubila večno zvestobo učiteljica Tuša Gravner iz Gorice in trgovec Pavle Lutman iz štandreža. No-voporočencema želimo vsi prijatelji in znanci obilo božiega blaeoslova in zadovoljstva v skupnem življenju. Voščilom se pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA 1	Sartrova	drama
Cdgovori na našo anketo
Danes objavljamo drugi odgovor na anketo: »Česa pogrešate v našem kulturnem življenju?
V	čem vidite vzrok in zdravilo?« Odgovor je poslal starejši uradnik.
V	našem kulturnem življenju pogrešam — delavoljnosti.
Vzrok pomanjkanja vidim v — uživanjaželjnosti in strahopetnosti.
Zdravilo je — dolgoročen načrten prerod.
Slovenska kultura so pridobitve našega naroda v umetnosti, znanosti, gospodarstvu, tehniki. Kulturo namreč delimo v duhovno in tvarno. Duhovna kultura obsega napredek v umetnosti in znanosti, tvar-na kultura pa napredek v gospodarstvu in tehniki. Iz tega sledi, da je že zgolj duhovna kultura neločljivi del vsega narodnega življenja ter je pri nas mogoče kulturno vprašanje reševati le v okviru celotne manjšinske problematike.
Kulturnega mrtvila niso krivi samo kulturniki, marveč smo ga krivi vsi: od politikov, duhovnikov in uradnikov do trgovcev, delavcev in mladincev. Vsi moramo z bojem za vssnarodni preporod posta-j viti nekatere nujne osnove za poživitev kulturnega delovanja. Te osnove so:
1. Slovenec govori slovensko!
Materinščina je izkaznica narodne pripadnosti: kdor zasebno in javno ne govori slovensko, ni Slovenec. Tu morajo zastaviti »kramp in lopato« zlasti šolniki. Čim manj bomo slišali slovenščine, tem manj bo slovenskih družin, slovenskih šol in seveda službenih mest za naše šolnike.
2. Slovenec zaposli Slovenca!
Tukajšnje gospodarstvo ima vedno večje koristi od jugoslovanskega turizma ter uvoza in izvoza. Ka: naj nam res italijanske veleblagovnice dajejo zgled, kako se splača zaposliti nameščence, ki znajo tudi slovensko? Narodna sloga je za slehernika, tudi za trgovca, pot d.o gospodarske neodvisnosti, brez ka tere ni narodne neodvisnosti.
3. Slovenski narodni svet!
Če ne bo več slovenske manjšine, bo tudi konec
—	politikov. Medsebojni prepiri le vodijo vodo na
KULTURNE VESTI
•	Mariborska Opera bo uprizorila v letošnji sezoni opero istrskega (italijanskega) skladatelja Antonia Smareglie Istrska svatba. Neki italijanski dnevnik je zadnji čas zapisal, da je Smareglia (rojen leta 1854 v Pulju, umrl leta 1929 v Trstu) po krivici pozabljen od italijanskih gledališč, e Filibert Benedetič, ki ga poznamo kot pesnika iz nekaterih tržaških revij, režira Kristanovo burko Kdo je blazen?, ki jo v soboto zvečer uprizori prosvetno društvo Naš prapor v Pevmi in Oslavju. e Radijska postaja Trst A ima za bližnjo bodočnost na sporedu oddajo novejših pesmi Edvarda Kocbeka, katero je pripravil Alojz Rebula.
« Alberto Moravia piše nov roman, katerega glavna oseba je neki slikar. Napisal je že 300 strani, e Nov roman piše tudi Luigi Zampa. Hkrati pri pravlja film, ki bo prikazoval dogodivščine italijanskih vojakov v Jugoslaviji po italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943. Verjetno je zaradi tega zadnji čas obiskal Hrvaško.
c Slovenski pesnik Rafko Vodeb pripravlja knjigo popotnih zapiskov in meditacij s svojih potovanj po Evropi.
« V okviru beneškega festivala sodobne glasbe so priredili preteklo nedeljo koncert elektronske glasbe. Če bi zapisali, da jo je občinstvo navdušeno sprejelo, bi hudo pretiravali.
« V Opatiji so priredili festival popevk jugoslovanskih narodov. Po mnenju opazovalcev iz Trsta so zmagale »antiritmične« popevke. Tudi v splošnem se jim zdi, da je bila »lahka glasba«, ki so jo tam slišali (zlasti popevke), precej podobna uspavankam.
NOV FILM
V	Zagrebu se že nekaj dni mudi italijanski pisatelj Ccsare Zavattini, ki je napisa! besedilo za film »Vojna«. Dogovarja se z jugoslovanskimi film-sk:mi družbami za soudeležbo pri izdelavi. Režijo so ponudili Veljku Bulajiču, ki je pripravil najboljši letošnji jugoslovanski film: Vlak brez voznega reda.
mlin tujcev, ki morda danes delijo sladkorčke desničarjem in broa levičarjem, a že jutri bodo brce za desničarje in sladkorčki za levičarje. Divide et impera (razdvajaj in vladaj), je tujčevo geslo. Zaradi tega mora biti naš odgovor: skupni narodni svet!
Tuji totalitarizem je številnim zamejskim Slovencem strl hrbtenico, domači totalitarizem pa čut za duhovnost. Začnimo z dolgoročnim načrtnim preporodom, da se bodo razcveteli — naša društva, naš tisk, naša kultura!
Pohlen v baru „Moncenisio”
V modernem baru Moncenisio v ulici Carducci 27 v Trstu je razstavljenih od pretekle sobote osem lepih litografij slovenskega kiparja Jožeta Pohleni'.
Pohlen je še mlad umetnik, doma iz Hrastovelj v slovenski Istri. On je bil tisti, ki je pred leti o;t-kirii znamenite freske v tamkajšnji cerkvici, katere prištevajo strokovnjaki med najlepše, kar jih jc sploh na Slovenskem. Pohlen je zdaj profesor risanja na italijanski srednji šoli v Kopru. Pri tem naj omenimo, da so bile njegove učenke že večkrat nagrajene pri raznih razpisih za mladinske slike v Jugoslaviji.
Litografije, ki jih je videti v baru Moncenisio, so resnične umetnine, izdelane v mojstrski tehniki. Prikazujejo žensko telo, človeške like, delno v folklorni noši, vole. Zelo lepi so zlasti akti, dekle z vrčem na glavi in Voli, ki so bili tudi takoj prodani. Pohlenova dela so polna poezije in neke resne življenjske vedrine in sile, ki pa nima nič opraviti s kakšnimi idejnimi tezami. Prav obratno, bi lahko rekli; v hipu začutimo v njih pristnost doživetja in iskrenosti.
Pohlen je predvsem kipar in to razodevajo tudi njegove slike s svojo plastičnostjo linij in oblik, pa tudi s svojo barvo, ki spominja na ton žgane gline. Ob pogledu nanje začutimo željo, da bi videli tudi njegove kipe.
Ta majhna razstava, ki jo je uredil kipar De-quel, nam je predstavila mladega slovenskega umetnika od onstran meje v kar najbolj simpatični luči.
Razstava bo odprta še nekaj dni in jo priporočamo. Slike so naprodaj.
E. Z.
V	pariškem »Thedtre de la Renaissance« so uprizorili novo Sartrovo igro z naslovom Sekvcstriranci v Al toni. Pričakovali so jo kot enega naj večjih dogodkov letošnje pariške gledališke dobe. Sartre je hotel s to igro spet najti stik z občinstvom, ki ga jc izgubil po štiriletni odsotnosti in po neuspehu drame Nekrasov. Novo igro je pisal poldrugo leto. Rokopis mu je zelo narastel, tako da bi trajala igra v prvotni obliki šest ur. Skrajšala jo je njegova žena Simone de Bcauvoir; zdaj traja le tri ure in pol. Po Sartrovih lastnih besedah je glavni junak nove igre »molk povratnika«. Glavna oseba je namreč nemški protestantski in puritanski hitlerjancc Franz, ki se je bojeval med vojno v nacističnih vrstah, čeprav je na tihem zaničeval svoje predstojnike. Udeleževal pa se je njihovih okrutnosti, katere je opravičeval z ljubeznijo do domovine. Po koncu vojne pa najde Nemčijo v razvalinah, svoje malike razbite in prevzame ga zavest, da so bile vse njegove žrtve in vsi njegovi kompromisi z lastno vestjo zaman. Vendar se noče vdati temu spoznanju. Trdovratno ga zanika, a s tem zanika tudi samo življenje. Okna svoje sobe v domači hiši da zazidati in živi v njej kot v grobu, dokler ne napravi samomora. K takemu puščavniškemu življenju prisili tudi žerto in vso družino, ki je bila prej zelo bogata, pa je v povojnih razmerah izgubila svoje podjetje. Vsi domači se morajo na njegovo zahtevo odpove dati življenju in deliti z njim osamljenost, kar pri vede do tragedije.
Še en nemški roman Igorja Šentjurca
Pri založbi Aktueller Buchverlag v Munchenu je izšel pred kratkim drugi roman Slovenca Igorja Šentjurca, ki že nekaj let živi na Bavarskem. Delo nosi naslov Bumerang in šteje 200 strani.
V	njem pripoveduje Šenljurc zgodbo o mlajem vlomilcu, bivšem SS-ovcu, ki se v povojnem življenju ne znajde, ker ne more preboleli, da so prepadli njegovi ideali. Zato napove družbi boj in zaide v kriminal. Reši ga ljubezen. Sentjurc je postavi zgodbo v značilno povojno miinchensko okolje, katero kot tujec morda bolje občuti in ga zna bolj plastično izraziti kot domačini sami.
Roman je bil napisan seveda tudi v izvirniku v krepki in nazorni nemščini. V njem ne tnan ka et č-nega poudarka, pač pa pogrešamo psihološke in miselne poglobitve. Pripovedovanje je živahno in napeto, skoro v slogu detektivskih romanov.
Zgodba prvega šentjurčevega romana se dogaja ob koncu madžarskega upora leta 1956.
o
VTi:
Z ozirorn na veliko število Slovencev v Trstu in na slovensko okolico je pravzaprav čudno, da je vi deti na stolnicah tržaških antikvarjev tako malo slovenskih knjig. Vzroka za to sta po mojem dva. Prvi je ta, da tržaški Slovenci mnogo premalo kupujejo in bero slovenske kniige, temveč se mnogi zadovoljujejo z italijanskim berilom. Drugi pa je najbrž v tem, da slovenski izobraženec na splošno lepo knjigo ljubi in je nanjo bolj navezan (kot italijanski, ter je ne nese tako kmalu na starino. V knjigi vidi Slovenec predvsem duhovno in estetsko vrednoto ter mu komaj kdaj pride v zavest, da predstavlja tudi neko tvarno vrednost. Kadar v denarni stiski premišljuje, kaj bi prodal ali zastavil, da bi prišel do nekai malega denarja, ne bo skorai nikoli pomislil na knjige. Italijan jih bo mnogo prej strpal v aktovko in jo mahnil z njimi na starino Knjiga mu kljub vsej kulturi, če jo ima, pomeni najprej neki predmet z določeno vrednostjo, šele nato duhovni zaklad. V tem pogledu je med latinsko in srednjeevropsko miselnostjo precejšnja razlika.
Čeprav sem že mnogo let reden obiskovalec knji garniških stojnic v starem mestu, sem le poredko naletel na kako res dobro slovensko knjigo in še v takem primeru skoro vedno ugotovil, da je anti-kvar kupil slovenske knjige od dedičev, ki so se odtujili slovenskemu kulturnemu krogu, ali pa od kakih beguncev, ki so bogve kako prišli do njih in jih prodali v stiski za denar. Zanimivo je, da naleti človek na stojnicah ali na prav stare ali na na -novejše slovenske knjige, n. pr. na molitvenike iz prve polovice preteklega stoletja ali še starejše in pa na povojne izdaje slovenskih založb, zlasti na prevode iz ruščine in na izdaje Mladinske knjige. Še nikdar pa nisem naletel na delo kakega sloven-1
o	o o
skega klasika. V tem vidim dober znak, da slovenski ljudje še vedno cenijo svoje najboljše pisatelje in da bi se jim zdelo skoro nekako svetoskrunstvo, če bi nesli recimo Prešernove Poezije, Gregorčiča ali Cankarja na starino, medtem ko dobite tam Petrar-co, Danteja in Manzonia ter drugih italijanskih klasikov, kolikor hočete.
Antikvarji se nikakor ne branijo slovenskih knjig, tudi zato ne, ker vedo, da jih bodo lahko prodali. Le da jih ne poznajo tako dobro kakor italijanske, zato je nasedel tudi tisti, ki je odkupil že omenjeno »zapuščino« kakega »kulturnega krožka« ...
Zelo verjetno se bo kateri bralec spotaknil ob besedo »antikvar«, češ zakaj ne uporabljam rajši dosledno besede »starinar«, ker da isto pomeni. Vendar se mi zdi, da to ni res. Z besedo »starinar« smo vedno — vsaj pred leti — označevali človeka, ki je prodajal »staro robo« — ponošeno obleko, orodje, posodje itd., stvari za vsakdanjo rabo. Beseda »antikvar« pa nam je pomenila tistega, ki je prodajal »starinske predmete« v pravem pomenu besede, to je star porcelan, skulpture, slike, knjige, staro dragoceno pohištvo, torej stvari, ki imajo svojo umetniško ceno in katere kupujejo samo tako imenovani »ljubitelji« ali zbiralci. »Antikvar« bi nekako bolj ustrezal pojmu trgovec z umetninami. Seveda pa je meja med starinarjem in antikvarjem precej zabrisana in včasih kar zgine, zlasti še v tržaškem starem mestu, kjer prodajajo nekateri starinarji po-leg starih knjig tudi dele prastarih avtomobilskih motorjev, vodne pipe, baterije in podobno, vse močno zarjavelo, tako da se človek sprašuje, če se bo sploh kdaj našel za to kak kupec. A verjetno sc najde, ker če obstaja kaka meja za bogastvo, je za revščino gotovo ni, pa tudi ne za skopost.
(Dalje)
24. septembra i‘>54
NOVI LIST
Stran 7
Drugo skupno tržišče v Evropi
Poleg skupnega tržišča, katero tvorijo Italija, Francija, Nemčija in države Beneluksa (Belgija, Nizozemska in Luksemburška) in kateremu se je pred tedni priključila še Grčija, ustanavljajo sedaj drugo skupno tržišče. Pri tem sodelujejo naslednje države: Anglija, Avstrija, Švica, Danska, Norveška, švedska in Portugalska.
Ministri omenjenih držav so se v ta namen že sestali v Stockholmu (Švedska). Iz zaključnega poročila je razvidno, da je treba smatrati novo organizacijo za drugo evropsko skupno tržišče, čeprav nima tega imena, ker ji pravijo »Zveza za prosto izmenjavo«. Na sestanku so sklenili, da se do
30. junija 1960 medsebojne carine na industrijske izdelke znižajo za 20% ; različne carinske olajšave so predvidene tudi za izmenjavo kmetijskih proizvodov in za ribolov. Ministri so strokovnjakom naročili, naj do
31. oktobra t. 1. predložijo načrt pogodbe, ki naj jo sklenejo imenovane države.
BOLNIŠKO ZAVAROVANJE KMETOV NA TRŽAŠKEM
Do 29. septembra bi morali vsi kmetje, ki so redno vložili prijavo za vpiš
v	bolniško blagajno, dobiti na dom poseben list, kateri nadomešča knjižico za bolniško zavarovanje. Kdor od 29. t. m. dalje potrebuje zdravnika-specia-lista (za oči, grlo itd.) ali mora v bolnico, naj se najprej s tem listom javi pri zdravniku bolniške blagajne v Trstu, ul. Montanelli 3. Ta ga bo napotil k specialistu ali v bolnico.
Ko prejmeš list, dobro preglej, če so na njem vpisani vsi družinski člani. Če .ugotoviš kako netočnost ali pomanjkljivost, se takoj zglasi v uradih Kmečke zveze v Trstu, ul. Geppa 9, kjer ti bodo zadevo uredili.
GOSPODARSTVO
S)es	et	let	boja	toči
Revija LTtalia agricola je avgusta priob- nadaljevali. Kmetovalce je treba osvobodi-
čila nekakšen obračun desetletnega boja proti toči, se pravi obračun za obdobje 1949-1958. V sestavku so skrbno zbrani najrazličnejši podatki, a pisec takole zaključuje svojo razpravo:
»Natančna proučitev uspehov jasno kaže, da je bila zaščita pred točo neuspešna.
V	zadnjem desetletju so italijanski kmetovalci v ta namen (za boj proti toči) potrošili nekaj milijard lir brez kakršnekoli koristi. Zato je treba opustili vsako težnjo, da bi se ta gospodarska škoda in burka
POVODENJ MLEKA
V	Lombardiji ugotavljajo, da živinorejci oddajajo letos v mlekarske obrate 18% več mleka kot lani. Povišek si moramo razlagati kot posledico treh vzrokov: Živinorejci gojijo predvsem krave in manj volov; koruznega pridelka nočejo prodajati po nizkih cenah, marveč ga raje krmijo kravam; lunčki gredo vsi v zakol. Da je več mleka, so lani nekoliko pripomogle tudi nizke cene za meso.
In kam s povečano količino mleka, ko se opaža, da se mehki siri odslej teže prodajajo? Potrebno je pač izdelovati trde sire, predvsem za ribanje (parmezan). Toda tudi oddaja trdih sirov ne gre izpod rok in skladišča se polnijo.
Kako naj se vprašanje reši? Vlada je določila sicer nekoliko prepozno najnižjo ceno mesu, tako da bi se zopet izplačala reja telet. Zato danes pozivajo živinorejce, naj goje več živine za zakol.
ENA EN DOM
Kup nasvetov za srečo
»Z možem se dobro razumeva,« je dejala neka žena, »toda oba sva ugotovila, da Je najina dobra volja za skupno življenje v teku let malce uplahnila, Ce sem odkrita, jo pogrešava oba, vendar si ne znava pomagati.«
Kaj naj storimo proti temu pojavu, ki med zakonci ni redek in lahko privede do končnega razdora med možem in ženo? »Kjer je volja, tam je pot« pravi stari pregovor, »in čim več je, idej, lem več je možnosti za srečen konec« dodamo mi. Zbrali smo nasvete številnih poročenih ljudi, kako se lahko zakonca izogneta dolgočasju ter ustvarita srečen zakon.
KAJ LAHKO STORI MOŽ ZA 2ENO
• Prinašaj od časa od časa svoji soprogi šopek rož. Tudi cenene cvetlice so lepe.
• Ne bodi preveč samozavesten, potoži se včasih, žena te bo iz srca rada potolažila.
• Četudi si že star zakonec, pohvali od časa do časa njen način kuhanja. '
» Posvetuj se z njo o problemih, ki le tarejo na službenem področju in upoštevaj njeno mnenje, če se ti zdi pravilno.
• Prižgi ji cigareto, čeprav moraš zato priti z drugega konca sobe.
• Nauči se nekaj novih šal posebej za njo, saj je starih že tako sita.
• Vrni se iz kavarne kako uro prej, če te žena želi zase.
• Nikdar ne vprašuj, kaj je počela ves dan.
• Prinesi ji tu in tam darilo, pa ne samo ob praz-
nikih in obletnicah. Lahko tudi lepo ploščo s pesmijo, na katero vaju vežejo isti spomini.
KAJ NAJ STORI ZENA
• Ne razlagaj možu svojih lcživ, če ni še pokosil ali povečerjal.
9 Ne jezi se nanj, če v družbi poje ali zbija šale.
• Ne dopoveduj mu, da je prestar za stvari, ki jih želi narediti.
• Dočakaj ga, če je le mogoče, doma.
• Pazi na svoj obraz in obleko tudi pri delu.
• Ne vprašaj ga prepogosto, če te ima rad, in verjemi mu, če ti odgovori pritrdilno.
IN KAJ LAHKO STORITA OBA
■ Vedita se često tako, kot da se poznata šele kratek čas. Napovejta si sestanek v kavarni.
■ Ne imenujta drug drugega »oče« in »mati« in izogibajta se družin, ki imajo to navado,
■ Skupne probleme rešita čimprej v slogi.
■ Ne preživita vsega življenja s pogledom na uro in ne hudujta se na druge, če’se večkrat zakasnijo.
■ Nikdar se ne razburjajta ob istem času in spoštujta vsak zasebno življenje drugega.
■ Vsaj enkrat mesečno obiščila sama kako zabavišče.
■ Vedno imejta pred seboj kak cilj, morda nabavo novega pohištva, preproge itd.
■ Ne zahajajta v družbo, če vama to ne ugaja.
■ Nikdar ne pričnita stavka: Po vsem tem, kar sem storil ali storila zate ...
No, in ko boste prebrali ta sestavek, recite svoji
ženi ali možu, da ste srečni, ker ste se poročili prav
z njim ali z njo In bi to prav radi storili še enkrat.
ti uspavalnega vpliva, ki ga nanje vrši določena koristoljubna propaganda (mišljene so tovarne raket)«.
Razpravi je priloženih več slik in črtežev ter zemljevid, iz katerih je ravidno, kako so se do konca leta 1956 množila izstrelišča in kako je dotlej naraščalo število izstreljenih raket. V naslednjih letih so pa mnogo izstrelišč ukinili in tudi število uporabljenih raket je naglo padalo.
V jugoslovanskih Brdih letos niso »streljali« proti toči, ker so spoznali nekoristnost takega boja.
Naš list se lahko ponaša, ker je že pred leti trdil, da je ta način borbe proti toči brezuspešen. S tem pa ni rečeno, da se boj proti toči ne bo nadaljeval, a to se bo godilo s povsem novimi sredstvi. Tako so sc letos zbrali mnogi znanstveniki (tudi iz Rusije) v Veroni ter vprašanje temeljito preučevali. Upamo, da se bo prav kmalu posrečilo odkriti res uspešno sredstvo proti toči, ki samo v Ttaliji povzroča letno okrog 50 milijard lir škode.
  • —
Reja piščancev se hitro širi
Vzrejo piščancev v industrijskem obsegu so začeli Amerikanci in jo še vedno izpopolnjujejo. Ameriki so sledile druge države, tako da se reja piščancev za zakol sedaj naglo širi. V Italiji danes nudijo piščanec že skoraj v sleherni restavraciji in proizvodnja je danes tolika, da pride na vsakega državljana letno 3.4 kg piščančevega mesa.
Velika vzrejališča piščancev so danes tudi v Jugoslaviji, mnogo važnejša pa v Holandiji, ki še vedno zalaga Italijo z en dan starimi piščanci.
Neko švicarsko podjetje s hranili razdeljuje že izdelane kurnike (v vsakem je prostora za 2.000 piščancev) stotinam kokoše-rejcem, ki prejmejo od podjetja tudi en dan stare piščance ter krmo. Ko piščance zredijo, jih podjetje odkupi po že vnaprej določeni ceni.
Kmetijsko zadružništvo v Argentini
Argentinska vlada preučuje dva predloga, ki naj pospešujeta razvoj zadružništva. Pr-
vi	predvideva, da bodo zadruge udeležene pri trgovini s kmetijskimi pridelki in da bodo proste davkov. Po drugem predlogu bi bil nauk o zadružništvu obvezen predmet v vseh državnih šolah.
... in v Turčiji
Od 1. 1950 dalje se kmetijske zadruge v Turčiji zelo hitro množe in razvijajo. V teh letih se je dvignilo število kmečkih posojilnic od 900 na 1521, število članov pa se je več kot podvojilo.
V istem času je naraslo število prodajnih zadrug od 125 na 180. Te so po strokah združene v 13 zvez, ki se bavijo s prodajo glavnih turških kmetijskih pridelkov: grozdja, smokev, bombaža, olja, lupinastega sadja, zemeljskih oreškov (pistači), južnega sadja, cvetličnih esenc — predvsem rožnega olja.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
BREZBRIŽNOST OBLASTNIKOV
O	vseh teh dogodkih in tudi grožnjah fašistov je Edinost vestno poročala javnosti. Policija, državni tožilec in generalni komisar Mosconi, ki je bil prvi odgovoren za red in zakonitost v deželi', niso torej mogli trditi, da so neobveščeni o tem, kaj se godi in kaj se pripravlja. Če smo v listu lagali, bi nas lahko klicali na odgovornost, ako smo pa pisali resnico, bi bila njihova človeška in o-
56.
Dr. E. BESEDNJAK
benem uradna dolžnost, da napovedane zločine pravočasno preprečijo. V smislu Giolit-tijeve okrožnice bi bili morali fašiste iz Buj zapreti in kaznovati že zastran tega, kari so že doslej zakrivili v Zrenju in okolici, a kdo se je tedaj brigal pri nas za zakon in u-kaze načelnika vlade in notranjega ministra, če je šlo za državljane hrvatske in slovenske narodnosti!
In tako se je zgodilo, da so 14. maja oboroženi fašisti popolnoma neovirano mogli in smeli spet prihrumeti na oprtaljski Kras. To pot jih je bilo še več kot pri zadnjem obisku, saj je drhal prišla v te od države povse nezaščitene kraje kar na 8 tovornikih. Najprej so zločinci enostavno zažgali dve vasi, Škofi in Sorgi, in se naposled napotili iznova v Cekine. Razume se, da so tu spet vdrli v hišo našega zaupnika Antona Tončiča, kjer so iskali, kot so bili obljubili, glasovnice z lipovo vejico. Ker jih niso našli, mu hiše sicer niso sežgali, a zagrešili druge zločine.
V- kleti so izlili na zemljo vse vino, kar ga je bilo zadnjič še v sodih ostalo. Obenem so uničili v hiši vse pohištvo, tako da je odsotni gospodar Tončič ob povratku domov našel
v hiši le gole stene in gol pod. V gospodinjstvu ni bilo več niti kaplje vina. Ker našega zaupnika ob prihodu fašistov ni bilo doma, so se fašisti spet vrgli na njegovega brat^ Josipa, katerega so tako premlatili, da se je moral več tednov zdraviti, preden je prišel k sebi.
ŽUPNIK SLOKOVIČ IZ SV. PETRA U ŠUMI
Ta hudodelstva so se dogodila isti dan, ka so fašisti vdrli v zrenjsko župnišče, iz njega1 ! odpeljali g. Červarja ter ga uklenjenega vo-; dili po ulicah Oprtalja.
Samo po sebi se razume, da se je glas o tem in o zločinih, ki so jih fašisti sploh že tedne neovirano počenjali v naših krajih, širil po vsej Istri in Julijski krajini ter močno burkal duhove. Ker so naši ljudje videli, da' so popolnoma nezaščiteni in da jih državna! oblastva brezbrižno prepuščajo na milost in nemilost črnuhom, se ne smemo čuditi, da so se nekateri pri nas kar brez odpora pokorili ukazom fašistov.
Tako so 8. maja prišli oboroženi črnosrajčniki v Sv. Petar u Šumi in ondotnemu župniku Liberatu Slokoviču sporočili povelje stranke, naj v dveh dneh zapusti faro, češ da bo sicer doživel isto kar njegova stanovska tovariša v Kringi in Tinjanu. Kaj je mogel g. Slokovič storiti, pri kom iskati pomoč?' Pri nikomer na svetu I Preostalo mu ni nič drugega, kot da se je nasilju vdal ter se oddaljil iz župnije, ki je zavoljo tega ostala brez dušnega pastirja. Umaknil se je, kot set i že povedal, v Tomaj, na naš Kras.
ŽUPNI UPRAVITELJ DUKIC IZ SOVINJAKA
Nekoliko drugače je ravnal duhovnik Ivan. Dukič v Sovinjaku, ko so ravno tako 8 maja'
prihrumeli oboroženi fašisti v njegove faro | Ker je bil pravočasno obveščen, kaj se zoper' njega pripravlja, se je srečanju z nasilneži | izognil, s tem da se je oddaljil iz Sovinjaka.
Fašisti so bili zelo jezni, da niso našii du-
1	hovnika doma, čeprav so prišli v župnišče ponoči. Zato so se znesli nad njegovo sestro5 in jo pretepli. Hišo so preiskali do zadnjega kotička, a niso v njej iztaknili nič sumljivega. Kljub temu so ob odhodu izjavili, da se v nekaj dneh v še večjem številu vrnejo v So^i-njak, da »obračunajo z župnikom«. Kaj je nedolžni Dukič storil in zakrivil, niso mogli povedati. V družbi fašistov je bil tudi so-vinjaški maršal orožnikov, katerega so ljudje v župnišču prosili, naj jih vzame v zaščito. Ta si je pa kot Poncij Pilat umil roke, rekoč: »Che cosa posso fare io?« »Kaj morem jaz storiti?«
Opozorjen pa je bil vsekakor, da se fašisti nameravajo v nekaj dneh povrniti, in bi bil moral predstojnike o tem obvestiti, da se župni upravitelj pravočasno zaščiti pred grozečimi mu nasilstvi. Morda je maršal to tudi storil, pa brez slehernega učinka, zakaj 10. maja so se v Sovinjaku iznova pojavili oboroženi črnuhi, ne da bi se zavoljo tega katerokoli državno oblastvo vznemirilo.
Fašisti so šli najprej v cerkev, iz katere so odnesli podstavek slovanske bogoslužne kn.i-ge, s katerim so zažgali kres na vaškem trgu. V svetišču samem so onečedili hrvatske napise na Križevem potu. Pri tem bogoskrunskem početju jih ni seve nihče motil. Nato so se hoteli polastiti osebe gospoda Dukiča, katerega so zasledovali z bombami v rokah, a ga niso mogli dobiti v pest, ker jim je k sre-j či ubežal. Tako mu niso mogli sporočiti no-j benega »ukaza« fašistične stranke, potrebno mu ni bilo vzeti nase nobene obveze in jč ostal v Sovinjaku kot svoboden človek.
(Nadaljevanje)
Oh takih priložnostih so namreč od zunaj zaklenili kopalnico in nato so odšli »štuhak« in vsi drugi spal, nas pa so pustiii tam. Od začetka smo še kar dobro prenašali nočni jesenski hlad, ki je vel skozi odprta zamrežena in z žično mrežo zastrla okna, potem pa pas je začelo neusmiljeno tresti. Tiščali smo se skupaj, da bi se nekoliko ogreli, a je le malo pomagalo. Nekateri so skušali ubiti čas s tem, da so pripovedovali šale ali neskončne dogodivščine iz svoje preteklosti, ki pa z zobmi šklepetajoče poslušalce niso bogvekaj zanimale in ker so to dobro vedeli, so prenehali navadno sredi zgodbe, ne da bi bil kdo protestiral.
Leči ni bilo kam. Tla so bila cementna in polna luž. Še sedeli se ni dalo. Tako smo morali ostati vso noč na nogah. Tisočkrat Smo se ozrli na okna, če se že dani, a noč se je vlekla v neskončnost, Stari in bolni so začeli omagovati ter so padali v nezavest. Polagali smo jih na Ilak, kjer je bil najbolj suh.
Proti jutru smo bili vsi popolnoma onemogli. Drgetali smo tako, da nam ni bilo mogoče govoriti. Bili smo bliže nezavestnemu kol budnemu stanju, vendar pa nam usoda ni bila (oliko naklonjena, da bi nas bila zares oropala zavesti. Tako bi vsaj ne bili ničesar več občutili. V stanju, v kakršnem smo bili. pa smo občutili svojo telesno stisko še slokral huje, ker ni imelo slabo hranjeno telo nobene odporne sile in le prav malo gorkolc. Mnogi so si v takih nočeh »razušilvene akcije« nakopali pljučnice ali kak kroničen katar.
Tiste noči so bile v kopalnici najhujše, kar sem jih kdaj preživel; marsikaj iz tistega časa sem že pozabil, noči »razušitve« pa ne bom nikoli. Najhujša med vsemi pa ji' bila neka marčna noč leta 1945, ko je leden veter nanašal /.mrzel sneg skozi odprla okna kopalnice; loda o lem pozneje.
Nazadnje nismo mogli nič več drugega, kot da smo samo še preklinjali liste, ki so si izmislili to novo muko. Jasno nam je bilo, da so hoteli z »razušitvijo« spravili čimveč internirancev na oni svet. Neka skrita, odporna, kljubovalna sila v nas pa se je
V DACHAUSKIH BLOKIH
K. Z.
IOO
upirala sinili; ni nam dopustila, da bi svojim mučiteljem pripravili to zadoščenje. Tako smo skušali vztrajati. Jutro nas je našlo nagnetene na kup, drgetajoče in posivele od mraza, loda žive in pripravljene, da se še naprej branimo smrti, ki se nam je grozeče približevala v neštetih podobah, prikrita v najbolj nedolžnih oblikah, kakršna je bila la »razušilvena akcija«.
7. neskončnim olajšanjem smo dočakali proti jutru prve taboriščne šume — korake, klice in piske. Toda čakali smo morali do belega jutra, da so nam pripeljali obleke, katere so baje medlem sterilizirali. Zmetali so jih na kup v kol kopalnice in pri priči je spel nastala velikanska gneča in prerivanje. Vsak je planil h kupu, da bi se čimprej oblekel in da bi dobil po možnosti nazaj isto obleko, kol jo je nosil prej, kar pa je bilo seveda prazno upanje. Tako je pač vsak pograbil, kar mu je v gneči in prerivanju prišlo pod roke. Seveda bi moralo bili na kupu prav toliko kosov kol snoči, ko so jih odpel jali, vendar so ostali zadnji bodisi brez hlač, brez jopiča ali brez srajce. Protestirali so in se jezili, a vse skupaj ni nič pomagalo. Prišel je kapo »sterilizacijske komande« z obrazom buldoga in povedal, da bo pri priči razbil gobec vsakomur, kdor bo še kaj zinil. Oblek tla so pripeljali nazaj prav toliko, kol so jih odpeljali. Nekogar, ki si še ni dal miru, je res sunil, da se je prekopicnil in med padcem podrl še nekaj drugih, kol bi ga bila strela udarila, S tem je bila stvar rešena. Tisti, ki so ostali brez. hlač, so morali sami skrbeti, da pridejo do njih. Obrniti sc je bilo treba pač do Ukrajincev, ki so delali v komandi. Za obljubo, da bodo dobili kruh ali kaj drugega, so takoj preskrbeli zaželeno obleko, ki so jo morda isti hip kje ukradli.
(Dalje)
s n* o
r in n n
D
e « h ir ^ ih:
Zmaga Romunov na XVIII. Balkaniadi
I i iestine I iv viša n pa razpolaga z dobrimi in mla dimi igralci, ki bodo lahko s časom sestavljali vigra-I no enajslorico, a bodo prej .morali doseči polno moč ter olvnctit vnesti v igro več učinkovilosli. Tricsti-na je nastopila \ naslednji postavi: Bandim Frige-ri, Braeh; Varglien, Moi kima, Radieei Matitovani, Puia, Secchi, I aeeoia in Magistirelli,
V	ponedeljek so se v Bukarešti zaključile XVIII. balkanske igle v lahki atletiki. Letošnja »Balkania-da« je obhajala lepo obletnico, saj je že trideset let .tega, odkar so bile prve takšne igre \ Atenah. P,red vojno je bila Grčija edina država na Balkanu, ki je v laitki atletiki vsaj nekaj pomenila in zalo ni nie čudnega, da so Grki kar I l-krat zmagali. Jugoslavija pa je bila skoraj vedno druga.
Kot je bilo pričakovati, so na lej najvažnejši prireditvi letošnje atletske dobe v Evropi zmagali Romuni, in sicer tako moški kol ženske. Jugoslovani so ponekod dosegli nepričakovane uspehe, drugje pa so globoko razočarali, kar jih je spravilo ob končno zmago. Presenetili so Grki, odpovedali pa so Bolgari. Turki pa so se motali še enkrat zadovoljili z zadnjim mestom.
Pri ženskah so zmagale Romunke in ludi lo pol se je Jugoslavija morala ostro borili z Bolgarijo za drugo ineslo.
Med tekmovalci ni manjkalo znanih imen in so j letošnje igre pokazale velik napredek lahke atletike | na Balkanu, predvsem v Romuniji. Krona vsega j tekmovanju je bil novi svetovni višek <1,84 ni) Romunke v skoku v višino; poleg lega so tekmovalci izboljšal še 15 balkanskih rekordov, trije pa so bili izenačeni. Izboljšanih je bilo tudi mnogo državnih viškov in doseženih nekaj odličnih izidov: (Grk Roubanis 4,50 m — skok s palico; Romun Bizim 79,96 m — kopje; Bolgar Artarski 54,61 m — disk; Jugoslovan Lorger I4"l — 110 ovire; Jugoslovan Ra čie 62,65 m — kladivo: Jugoslovanka Slamnik 57”4
—	400 m; Romunka Coman 15,20 m — krogla in Romunka Pctrescu 12" — 100 m).
Končna lestvica — moški: I. Romunija 151, 2, Jugoslavija 122, 3. Grčija 104, 4. Bolgarija 89, 5. Turčija 34. Ženske: I. Romunija 100, 2. Bolgarija 79, .3. Jugoslavija 77, 4. Turčija 3.
2ma(ja Otimpie im iMi/itiju ?,a pokal Juhta"
Lepo nedeljsko dopoldne je privabilo številne ljubitelje k isarke na dvorišče mestnega gradu, kjer so bile lekme za I pokal »S\. Justa«. Tekmovanje sc ie zaključilo s prepričljivo zmago ljubljanskih košarkarjev, ki so z lahkoto premagali moštvo G. S. Portualc 168:33) in v finalnem srečanju ludi ekipo Sloek (77:48). V borbi za Melje mesto je ameriška vojaška ekipa Red Knighls porazila G. S. Portualc (84:44).
Olimpia, ki je tudi Iclos osvojila prvenstvo Jugoslavije in v katerih vrstah nastopajo številni državni reprezentant i, je pokazala zelo dovršeno igro s hitrimi podajanji in neverjetno natančnostjo pri metanju v koš. Moš Ivo je zelo vigrano in redkokdaj se katera hitra akcija raznih Millerjev, Kristančičev in Daneuov ne zaključi z uspehom. Posebno priznanje so zaslužili kapetan in trener Kristančič, Miler, Dermastja in Daneu, ki so bili nezadržni v prodorih in pod košem, let Kandus, Lokar in Jelnikar. kalen ludi sodijo med vrhunske igralce.
Domača Sloek je nastopila brez najboljših igralcev Damianija, Magrinija in Natalija in je zalo vsa teža igre slonela na borbenem Gavagniniju, najgolj-šem strelcu na tekmovanju. Zadovoljil je Se Cavaz-'on, ostali pa so igrali zelo neurejeno. V srečanju 'a tretje mesto so se Amerikanci hoteli na vsak način popravili sobotni nezasluženi poraz (43:45) proti
Sloekn, kar jim je v celoti Uidi uspelo. Zal nam je lahko, da se niso dolgonogi črnci pomerili v linalu z Jugoslovani. Šibka, toda požrtvovalna ekipa Por-luale ni mogla nudili močnejšega odpora ostalim moštvom in je zalo zaključila turnir na 4. mestu.
Končna lestvica: I. Olimpia. 2. Sloek, 3. Red Knighls in 4. G. S. Portualc. Uvrstitev strelcev; I. Gavagnin (Sloek) 44 košev, 2. Miller (Olimpia) 40,
3.	Johnson (Red Knighls) 21 in 4. Cavazzon (Sloek) ler Sligli (Portualc) 20 košev.
V	Trstu so gostovale ludi košarkarice z Jesenic, ki so premagale ekipo Portuale z izidom 33:15.
Prve zmage in prvi porazi
V	nedeljo so se začela srečanja za italijansko nogometno prvenstvo. Za sedaj je treba le ugotovili, da so mnogi favoriti razočarali (Alessandria - Milan 3:1, Napoli . Spal 0:3, Bologna - Lazi o 1:1), drugi pa so dosegli visoke zmage (Fiorentina Udinesc 2:0, Sampdoria - Alalanla 4:0, Juvenlus - Lanerossi 4:1, Inlcr - Padova 6:3). Bari in Roma sta se zadovoljila s lesnim izidom (1:0) p roli Palermu in Cicnoi.
I rieslina, ki je letos v B ligi, je v nedeljo na domačem igrišču neučinkovito (0:0) zaigrala proti Ca-lanzaru, lo je ekipi, ki je bila lani v C ligi. Trener
Tu in lam />«» svelii
Na Bledu je po 9. kolu šahovskega lurnirja kan-J didalov še vedno prvi Rus Tal j s 6 točkami. Sledijo: Keres 5,5 (I), Petrosjan 5,5, Gligoric S, Smislov, j Benki), Olafsson 3 (U in Fischer 3. Na velikem br-zolurnirju, ki je bil tudi na Bledu, se je na prvo meslo uvrslil Talj. Pred kratkim je bilo v Ženevi svetovno prvenstvo v balinanju. Zmagali so Francozi, za njimi pa so se uvrstili. Italijani. Jugoslavija je med 8 državami zasedla' 6. meslo. V finalnem srečanju teniškega turnirja v Foresl Hillsu je Avstralce Fraser premagal Američana Olmcda. Na lur-I nirju poklicnih igralcev, ki je bil v Parizu, je zmaga pripadla Američanu Traherlti. Drugi je bil Avstralec Sedgman. Z zmago (2:1) nad SZ je Madžarska osvojila prvo meslo na mednarodnem turnirju v vaterpolu, ki je bil v Moskvi. Italija je osvojila četrto in zadnje mesto. Končale so se ludi lekme za jugoslovansko prvenstvo. Naslov prvaka so že drugič zaporedoma osvojili igralci Jadrana iz i Ileicegnovega. Pred dnevi so v Jugoslaviji določili lestvice najboljših igralčev v namiznem tenisu: moški — L Markovič Vojo, 2. Hararigozo, 3. Vogrinc.
4.	Hrbud, 5. Markovič VI., 6. UzOrinai;, 7. Franic, 8. Teran. Ženske — I. Čovič, Tl. Nikolič, 3. Plul, 4. Trampuš, 5. Nikolič. V Cremoni je bil letos četverohoj mladih predstavništev Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije v vodnih skokih. Zmagali so Nemci (826,92) pred Kalijo, Jugoslavijo in Avstrijo. Novara je novi italijanski prvak V hokeju na kotalkah. Italijan Aldo Moser je zmagal v kolesarski dirki za Veliko nagrado narodov, ki je bila v nedeljo v Franciji. Na drugo mestt) se je uvrstil Riviere. Kitajec Mu-Hsiang-Hsiang je postavil nov svetovni višek v plavanju na 100 m prsno (J’U"I). Z zmago nad Ljubljano (84:70) je Olirrtpia osvojila državno prvenstvo v košarki,' Ženska ekipa Ci vcnc zvezde je že štirinajslič postala državpj košarkarski prvak Zaključilo se je tudi državno:.prvenstvo v odbojki. Zmagala je ekipa Crveric zvezde. Prejšnji teden je bilo več srečanj v lahki iilleliki: foška je premagala (107:103) Madžarsko, Velika iBritanija (126:104) pa Finsko. Dvoboj med Zahodno Nemčijo in Poljsko se je končal z zmago prve (111:101). Nemce Kaufmanu pa je v teku na 400 in postavil s časom 45’’8 novi evropski višek. Na ofiniprjškeni stadionu v Rimu so bili v tekmah za držiivno'pi:venslvo postavljeni novi viški : Volpi na 10.000,. Cosla na '400 in Janaccione na 800 m.
Prevoz v Artstetten je bil določen za deseto uro ponoči. Bil jc seveda »tretjega razreda«. Le četica vojakov in par kočij z uradniki dvora je drdralo za sprevodom. Zopet sc jc pojavil nadvojvoda Karel. Kot vrhovni. poveljnik armade po Ferdinandovi smrti je dvornemu ukazu v brk in na svojo Pest ukazal razpostaviti vzdolž Mariahilfer-strasse častne straže vojakov.
Ko se je skromni sprevod približal, jc skupina visokih plemičev, ki so bili siti dvornih spletk, pretrgala vojaški kordon in se uvrstila za pogrebom. Nepregledna množica Dunajčanov je ploskala junaštvu tiste skupine mož, ki so si v vsesplošnem hlapčevanju še ohranili pokoncu hrbtenico. Pretresljivi in obenem smešni politični pogreb se je končal v usode polnem znamenju. Preden so oba mrtveca prepeljali čez Donavo, se je odprlo nebo; lilo in treskalo je kot na sodni dan. Peščica spremljevalcev se je mo rala zateči v malo čakalnico. Bliski so osvetljevali blede obraze in krsti obeh žrtev Sa-ra.jeva in — Dunaja.
Nekaj dni po pogrebu se jc tudi cesar vrnil iz Ischla. Knezu Montenuovo je poslal pismo z zahvalo, ker je znal tako dobro Iolniačili želje Njegovega Veličanstva... ;
»»
...	V.';;:"
K A IK> BKI>\AKIK
v sonci in se n c i
(Usoda Habsburžanov)
Smrt na vešalih
Temne sence so vedno bolj objemale razkrajajočo se monarhijo. Strelom napadalcev na člane habsburške hiše so sledile smrtne obsodbe.
Državno pravdništvo se je z rablji preselilo v Bosno na krvavo sodbo. Prvega so izpraševali čabrinoviča. »že dolgo časa sem se pripravljal na atentat,« je dal na zapisnik. »K dejanju so me nagnile tudi osebne krivice. Rojen sem v Bosni, a kljub temu je policijski režim preganjal mene in mojo družino z rodnih tal. Z bombo, ki sem jo zagnal v nadvojvodo Franca Ferdinanda, sem dal izraza ogorčenju vsega mojega ljudstva proti strahovladi v Bosni. V prestolonasledniku sem videl nje predstavnika.«
ludi Princip ni tajil. Ob koncu izpovedi) li v Srbijo, je še dodal; »Upam, da bodo moji streli
vt;> n*! ———-
odprli vrata svobodi ludi za nesrečno Bosno in Hercegovino.« Svojemu branilcu odvetniku Perišiču je dejal, da je vsaka obramba brez pomena, ker se smrti ne boji. »Vislice me čakajo, žal mi je le, da sem zgubil stekleničico s strupom.«
Princip, Cabrinovič in Grabec niso prosili za milost. Ker še niso dopolnili dvajset let, kot mladoletni niso mogli biti ustreljeni. Obsodili so jih na dvajset let ječe. Svoje mlade dni so končali še med vojno za vlažnimi zidovi ječe v Terezijinem mestu. Ilič, čubrilovič, Kcrovič, Milovič in Jovanovič so bili obsojeni na smrt. Rabelj jim je zadrgnil zanko na vešalih.
Edino enemu izmed Zarotnikov Crne roke, Mehmedbašiču, se je posrečilo pobegni-
( Dal je )
VODE KV ', N\
V NTEM , TODA. TO TE ZELO BORNA TOLAŽBA V NA?>EM BOLOŽA3U.
VZVOD'? HI Ul, NO, KAV 6EM REKEL?... TO TE DOKAZ, DA AMO UBRALI BRAVO SMER. VOHAM ZAU-LAD!
NO, KAT	UM.	DO	ZDA3
PRAVITA?	\ 5MO IMELI SREfiQ
NAT. GA	\ MORDA NAA "BO
PKEMARNV.MO PRAV TO REŠILO IZ VODNTAUA.
poizkugimo:
NO,
ZDAT PA IMAMO SVEŽ ZRAK NA DNU VODNTAUA.
GLE3TA,
TU TE NLRAU VZVOD'.
AU, KAT, GLAVNO TE DA SMO NA PRAVI POTI
UAT 6TORA5? VESEL BODI, DA NI VODE V NTEM.
ma^mmw:< ^ fm
! na&e
RAKO PA VES, DA SMO?
ZARTAVELI VZVOD SE TE LE STEŽKA PREMAKNIL....
GLETTA , ROV, PO KATEREM SMO PRIŠLI.St TE ZAPRL. ZDAT NITI NAZAT VEČ NE MOREMO!
IN NE SAMO TO’ GLETTA'
VODA!! \m IZ VBEVA RAZ. POR, TEČE! A:tr
Sl ANA \
mmL
$>
mm
SE ŽE HI PREMIKA
£. rOLOi
itnn
mmmsm
UURAAA!!!	=
VEDNO HITREZE
NARAŠČA!'. M ZNOREL ZDKUUUl!	TE!
NE MOREM GA VEČ PREMAKNITI
IN RES SO KMALU DOSEGLI ROB VODN TAUA ..,
: ^
ZNOREL?UIUl,VIDVA STA ZNORELA
OTOi.OTOT, UTONILI BOMO KOT PODGANE
NE VIDITA, DA TE VODA NASA REČITELTICA L..DVIGNILA NAS DO IZ TE LUKNTE
NO.	REČENI?
I2AT SEM	\ UM, O TEM
VAMA REKEL? ) NISEM REČENI	/ PREPRIČAN!
SMO! ^<4 TOG LET!..
POPRAVNI IZPITI V GORICI
NA VIŠJI GIMNAZIJI IN LICEJU
V IV. gimnaziji: popravne izpite so izdelali: Antonija Figelj, Lucijan Pelizzo; en dijak je bil zavrnjen.
V I. liceju so izdelali: Aleksij Kusič, Marija Els-bacher, Evelina Pavlin, Salvator Venosi; enega dijaka so zavrnili.
II.	licej: Izdelali so: Roman Di Battista, Aleksandra Mikulus, Magda Sfiligoj
Za I. licej so izdelali sprejemni izpit: Ivan Figelj, Damijan Pavlin, Hilarij Pelicon.
NA UČITELJIŠČU
V I. razredu je izdelala popravni izpit Ana Marija Di Battista: en dijak je bil zavrnjen.
V II. razredu so izdelali: Santina Bordon, Nives Cigoj, Leopold Devetak, Marko Pavlin, Marijan Tcr-pin; enega dijaka so zavrnili.
V III. razredu so izdelali: Josip Cigoj, Hadrijan Koršič, Joordan Tomšič, Suzana Ličer pa je bila sprejeta v II. razred učiteljišča.
NA NIŽJI GIMNAZIJI
Pri nižjem tečajnem Izpitu so izdelali: Vojko Ba ša, Darij Lcgiša, Andrej Saksida, Ana Lilijana Gandi, Nadja Gravner, Teodora Košuta, Katarina Vižintin; en dijak je bil odsoten.
V II. razredu so izdelali: Valter Hlede, Alojzij Markočič, Leopold Mervič, Marijan Mikulus, Zmagoslav Milič, Aldo Peršolja, Božidar Tabaj, Gabrijela Canali, Milojka Klanjšček, Ksenija Mikluš, Vladi mira Peršolja in Vanda Velušček.
V I. razredu so izdelali: Vladimir Bastiani, Stanislav Ferletič, Bernard Soban, Aleksandra Devetak, Neda Dornik, Adrijan Jarc, Milojka Mozetič, Adele Quinzi; en dijak je bil zavrnjen.
NA STROKOVNI ŠOLI
V I. razredu so izdelali: Dino Ballus, Rudi Braj nik, Ludvik Devetak, Vojko Lutman, Boris Sošol, Jožef Vižintin, Ana Marija Bensa, Darja Cotič, Zdravka Cotič, Tanja Ferfolja, Majda Juretič, Sonja Kocjančič, Anica Milič, Ana Tomšič. Zavrnjena sta bila dva dijaka.
V II. razredu so izdelali: Ladislav Cotič, Slavko Ferfolja, Viljem Ferletič, Alojzij Hlede, Darko Mikluš, Boris Peric, Boris Peršolja, Boris Pintar, Florijan Tomažič, Silva Mikulus, Friderika Petejan, Jožefa Rožič in Vida Tomažič^ Trije dijaki so bili odsotni, eden je bil zavrnjen.
Zaključni izpit so izdelali: Ivan Cotič, Darko Ferfolja, Orland Peršolja, Jakob Sedmak, Zdravko Sedmak, Branko Stanič, Alojz Terpin, Aleksander Rolih, Zmaga Bregant, Ana Floremin, Marija Kosič, Nevea Pahor; dva dijaka sta bila zavrnjena.
(	POPRAVNI	IZPITI	V	TRSTU
Na slovenski nižji trgovski strokovni šoli v Trstu
so v jesenskem roku z uspehom položili nižji tečajni izpit naslednji dijaki: Cergolj Rudolf, Černigoj Edvard, Kalc Emil, Prani Rihar, Trampuž Boltežar, Blaževič Amalija, Castellani Sonja, Renzi Natalija, Tuma Silvana in Valenčič Marija.
V	jesenskem roku so na slovenski nižji industrijski strokovni šoli uspešno opravili nižji tečajni izpit naslednji dijaki:
Pred izpitno komisijo v Trstu (Rojan): Jordan Bordon, Edvard Cecchi, Sergij Franza, Sergij Gra-honja, Darij Mohorovičič, Dimitrij Pertot, Stanislav Štoka, Katarina Coloni, Nadja Klun, Marta Mastel-laro, Marija Slama.
Pred izpitno komisijo na Opčinah: Bernard Šker-lavaj, Vojka Brišček, Nada Debenjak, Gracijela Vidah, Viktorija Žagar.
Pred izpitno komisijo v Dolini: Bogdan Kosmač, Stojan Maver.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša
l	iska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 2U Telefon 29-477