22. NOV. 1969
LETO vm. ŠTEV. 42.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHANIKO. TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Pi
lil
M
M


1
Razširjen politični aktiv o temeljnih tezah za razpravo o statutu ZP
12.	novembra je zasedal razširjeni patetični aktiv ZP ISKRA«; kd je razpravljal o Temeljnih tezah za razpravo o statutu ZP »ISKRA«. Značilno je bilo to, da so se udeleženci aktiva zelo aktivno udeleževali razprave. To -nam pove, da so materiale : doma dobro preštudirali ■ M na svojih aktivih nanje pripravili ustrezne pripombe. Razprava je trajala 4 ure in pol.
• Uvodoma , je bila podana obrazložitev s strani članov komisije, ki je sestavljala teze. Teze v bistvu vgrajujejo v obstoječo organizacijsko 1 shemo ZP »ISKRA« le kvalitetne dopolnitve v zvezi s:XV. amandmajem Ustave SFRJ in XIII. amandmajem . Ustave SRS.	S
, NEKAJ ZNAČILNIH SPREMEMB
—	Ukine se Upravni odbor id se. namesto njega postavi Poslovni .odbor, 'ki je kolektivni izvršilni organ DS ZP ISKRA.
.'—DS ZP ISKRA se voli po delegatskem principu, to.; je, da bodo člani DS organizaci j izvolili izmed svojih članov potrebno število članov v DS ZP »ISKRA«.
' — DS ZP ISKRA sprejme osnovne smernice perspektivnega plana podjetja, v tem okviru par organizacije delajo svoje letne in perspektivne plane. -
‘ — 'Sklepi DS ZP ISKRA, ki so v' skladu s statutom ZP ISKRA, so obvezni Za vse Organizacije, itd.
. Po uvodnem delu se je razvila zelo živahna razprava. Posamezniki so imeli vrsto pripomb in dopolnitev na posamezne člene. Eni. so se zavzemali za to, da je nujno, da se ZP okrepi v finančnem smislu -in da se formirajo (napolni j o) potrebni skladi, kar bo' omogočilo podjetju izvajati enotno politiko. Nadalje so se eni zavzemali za obvezno " prodajo in nabavo preko TH, drugi pa, da naj ostane še naprej falkultativ-'no itd.
; — V TH . mora biti nujno združena prodaja z nabavo, to je bilo jasno povedano.
—	Zgraditi je treba lastno trgovsko mrežo, prevzeti inozemska zastopstva, pre-
pleta naj se kapital T;H in proizvodnjo tam, -kjer je medsebojni interes, itd.
—	Izdela naj se. učinkovita povezava proizvodnih organizacij TH in _ ZZA preko ustreznih organov (Poslovni! odbor, znanstveni svet); v katerih bodo tudi predstavniki tovarn,
—	Osnova poslovne politike ZP ISKRA naj bodo branžne organizacije, itd. ...
Pripomb in mnenj je bilo še mnogo, vsa so zapisana in' komisija; ki bo pripravljala osnutek statuta ZP, jih bo upoštevala. Vsi so bili soglasni, da so teze predloga statuta z vsemi pripombami dobra osnova za sestavo predloga statuta, temi bo prinesla naslednja Več in bolj konkretno o tej številka našega glasila.
— Janez
- Nova izvedba zaganjalnika jakosti 3 KM/12 V — ena izmed opravljenih nalog razvojenga oddelka ZZA za avtoelektrlko. Prihodnjič razgovor z vodjo oddelka — dipl. ing. Dušanom Pircem
Redna letna konferenca ZMS Elektromehanske Biranj
V nedeljo, 16. novembra, je bila v dvorani delavskega samoupravlj anj a redna letna konferenca ZMS -Iskre—Elak-tromehanike Kranj. Poleg mladincev in delovnega pred-
Še nekaj besed o predvidenem Poslovnem odboru ZP Iskra Mr anj o®, razmišljanje okoli tega »fenomena«
Ko je bilo UO ZP predio-. ženo gradivo ■ okol i ustanovit-, ve Poslovnega Odbora: ;ZP. • in : istočasno, predlog o prenehanju obstoja UO ZP, ker je UO-.ZP obravnaval na svoji., seji dne 6. 11. 69, je bilo, prisotno prepričanje vseh, ‘ da je predlog umesten in sprejemljiv; - še več, da je ustanovitev PO ZP nujna, če hočemo takoj pričeti1 reševati zamotane probleme -poslov¿fe;
■ nja, Iskre; še več, člani UO ZP so smatrali, da je za ustanovitev PO ZP že skrajni čas, • kajti »če bi ' imeli že pred dvema letoma PO, se verjetno danes ne bi več, ukvarjali' z Iskrino preteklostjo . — kako premostiti probleme in finančna bremena iz poslovanja preteklih let/ temveč bi se že zdavnaj ukvarjali z bodočnostjo — kako , jugoslovanski skupno-' sir izdelati dovolj teh in epih izdelkov, obenem pa dati sedaj mogoče nekaterim manj perspektivnim kolektivom Iskre perspektivo za jutrišnj i dan.«
Z vsem svojim bistvom sem globoko prepričan, da nihče od nžs ni »kriv« za to, da dela v tem ali onem kolektivu, ki j'e ali pa ni perspektiven;' ki je ali. pa ni akumulativen, ■ ker . delamo pač tam (večina) kjer smo pač doma — in večina tudi. sicer nima kam drugam — vendar pa menim, da smo vsi odgovorni za to, kakšne, (kvaliteta) samoupravne' organe imamo, kakšne in koliko aktivne družbenopolitične organizacije imamo v na-,
, ših kolektivih in ne nazadnje
kakšne ;■organizator j e poslovanj a ’ kolektivov, in ZP /(di-, rektorje': iñ vodilne-' delavce) ' imamo." Odgovorni. smo, zato ; ker posledice dobrega ib slabega upravljanja — vodenja -prav kmalu čutimo vsi skupaj, posebno pa še posamezni kolektivi.
Zaman je bilo vse dosedanje tarnanje o nedefinirani odgovornosti, ko sé nikogar za njegove odločitve ni moglo klicati (zaradi posledic) na odgovor, ker se je cesto dalo marsikaj skriti za sklepe samoupravnih organov.
Zato smatram kót eden izmed sestavljavcev predloga o' ustanovitvi PO ZP, da sé je UO ZP pravilno odločil, ko je sprejel naš predlog in ga dal iv obravnavo celotnemu kolektivu Iskre, ki naj poda svoje mnenje.
Z ustanovitvijo PO ZP urejamo vodenje, poslovanj a na nivoju Združenega podjetja, ko za poslovanje : ZP 'Iskra ni več odgovoren, en sam človek — generalni direktor, temveč so odgovorni generalni . direktor, in direktorji organizacij, ki so člani PO ZP.
S tem pa postanejo odgovorni tudi vsi tisti predlagatelji raznih sklepov, in ukrepov, sestavljala' raznih analiz in zaključkov :— strokovne.-službe ZP (in njihovi predstavniki) kot tudi strokovne službe organizacij, kadar bodo predlagale določene sklepe PO ZP.
Ta odgovornost članov PO ZP za njihove odločitve bo vsekakor . pozitivno vplivala
na . poslovaibje ZP in posameznih organizacij na delo samoupravnih- organov, dalije na dšto-'Strokovnih služb ZP kot tudi na délo : posvetoval-. ne inštitucije ' generalnega -direktorja' (oz. PO), razširjenega strokovnega kolegija vseh direktorjev organizacij ZP.
In prav zaradi tega, ker nameravamo legalizirati , tisto veliko moč, ki jo že danes imajo direktorji; in . jih napraviti odgovorne za svoje delo, prav 'zaradi tega moramo imeti- na drugi strani v samoupravnih organih ljii- • di, ki bodo svestni svojih, pravic in svojih nalog ter odgovornosti do kolektiva, ki jih izvoli. Kajti bistveno pri, vsem tem je dejstvo, da moramo zagotoviti popolno strokovno odgovornost vseh strokovnih služb in PO ZP za vse predloge, ki jih dajejo samoupravnim origanom in prav tako za izvajanje sklepov. Samoupravni organi, posebno pa DS ZP ima pravico in dolžnost ugotavljati ■ ali so predlogi pripeljali/do takih rezultatov, kakršne so predlagatelji - obljubljali.
Menim, da z uvedbo Poslovnega odbora, kot kolegijskega. .izvršilnega organa . ZP, mnogo tega uredimo,'kar do sedaj z'institucijo UO na nivoju- ZP ñismo mogli. In to je tudi eden izmed razlogov, da z- uvedbo. PO ZP hitimo še pred sprejetjem novega Statuta ZP..
: Kajti: Nujni problemi so že tu, sprejetje statuta pa se lahko, zavleče ... Igor. Slavec
sedstva konference, članov vseh komisij ter predstavnikov podjetja, so se konference udeležili še gostje iz mladinskih aktivov ostalih tovarn in predsednik OK ZMS Kranj tov. Boštjančič, predstavnik republ. konf. tov. Filipovič; sekretar OK ZMS Kranj tov. Cej ter za »Mladino« tovariš Perčič.
Delovnemu predsedstvu konference je predsedoval tov. Debelak Alojz.
Na konferenci je bil za novega predsethuka predsedstva mladinske organizacije Elektromehanike. Iskra Kranj izvoljen tov, STANE , DRAKSLER, ža' sekretarja pa tov. ALOJ DEBELAK. Voljeni so bili- tudi kandidati za predsedstvo in .kandidati:,_za nadzorni odbor.
Konferenca je obravnavala predvsem PROBLEM SAMO-UPRAVLJAVSTVA MLADIH
—	PROBLEM OSEB. DOHODKOV in PROBLEM KADROV.
Svoje poglede na probleme mladih s strani tovarne je podal tov. Ivan Cvar, v imenu toyarne in tov. Slavec Igor iz uredništva časopisa »Iskra«. S poročili so sode>-lovali v razpravi konference Martin Mrgole, Franc Rutar, Stane Draksler, Vojko Plevnik, Monos, Cveto Sever, Alojz Debelak, Borut Piču-lin, Slavko Hočevar, Janez Lautar, .Stane Boštjančič,' Zvone Filipovič in Peter Lukan.
Mladi so seznanjeni s tem, da se je problem pripravnikov pojavljal že dlje in tudi vedo, da je bil sprejet-temeljni zakon o sprejemanju in delu le-teh. Obenem s tem je delavski svet tovarne tudi sprejel pravilnik, ki točno ureja delo mladih strokovnjakov, ki pridejo iz šol. Ob vsem tem pa so prepričani posebej pripravniki v ATN, da se v povezavi z mladinsko organizacijo lahko izboljša njihovo stanje, saj je s predlogi šefu doživelo odgovor:
—	pravilnik, ki obstaja, je idealen, vendar je njegovo
(Nadaljevanje na 2. strani).
ftazgovor z v©d|o Propagandne 111
službe, «lanezom «luretičem I ¡Stanislavu Cvran-
Glede na pogostno kritiko, da ob množici reklamnih oglasov konkurenčnih domačih podjetij skoraj ne čutimo reklamiranja naših izdelkov za široko rabo, smo vodji Propagandne službe Iskra, Janezu Jure tiču zastavili nekaj vprašanj o tem in o delu te službe. Našemu povabilu se je odzval in na naša vprašanja objavljamo njegove odgovore.
skemu v slovo!
Mnogo prezgodaj je kruta in neizprosna usoda pretrgala nit življenja Stanislavu Cyranskemiu, bivšemu delavcu tovarne »Elektromehanska« im šolskega centra »ISKRA«. Ni še minilo eno leto od tedaj, ko je boi zaradi bolezni invalidsko upokojen, že nas je presenetila vest.
da ga ni več med nami.
Njegova življenjska pot je bila kratka in ga je vodila iz Kranja, kjer je bal rojen in kjer ¿e je izučil v očetovi delavnici za avtomehanika, v Beograd. Vojno je preživel v Beogradu in se vrnil v Kranj kot invalid. Zaposlil se je v Elektromehanild, kjer je delal kot višji. Industrijski poslovodja, kot vodja odseka kontrole in kot vodja izobraževalnega centra; V tem obdobju je bil skoraj dve leti direktor Puškame v Kranju. Po ustanovitvi Zavoda za izobraževanje kadrov Iskra v Kranju je bil dve leti direktor zavoda, zatem pa do invalidske upokojitve vodja oddelka za dopolnilno izobraževanje.
Poslovili smo se od dobrega in prizadevnega delovnega tovariša, misel nanj pa bo še dolgo pričujoča v naših srcih.
Medna letna koiifereuea IMS
V	slovenskem, pa tudi jugoslovanskem dnevnem tisku nenehno objavljajo velike reklamne oglase konkurenčnih podjetij, medtem ko pogrešamo oglase s strani ZP Iskra, čeprav vemo, da bi tudi naši oglasi verjetno olajšali prodajo naših izdelkov za široko rabo. Zakaj je tostranske reklame za naše izdelke tako malo, ali skoraj nič?
V	dnevnem tisku je Iskra prisotna z reklamnimi oglasi le toliko, kolikor dopuščajo vsako leto v ta namen planirana sredstva. V letošnjem planu so za publiciteto naših izdelkov bila rezervirana določena sredstva, zagotovljena . s pogodbami s tovarnami. Prav izdelki za široko rabo so tasti, ki imajo v strukturi svoje cene zajetih največ sredstev za reklamne namene, medtem ko pa so za ostale-"izdelke, katerih prodaja teče drugače, na voljo le minimalna sredstva,
Glede reklamiranja naših izdelkov za široko -rabo pa prevladuje mnenje, da je vsekakor boljši medij RTV od časopisa, zato smo se v letošnjem letu v pretežna meri odločili za reklamne nastope v radiu in na televiziji. Stalne institucionalne propagande v dnevnem časopisju pa nismo imeli tudi zaradi tega, ker menimo, da so bolj učinkovite posebne reklamne akcije za posamezni izdelek.
Kakšna je struktura nalog Propagandne službe in s kakšnimi sredstvi v ta namen jih mora izvajati?
Podobno kot za institucionalno propagando so ob dokaj široki naši dejavnosti finančna sredstva kaj skromno -odmerjena in zato je treba
temeljito pretehtati, kako jih bomo uporabili, da bomo dosegli predvideni program in propagandni učinek. Naša dejavnost pa zajema poleg naštetega še: pripravo večjih domačih in inozemsikh sejmov, na katerih ZP Iskra stalno nastopa, nadalje stalne in občasne razstave, izdajanje prospektov za naše tovarne, razpošiljanje prospektov in ostalega, kakor tudi grafično obdelavo in organizacijo »Tednov ISKRA«. Seveda s tem raznovrstnih nalog Propagandne službe še ni konec, vendar pa pripominjam, da so za vse kar v naši službi delamo sredstva namensko planirana, dokaj omejena in vsebovana v pogodbah s tovarnami.
Kakšna pa bi po vašem mnenju morala biti v bodoče finančna sredstva, če bi hoteli, da bi bilo Iskro m njene izdelke bolj čutiti tudi v dnevnem tisku?
Nedvomno bi morala biti večja, spremeniti pa bi bilo /Seveda treba tudi koncept reklam retja in se rasni učinkovitega reklamiranja na RTV posluževati tudi reklamnih oglasov vsaj v večjih dnevnih listih v republiki in na področju vse države. Zato si prizadevamo, odvisno pa je od tega, kako bodo na to vprašanje gledale tovarne pri pogodbah za prihodnje leto. Seveda pa je pri vsem tem učinek reklamiranja odvisen tudi od nas samih, če v te namene razpoložljiva finančna sredstva zares koristno naložimo.
Ali že pripravljate program, oziroma plan dejavnosti Propagandne službe v prihodnjem letu?
Prav te dni bodo pripravljeni plani posameznih dejavnosti Propagandne službe, ki
so na vseh področjih, skladno z rastjo proizvodnje v naših tovarnah, za naslednje leto ustrezno večji. S tem bomo opravili veliko delo, še večje pa nas nato čaka pri tem, kako zainteresirati za našo obsežnejšo dejavnost na posameznem področju tudi po-vame, da bodo z razumevanjem odmerila za to potrebna finančna sredstva in podpisale pogodbe.
Kot je razumeti iz vaših odgovorov, je dejavnost Propagandne službe strogo omejena z določili pogodb s tovarnami?
Tako je in zavoljo tega pogostokrat ni mogoče izvesti morda učinkovitih zamisli, ki se porodijo v naši službi, ker pred tem pač niso bila planirana in s pogodbo določena sredstva.
Tako je bilo določeno v planu za 1. 1969, za prihodnje leto pa računamo, da bodo reklamne akcije potekale po naročilih prodaje, ki bo najlaže ocenila kakšne so specifične potrebe reklame za posamezni izdelek.
-J-
(Nadaljevanje s 1. strani)
izvajanje praktično nemogoče. Strokovnjakov, ki jih pravilnik predvideva za mentorje — tovarna nima, če bi jih pa imela, bi stroški presegali možnosti in tako je ta pravilnik iluzoren in naiven, saj so se prejšnje generacije priučile delu tudi brez takšnih strokovnjakov.
Problem . je obravnavalo predsedstvo konference ZMS Eiektromehanike na svoji redni seji 9. novembra lani in po sklepu predsedstva je. predstavnik po zamotam poti storil prvi korak h kasnejši odločitvi tovarne, da so mladi s pomočjo ankete dosegli seminar od 7. do
14.	aprila letos. Stanje se res tu in tam izboljša, a se ponovno pokaže v slabi luči in tako problem ostaja nerešen, zato mladi pričakujejo, da bi s pristopom ostalih družbenopolitičnih organizacij k problemu samemu in pozitivni rešitvi tega — uspeli doseči sebi večje osebne dohodke, tovarni pa enako z ostalimi, v delo že vpeljanimi delavci pomagali v rasti proizvodnje.
Problemi ATN niso samo njihov problem, temveč zadeva vse Iskre!
Nezainteresiranost in apatičen pristop do prizadevnosti dela, je po mnenju mladih simo odraz reakcije nizkih OD, ker le-ti negativno vplivajo na njihovo voljo.
Tovariš Cvar je obljubil, da bo posamezne probleme obravnaval in jih proučil U0 tovarne, nujno pa je, da se še z vseh ostalih smeri ljudje odločijo in pomagajo.
Očitno ni odveč pripomniti, da je več kot nujno misliti na vlogo ih pomen kulture, ki jo v socialistični družbi ima in pri delu posebej še — z mladimi ljudmi kot jih naša tovarna ima, je za vzgojo in pravilno usmeritev potrebno vedeti, da sta razvoj in izgradnja socialistične samoupravne družbe v enaki meri odvisni od razvoja in krepitve materialnih pogojev kot od tega v vseh panogah duhovnega življenja. Kje naj se zavest tega bolj izrazito pokaže,, če ne pri vstopu v življenje mladih!!!
Tako pojmovanje enotnega
in kompleksnega procesa, ki zajema vse družbene odnose, : lahko pospešuje družbeni napredek, dviga delovne sposobnosti ljudi in prispeva k -učinkovitemu in plodnemu sodelovanju v družbenem in političnem življenju, ki ga vsi -živimo in smo dolžni vedeti, da boj socializma ni le izgradnja gospodarskega sistema, marveč CELOTNA PRE- ■ OBRAZBA VSEH ODNOSOV MED LJUDMI in poglabljanje ČLOVEŠKE MISELNOSTI.
Sklepe z letne konference ZMS Elektromehanika bomo objavili prihodnjič.
»monos«
ZP »ISKRA KRANJ
Tovarna električnih merilnih instrumentov ' OTOCE
razpisuje
naslednje prosto delovno mesto:
VODJA PRODAJE
POGOJI: ustrezna višja strokovna izobrazba z najmanj 2 leti ustrezne prakse ali ustrezna srednja strokovna izobrazba z najmanj 6 let ustrezne prakse in obvezno aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika.
Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku OD tovarne.
Ponudbe, s kratkim življenjepisom in spričevalom o zaključnem izpitu ter potrdilo o zahtevani praksi, pošljite v zaprti ovojnici v tajništvo tovarne do 29. novembra 1969.
Vsak kandidat bo obveščen v 8 dneh po zaključku razpisa.
Dodatki k OD v Iskri
OKP je zbralo od nekaterih organizacij Iskre ljubljanskega in kranjskega industrijskega bazena podatke o višini raznih dodatkov k osebnim dohodkom, kot na primer:
—	višina dnevnice (po kategorijah)
■— višina nadomestil za ločeno življenje
—	višina počitniškega regresa za člane posameznih kolektivov
—	višina štipendij za dijake — študente srednjih, višjih in visokih šol
—	višina OD za pripravnike — po šolski izobrazbi
—	višina nadomestil za na službenih vožnjah prevožene kilometre s svojimi osebnimi avtomobili
in povedati moramo, da smo ugotovili klasično neenotnost v vsem plačevanju teh dodatkov k OD. Mišljenja smo, da bi bilo vsem tem »dodatkom« treba dati enotno osnovo, če jih že ne moremo (ali pa morda le?) poenotiti za vso Iskro. OKP bo pokušalo najti osnove za sporazum med vsemi organizacijami Iskre, da bi vsi naši dohodki ne bi bili v celoti podvrženi samo »sreči« v katerem kolektivu delaš, temveč, da bi vsi v Iskri morda nekoč imeli enake možnosti. —Si —
Upravnik Počitniške skupnos ti Iskra Franc Hutter odgovar ja na vprašanja uredništva
1. Kako ocenjujete poslovanje naših domov v pretekli sezoni?
Poslovanje počitniške skupnosti iz leta v leto počasi napreduje. Vzrok temu je, da PS že vrsto let ne menja svoje cene za penzione, v cilju, da nudimo našim delavcem možnost letovanja v naših domovih. Talko smo tudi v letu 1969 vodili svojo poslovno politiko in dosegli velik napredek v povečanju letovanja naših delavcev.
Povečana realizacija prometa nam omogoča tudi večji dohodek. Za boljši pregled postrežemo z nekaterimi številkami:
Celotni dohodek 'znaša	717.985,59
Skupni stroški 664.756,87 Ostanek dohodka 68.387,15
Prikazane številke še niso .dokončne, ker še. mi konec teta in še nimamo vseh obremenitev:" Ostanek dohodka
bo znašal cca 5%. od celotnega prometa, kar pa je v okviru plana.
Tudi naše usluge so vedno bolj sprejemljive za naše goste. Hrano, ki je po svoji kvaliteti osnova za vsakega gosta, izboljšujemo. V cilju, da bi naši delavci imeli v vseh domovih enako hrano, smo v svojem programu odredili normativ 1000 din za nabavo surove hrane na dan na osebo. Ta odredba velja za vse domove.
Poglejmo nazaj v sezono v. kuhinjo v Poreču in Dugem otoku. Hrana je bila' zelo pestra različna vsaj po izjavah nekaterih gostov. Veliko pohval je izrečeno za hrano — v Poreču, dočim na hrano v campu Mir ni bilo večjih pritožb, razen tega, da je bila lansko leto boljša. Najlažje primerjamo POREČ— Dudi otok. Naslednje številke pa govore:
POREČ:
Leto	Poraba hrane	Poraba Poraba hrane hrane za prodajo za penzione		Penzionov število	Dnevna poraba na osebo
1967	47.978,51	—,	47.978,51	4559	1.052
1968	65.169,28	6.016,00	59.153,28	5193	1.138
1969 D U G I	75.038,24 OTOK	11.025,18	64.013,06	6118	1.046
1967	32.354,60	—	32.354,60	2452	1.319
1968	75.517,77	5.592,55	69.925,22	4291	1.629
1969	77.480,85	4.281,37	73.199,48	5922	1.236
stanju misliti na razširitev in povečanje kapacitet.
Tudi za vsa popravila ne zadostuje, vendar je poraba sredstev vedno v okviru možnosti razpoložljivih sredstev. Plan popravil je že izdelan, tako nam je osnovna naloga generalno obnoviti streho v Poreču. Drugo večje popravilo planiramo povečanje cisterne za vodo na Dugem otoku. Nujno je odkupiti zemljišče od lastnika na Dugem otoku, za kar moramo Vložiti 8 milij. S din. (400 S din m2 — 20.000 m2) Nabava hitrejšega čolna za ceneno nabavo hrane na Dugem otoku itd. Omenil sem najvažnejše potrebe.
3.	Kako daleč je z nakupom doma na Velikem Lošinju?
Odkup je bil možen celo leto 1969. Toda sredstev nismo zbrali pravočasno. Naši razgovori so potekali, do danes tako, da nismo bili v stanju Skleniti konkretno pogodbo, ker nismo imeli niti sredstev niti kreditov za odkup. Tak način odkupa je nemogoč. (»Račun brez ¡krčmarja).
Morda bi .to vprašanje obnovili po naših kolektivih in vsled velikega interesa po letovanju na morju .naših delavcev zbrali sredstva za nakup doma.
Mislim da še ni prepozno?
Vse več in več je uporabnikov dovršenih kinoprojektorjev kranjske Elektromehanike tako za 35, kakor tudi za 16 in 8 milimetrske filme
€AOP se temeljito pripravlja na leto 1970
Na sestanku vseh predstavnikov organizacij, ki sodelujejo v avtomatski obdelavi podatkov (AOP) na osnovi sistema obdelave na računalniku CDC 3300, v petek
7.	11. 1969, je direktor Centra za avtomatsko obdelavo podatkov (CAOP) navzočim obrazložil dosedanje delo CAOP, plan dela za leto 1969 in njegovo izpolnjevanje ter s tem v zvezi stroške. Prav-tako je direktor CAOP ing. Jože Bauman vsem navzočim predložil program uvajanja posameznih področij
dela za AOP po tovarnah, program dela v CAOP ter s tem v zvezi tudi finančni plan CAOP za leto 1970.
V. d. direktorja OKP tov. Igor Slavec, ki je bil sklicatelj sestanka, je navzočim obrazložil ^ sedanji status CAOP in način financiranja CAOP ter Elektronskega računskega centra (ERC), kot tudi bodoči status CAOP (predvidenem po novem statutu ZP) in prikazal vso resnost ureditve stalnega in
(Dalje na 4. strani)
»Paket za nelikvidnost«
Prekoračenje normativa
1.000	din na penzion za hrano na Dugem otoku je iz leta v leto. Posebno močno je bil normativ prekoračen v letu
1968.	če primerjamo sedaj ceno plačanega' penziona za člana' ISKRE, ki je v letu 1968 letoval na Dugem otoku 2.100 din na dam v. času sezone dočim izven sezone 1,900 S din. Cene penzionov so v primerjavi vložene vrednosti v hrano izredno nizke. Kljub temu, pa bi PS lahko poslovala z boljšimi rezultati, če bi imeli boljši sestav kadra.
Prikazana analiza vloženih sredstev še ne garantira za dobro hrano, temveč zavisi od dobre in cenene nabave kar se odraža v 30% ostalo pa je odvisno samo od izbire in priprave hrane, z eno besedo povedano od dobre kuharice.
2. Kolikšna sredstva je ustvarila PS v sezoni 1969 in kako jih namerava uporabiti?
Ostanek dohodka po odbitku amortizacije, ki znaša 3. miilij. S din bo znašal še čca. 2 milij. din. Torej razpoložljiva sredstva 5 milij. S din. Ta sredstva so namenjena za popravila naših domov in obnovo inventarja. Velike potrebe po obnovi in povečanju kapacitet na morju ne moremo kriti z ostankom dohodka. S tem denarjem nismo v
Vladin »paket« ukrepov za zdravljenje nelikvidnosti je precej lažji od tistega, ki j.e bil objavljen v prvi verzija predlogov pred mesecem in pol dni. Ta teden so ga v Skupščini načelno sprejeli, toda z mnogimi. sumi, bojaznimi in opozorili.
Ne da bi prisegali na vsako podrobnost,- ne moremo-reči, da na tem terenu preizkušajo dejansko stopnjo privrženosti družbo določenim temeljnim odločitvam. Kajti avtonomija in odgovornost ,'sta dva .obraza ene ter iste reči: kdor naj svobodno odloča, mora biti v poziciji, da prenaša tudi posledice svojih odločitev: da bo nagrajen za pravilno odločitev in kaznovan za nepravilno in zgrešeno.
Vsebina tistega, kar imenujemo »paket za nelikvidnost«, je usmerjena pravzaprav v dograditev pogojev, pod katerimi naj bi vsakdo nosil posledice za svoje odločitve. Danes — o tem ne more biti spora — sitoje stvari ■ tako, da se konsekvence lastnih odločitev lahko nekaznovano prevržajo na drugega. To se dogaja na primer tedaj, ko trgovec proda jeklo, kupljeno od domače železarne, pa s tem denarjem kupi in plača jeklo od tujca, medtem ko ostane domače-
mu- partnerju nekaznovano dolžan. To se dogaja v primeru, ko država sprejme nove obveznosti, pa nima denarja, da bi poravnala poprej sprejete obveznosti.
Obseg posledic takšnega obnašanja se ne da izračunati, zanesljivo pa je, da izvira odtod veliko naših težav, ki privzamejo enkrat obliko inflacije, drugič pa recesije.
Skoraj nemogoče je izvajati nekakšno ekonomsko- politiko, če sistem na raznih točkah ne postavi toliko odgovornosti, , kolikor ima pravic; če se ne postavi ostra- razlika med uspehom in neuspehom, če tisti, ki dela izgube, ne izpade iz igre, temveč še sam povečuje svoje dohodke (in seveda prek njih tudi- dohodke države, socialnega zavarovanja in vseh drugih elementov družbe), nastaja vprašanje, kako je sploh' mogoče držati vso potrošnjo v mejah gibanja produktivnosti in dejansko ustvarjenega dohodka. V situaciji, ko tudi tisti z izgubami lahko povečuje svoje dohodke, obstajata samo dve možnosti, d/i se to .stanje »sankcionira«; da vzamemo od tistih, ki. dobro poslujejo, ali pa da s pospešeno emisijo denarja omogočimo, da ostanejo vsi živi. Prvo možnost smo vedno obilno izko-
riščali za ceno zaostajanja sposobnejših, drugo pa lahko izkoriščamo samo dotlej, dokler dovoljujejo to odnosi z inozemstvom, oziroma, dokler ne postane deficit v menjavi nevzdržen.
To so nekateri od pomembnih vzrokov, zaradi katerih je potrebno dojeti »paket za nelikvidnost« veliko resneje od zavežljaja nekih trenutno izsiljenih ukrepov, da bi se rešili nelikvidnosti. Gre za začetek velikega dela, da se postavijo takšne norme obnašanja, ki ustrezajo dejstvu, da ljudje v našem sistemu asociacije samostojno sprejemajo poslovne in druge odločitve, pri čemer se na tržišču srečujejo z ravno tako svobodno sprejetimi odločitvami drugih asociacij. Tu moramo vedeti, kdo ima prav: dolžnik ne more nekaznovano ignorirati upnika in na ta način »samoupravljati« s tujim dohodkom. Isto tako ne more biti država ali banka žirant pri določenem investicijskem poslu, pozneje pa odklanjati plačilo računa kot ga plača vsak posameznik, ki stavi svoj podpis na menico malomarnega dolžnika. Samoupravljanje ne more biti nobena ovira, da bi se izognili posledicam slabih ali zgrešenih odločitev, kajti treba je ščititi samoupravljanje tam, kjer je sprejelo dobre odločitve.
V luči teh dejstev je treba
povedati, da so nekateri trenutki debate o »paketu« pokazali, da se bistvo stvari izgublja izpred oči. Postavlja se vprašanje, zakaj so. pravice upnikov glede prisilne uprave zožene na to, da se občina z njimi posvetuje, kaj storiti z nesolventnim dolžnikom. Ker se je ta lokalna država tudi do sedaj obnašala kot lastnik imetja na svojem teritoriju,. je maJo verjetno, da bo voljna v bodočnosti bolj ščititi interese upnikov s »tujega« teritorija kot pa interese »svojega« podjetja. Prav tako ni smotrno »ščititi« samoupravljanje . pred prisilno upravo tam, kjer je zaradi slabega obnašanja prizadejana škoda drugim samoupravljavcem.
Valič temu so ukrepi, ki so jih v načelu sprejeli, dovolj pomembni, da jih lahko označimo kot uspešen začetek izpopolnjevanja našega defektnega tržnega mehanizma v smeri krepitve samostojnosti in odgovornosti vseh činitdljev v gospodarstvu in družbi. Dejstvo, da je potrebno danes, na pragu
1970.	leta, uveljavljati nekatere samo po sebi umevna stvari, ha primer, da se dolžnik ne more izogniti plača* •nju, četudi nima dinarjev —« ima pa devize, dovolj zgovorno priča o tem, s kakšnimi odpori je bila nujno računat ti in kaj je še potrebno slo riti.	(NIN, 11. 1969)
€A©jP se temeljito pripravlja na leto Î97©
Pri zahtevnem delu na strojih se dobro uveljavljajo tudi ženske
PRED KONFERENCAMI ZKS V NAŠIH ORGANIZACIJAH
Razpotja v razvoju naše iskrške skupnosti
(Nadaljevanje s 3. starani)
nemotenega financiranja dejavnosti CAOP.
Zbor predstavnikov organizacij je ugotovil, da se naka-tere organizacije oz. njihovi predstavniki sestanka niso udeležili, (kot predstavniki naslednjih tovarn: Instrumenti , Avtomatika, RIZ, Kondenzatorji, Avtoelektrika, ter sprejeli naslednje sklepe:
1 Po sklepu DS ZP morajo vse organizacije skleniti s CAOP ustrezne pogodbe o medsebojnem sodelovanju na področju AOP.
Organizacije,, ki odklanjajo podpis take pogodbe, naj 'še enkrat preverijo upravičenost takega stališča in naj se o tej problematiki izjasnijo do 1. 12. 1969, Organizacija, ki do tega roka ne sklene s CAOP ustrezno pogodbo se s celotno problematiko preda v dokončno odločitev interni arbitraži.
2. Vsi navzoči predstavniki so na- sestanku prejeli Program uvajanja AOP v organizacijah ZP ter finančni plan CA£)P za leto 1970 — vsem »manjkajočim organizacijam« pa je treba vse na-
Komisija UO ZP Za izdelavo Iskrine metode analitske ocene delovnih mest je že ■lani postavila osnove za izdelavo izhodišč in meril za enotno iskrško metodo vrednotenja delovnih mest (analitske ocene delovnih mest) delavec OKP Milan Puhan, dipl. psih. pa je tik pred odhodom na drugo službeno mesto dokončal zadnjo redakcijo teksta in vsebine.
OKP te dni »Iskrško metodo analitske ocene delovnih mest« razpošilja vsem orga-
štete materiale poslati skupaj z zapisnikom z današnjega sestanka.
Orgnizacije morajo predložene materiale proučiti in zavzeti do njih svoje uradno stališče, ki ga bodo pooblaščeni predstavniki organizacij posredovali Ina naslednjem zasedanju v četrtek
27.	11. 1969 ob 9. uri v Ljubljani (stavba Skupščine občine šiška) Trg prekomorskih brigad.
3.	Do tega dne pripravi Organizacijsko-kadrovsko področje (OKP) predlog organizacije CAOP itn osnutek poslovnika Poslovnega sveta CAOP, katerega'člani so člani vseh organizacij ZP, ki so podpisale pogodbo d sodelovanju s CAOP (in ki so jo dolžne podpisati).
Zapisnik je bil z vsemi prilogami že odposlan vsem organizacijam, OKP pa tudi že intenzivno pripravlja zahtevane predloges
O bodočem statusu CAOP bomo- napisali -v naslednji številki Glasila nekaj več, pa tudi dir. CAOP bo v prihodnjih dneh pripravil poročilo o delu CAOP v letu 1969 za 'objavo v časopisu.
Igor Slavec
nizacijam v ZP s priporočilom, da jo uvedejo v svoji organizaciji, s čemer nam bo sčasoma omogočena enotna ali enotnejša politika nagrajevanja (OD) v vsej Iskri in s tem povezana politika štipendiranja, izobraževanja na delovnih mestih; šolanja mladih v poklicnih, srednjih, višjih in na Visokih šolah, z eno besedo — omogočena nam bo vsem skupna politika delitve dohodka in OD in skupna kadrovska politika v dobro vsem zaposlenim in organizacijam v ZP.
Ko sem v oktobrski številki Komunista prebral prispevek tov. E. Kardelja pod naslovom »Razpotja v razvoju naše socialistične družbe«, so mi obravnavani problemi in predlogi za reševanje v mno-gočem sovpadali s problemi v naši Iskrški skupnosti. Naj mi bo odpuščeno, če marsikaj iz navedenega članka uporabim, pri obravnavi na-■ših. problemov, z mojim pomanjkljivim poznavanjemr in tudi gledanjem nanje.
Tudi Iskra ima svoja »razpotja«. Nepokrite obveznosti iz preteklih let, izgube iz poslovanja nekaterih tovarn, ko je še; veljala subsidiarna odgovornost, likvidacija Avto-macije, v novejšem času pa ■različno gledanje na obstoj in, plačevanje obveznosti za delo Elektronskega računskega centra (OERC) v Stegnah in Centra za avtomatsko obdelavo podatkov (CAOP), boj za ponovno osvojitev jugoslovanskega trga v'radijski in TV proizvodnji (zadovoljitev- polovico potrošniokv v Jugoslaviji ali osvojitev 50%
jugoslovanskega trga) in drugo.
Pri obravnavanju naših »razpotij« često valimo kriv-
do za njihovo večkrat počasno, neefikasno ali slabo (nestrokovno) reševanje — (Dalje na 5. strani)
♦♦
©e
U'
ss
♦♦
«o
♦o
♦♦
♦♦
♦o
it
♦o
♦♦
♦♦
«o
ti
♦♦
it
Predpisana oprema ¡n naprave na vozilih
DO 31, DECEMBRA LETOS bodo morali "lastniki ali uporabniki raznih vozil v cestnem prometu urediti ali dodelati na podlagi določil »Pravilnika o napravah in opremi za vozila v prometu na cestah« in, »Pravilnika o tehničnih pogojih za naprave na vozilih« (Ur. 1. SFRJ; št. 47/68) naslednje: ....
1. OSEBNI AVTOMOBILI:
—	do 4 sedežev mora imeti vozilo najmanj eno ogledalo, nad 4 sedeže pa najmanj dve ogledali;
, — vozilo mora Imeti napravo za dajanje 'žvočnih signalov in to enolične zvoke nespremenljive jakosti. Jakost zvočnega signala mora biti najmanj 92 dB, največ pa 105 dB;
—	dušilec zvoka mora biti montiran na izpušno cev. Dovoljevati sme hrup največ do 84 dB jakosti;
~ — na zadnjih blatnikih mora biti montirana za-vesica za zaščito pred škropljenjem. Zavesica mora biti iz elastične snovi in najmanj 5 cm širša od profila plašča zadnjega kolesa. Prekrivati mora najmanj 1/6 premera koles, merjeno od površine cestišča;
■HBBKBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBEBEflBBBSBSBI
BBHBBBBBBBflaBBBHBEBBBBBBSBBBBBSBBBSBBSgai
Analitska ocena delovnih mest

Kanada — dežela hitrega gospodarskega razvoja
Bivši direktor Nabavne organizacije ISKRA dipl. oec. Vladimir Sodin, sedaj predstavnik Zvezne gospodarske zbornice v Kanadi, nam je poslal iz Toronta pismo, ki ga zaradi zanimive gospodarske tematike objavljamo v celoti.
Pred kratkim sem začasno zapustil našo deželo im ISKRO in se napotil na novo službeno dolžnost v Kanado. Bralcem ISKRE želim v kratkem opisati nekaj bežnih vtisov iz dežele, ki nam je prav malo znana, predvsem pa slabo poznamo njene industrijske kapacitete in še posebej elektroindustrijo.
Priiti v Kanado dandanes resnično ni noben problem.
Po zraku, se preseliš iz kontinenta na kontinent v ¡pičlih 8 urah im to prek severne poloble, kjer lahko ob sončnem dnevu uživaš izredne poglede na Severno ledeno morje in Groenland. Ta otok impresionira s svojo nedotaknjeno bleščečo belino snega in ledu.
Pogled na deželo neizmerljivih prostranstev — Kanado pa nudi iz zraka nenozab-
ne vtise, predvsem zaradi številnih jezer, obdanih z ogromnimi površinami gozdov in polj. Jezera, velikosti našega Jadrana, so številna in nudijo tukajšnim prebivalcem mnogo praktičnih koristi. Obale privlačijo poleti na milijone kopalcev, pozimi pa mnogo drsalcev in hokeistov. Ni čudno, da je v Kanadi hoc-kej najpopularnejša in najbolj množična športna panoga.
Poleg vsega, ' ki zanima zemljana, ko pride v tuje kraje, je mene še posebej zanimala gospodarska struktura te dežele- niena prirodma
bogastva in njen gospodarski razvoj, še posebej pa želim bolj podrobno spoznati elektroindustrijo, kot enega izmed važnih čiflitedjev gospodarskega razvoja te dežele.
V uvodu želim, povedati nekaj Osnovnih podatkov o Kanadi. Kanada je konfederacija 10 • samostojnih provinc, z glavnim mes tom Ottawo. Mesto leži na. meji dveh največjih provinc im to Ontaria in Ouebecka. Prebivalcev je okoii 20, milijonov. Naj večje narodnostne, skupine so: angleška, francoska, icrnšk-a in italijanska. Jugoslovanov živi tukaj približno 150 tisoč, od
tega Slovencev 30 tisoč,. Po površini je Kanada druga.: maj večja dežela na svetu s;,
6,160.000	km2. Nacionalna : ya- -tata je kanadski, dolar in,po.S vrednosti 1,08 dolarja ZDA. Bruto nacionalni: dohodek'- jen znašal v 1. 1968—3205 dolarje^ na prebivalca.
Kanada je letos' izvozila. svojih: proizvodov in storitev,, za 13 milijard dolarjev in.j uvOziJa blaga v vrednosti 12 milijard 'dolarjev. Celotni naš • jugoslovanski izvoz znaša letos 1,3 milijarde,' uvoz pa 1,8 milijarde dolarjev., ’
Gospodarstvo Kanade tudi ^ v tem letu nadaljuje Svojo dolgoletno gospodarsko ek-' spanzijo. Od leta 1969.,: ko se " je konjunktura pričela, se je '
Razpotja v razvoju naše iskrške skupnosti
(Nadaljevanje s 4. strani)
i drug na drugega: ZP na or-I ganizačije im obratno, pri tem | niso : izvzeti niti organi upravljanja niti družbeno po? litiine organizacije. Vendar j trdim, da v Iskri obstajajo vse možnosti -za šporazume-| vanje celo še v. težjih primerih, vendar, samo med ljudmi, M se iskreno zavzemajo ¡a sporazumevanje, ki se de-i jansko hočejo o . mečem do-! končno sporazumeti in dogovoriti. ■
»In- kako je s to rečjo dejansko’ pri nas? Menim, da ne bom, prehudo i pretiraval, i ie rečem, da so ZP in njego-’ n samoupravna Organi marsi-j kdaj skoraj paralizirani gle-! de odločanja o določeni vrsti vprašanj zaradi pritiska pro-
tislovnih' interesov in zaradi nesposobnosti družbenih in samoupravnih organov v ZP in organizacijah, da bi se sporazumevati o spornih vprašanjih ali sporazumevali vsaj glede tega, da je včasih bolje rešiti odprta vprašanja z večino glasov in z žrtvijo za koga, kakor pa jih sploh ne reševati.
Ker smo .komunisti po večini-:, na čelu teh organov, smatram, da smo prav mi tisti,, ki se ne J prizadevamo dovolj vztrajno in učinkovito, .da bi našli skupen jezik v praktičnem premagovanju trenutnih protislovnih interesov- in ; dirugiii . težav . -.
Kdo je torej kriv za počasno reševanje odprtih problemov naše Iskre?
Mar samo uprava ZP ali tudi: tisti nosilci parcialnih interesov, ki s svojim medsebojnim obnašanjem naposled odločajo o učinkovitosti našega demokratičnega sistema?
Z vso resnostjo si zastavljam naslednje vprašanje, namreč: ali se vsi nosilci parcialnih interesov v Iskri — ki so si velikokrat neizogibno protislovni — dovolj zavedajo svoj e odgovornosti do... Iskre, do nas vseh in do našega samoupravnega sistema? Ali' se je'zavedajo takrat, ko hrome ■zmožnosti' odločanja? Ali komunisti na odgovornih funkcijah v organizacijah, obratih (in delovnih enotah), družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih, ki branijo določene parcialne interese in tisti, ki jih zastopajo v ZP, res nismo odgovorni -,za nezadostno učinkovitost ZP, če si ob reševanju določenih vprašanj, ki izhajajo iz navzkrižnih ? interesov, ne prizadevamo dovolj, da bi se v okviru, Iskre dogovarjali in sporazumevali?
Komunisti po vseh organizacijah in v ZP bi se morali torej veliko bolj prizadevati, da se bodo organizacije v Iskri intenzivneje dogovarjale in se hitreje sporazumevale, če je potrebno naposled tudi ob vzajemnih koncesijah — namesto, da postajajo izvrševalec ali 'celo organizator nepremišljenih pritiskov v dvomljivi službi trenutnih parcialnih interesov.
Zato se moramo o bistvenih vprašanjih dolgoročnega razvoja našega ZP Iskra dogovoriti in sporazumevati predvsem komunisti Iskre sami, kajti tudi odgovornost za nesporazume in težave nosi-sirno mi sami!
In predvsem: Noben pameten gospodar ne bo ' zaklal vola, če mu j d potreben samo .kilogram mesa!« 1)
1) vse v narekovaju je iz omenjenega članka tovariša E. Kardelja po svoji interpretaciji priredil I. S.
—	vozilo mora - imeti napravo za zavarovanje
pred krajo, in sicer na krmilu ali menjalni ročici;..''1:,;'	’,*	:
—	v času vožnje mora imeti voznik s seboj sredstva za prvo pomoč in varnostni trikotnik;
—	motor ne sme izpuščati sajastih izpušnih plinov. Plini ne smejo biti temnejši od oznake barve pod št. 2, Ringelmanove skale.
2.	MOPEDI — MOTORNA KOLESA:
i»*— 'na mopedu mora biti najmanj eno ogledalo
.. montirano na levi strani;
imeti mora napravo za dajanje zvočnega signala, ki povzroča najmanj 80 dB jakosti Zvoka;
—	na izpušni; cevi mora'imeti montiran dušilec, ki dovoljuje za posamezne vrste motornih koles le od 82 do 86 dB jakosti hrupa motorja;
3.	KOLO S POMOŽNIM MOTORJEM IN DVOKOLESA:
—	vsako kolo mora imeti najmanj eno zavoro, zavora na prednjem kolesu pa je ročna;
. — imeti mora svetlobno ■ telo za osvetlitev cestišča;
—	v pedalih mora imeti vgrajena refleksna stekla (katadiopterj e) oranžne barve;
—	na zadnjem blatniku mora biti nameščeno refleksno steklo površine najmanj 20 cm2;
• — naprava za dajanje zvočnega signala (zvonec, trobenta, sirena) mora imeti jakost najmanj 70 dB;
—	kolo s pomožnim motorjem mora imeti montiran na izpušni cevi dušilec zvoka, ki ne sme dovoljevati hrupa nad 78 dB jakosti.
♦*♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
II
m
♦♦
♦♦
«e
si
♦o
♦♦
♦d
♦♦
♦«
♦♦
44
44
♦♦
0*0
♦♦
♦♦
II
♦♦
♦♦
♦♦
Sl
H
44
♦♦
44
♦♦
♦9
II
II
♦♦
♦♦
♦♦
II
♦ ♦
♦ ♦
II
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
44
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
44
♦9
99
♦♦
44
99
44
AA
99
99
99
99
♦♦
II
99
44
H
99 99 ♦♦ ♦♦ 44 ' ♦♦ «♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ :NM>:
ISKRA
TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA V ZP ISKRA KRANJ
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1.	VODJO TEHNIČNO PROIZVODNEGA SEKTORJA
pogoji: visoka ali višja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 3 leta primerne prakse v elektro stroki ali srednja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 10 let primerne'prakse v elektro stroki in v vsakem primeru aktivno znanje enega svetovnega jezika
2.	VODJO KOMERCIALNO FINANČNEGA SEKTORJA
pogoji: visoka ali višja šola ekonomske sttieri, 3 leta primerne komercialno finančne prakse ali srednja šola ekonomske smeri, 10 let primerne komercialno* finančne prakse in v vsakem primeru aktivno znanje enega svetovnega jezika
3.	VODJO SEKTORJA TEHNIČNE KONTROLE
pogoji: visoka ali višja šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 3 leta primerne prakse v elektro stroki ali srednja ,šola elektrotehniške šibkotočne smeri, 10 let primerne prakse v elektro -stroki, in v vsakem primeru aktivno znanje enega svetovnega jezika*
4.	TEHNOLOGA PANOGE
za panogo montaže RA in podsestave ter V F elementov
pogoji: visoka ali višja šola elektro ali strojne smeri, 3 leta primerne-prakse, ali srednja šola elektro ali strojne stroke, 8 let primerne prakse
5.	TEHNOLOGA VS
za področje tehnologije montaže in obdelave mehanskih elementov .
pogoji: višja šola elektro ali strojne smeri -3 leta primerne prakse ali srednja šola elektro ali:'strojne stroke, 8 let primerne prakse.
6.	DVA TEHNOLOGA SS
za delo na področju izdeiave transformatorjev, izdelava RA in podsestavov
pogoji: srednja šola elektro smeri za šibki ali jaki tok ali strojne smeri, 3 leta prakse
OD po pravilniku o delitvi osebnega dohodka oziroma po dogovoru. Pod točko 1. in 2. je na razpolago družinsko stanovanje. Pod točko 1. in 2. se lahko prijavijo tudi začetniki, ki bi jim nudili vso strokovno pomoč in bi tako pridobili ustrezno prakso ali specializacijo. Prednost imajo kandidati, ki ustrezajo r zpisnim pogojem.
Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Iskra Tovarna radijskih sprejem ikov Sežana, p. p. 14 — Sežana. Vlogi mora vsak kandidat priložiti že dokazilo o izobrazbi. — Razpis velja do zasedbe delovnih mest.

— z izjemo leta 1967., ko je nastala recesija — gospodarstvo. razvijalo s povprečno .5% stopnjo letnega porasta Razvoj je bil seveda različen P0; področjih, vendar je stalilo .vlekel za seboj inflacijsko •impresijo s povprečno 4,4 % stopnjo nezaposlenosti. Ekonomisti ugotavljajo, da bo tnifo nacionalni dohodek v letošnjem letu poraste] za več kot 5 % v primerjavi z lanskim letom. Pni tem pa rastejo osebni dohodki hitreje kot narodni: dohodek, kar Vpliva* na s talino rast cen in ; vleče nacionalno gospodar-,stvo y nadaljno inflacijo. V tvezi -š tako tendenco je Fe-tteralna vlada predpisala poklane davke in. sicer zvezne
za 3 %:. in 2 % za povečane izdatke socialnih ustanov.
Nenavadno veliko povečano povpraševanje po kanadskem blagu v ZDA je imelo izreden stimulativni vpliv na kanadsko gospodarstvo. Pri „tem je treba upoštevati, da je Amerika za sedaj glavni odjemalec kanadskega blaga', predvsem motorna in lesna ..industrija, industrija surovega petroleja itd. Okrog 70 % kanadskega izvoza je usmerjenega na tržišče ZDA. V prvem polletju letošnjega leta se j e izv oz Kanade ha ameriško tržišče še povečal in presegel lanskega za 17 °/o., medtem ko, je Celoten izvoz Kanade letos porastel za 12% v primerjavi ž istim obdobjem lani. Skoraj v' enakem
odnosu je uvoz blaga na kanadski trg. Predvsem je čutiti povečan uvoz strojne opreme, kar je v zvezi s hitrim porastom domače industrije normalni . pojav. Federalna vlada in njeni organi si sicer .na vse mogoče načine prizadevajo omejevati takšen inflacijski razvoj, vendar računajo, da jim bodo najmovejše mere- glede omejevanja kreditiranja gospodarske ekspanzije v najširšem pomenu besede prinesle v zadnjem trimesečju leta določene rezultate. To omejevanje kreditiranja je čutiti predvsem v pomanjkanju kapitala, kar dviguje vrednost denarja in ima. za posledico stalni porast obrestne mere. Nekateri ugledni
ekonomisti kritizirajo takšno politiko ■ in trde, da to vleče deželo v še večjo inflacijo,, kef se povečana .vrednost kapitala prenaša na potrošnika s povečanjem cen, le-ta pa skuša svojo-nižjo kupilo moč povečati s pritiskom na: povečanje plač, kar ima za posledico skrajno, negativne pojave za gospodarstvo v oblaki štrajkov iri dolgotrajnih prekinitvah dela.
Izhod iz takšnega položaja Kanada prav gotovo ne more pričakovati s kratkoročnimi gospodarskimi posegi, temveč s postopnim odpravljanjem osnovnih gospodarskih di-sproporcev in družbenih protislovij, ki pa seveda nišo posledica gospodarskih gibanj samo v Kanadi, temveč
predvsem tistih v Ameriki in delno tudi ostalega sveta, s katerim Kanada, trguje.
Elektroindustrija se Je v zadnjih 20 letih povečala ?a več kot 8 krat. To je dejal pred kratkim predsednik kanadskih proizvajalcev elektroindustrije g. Thomas A. Lindsay.- V letu 1944 je ta industrija proizvajala blaga, v vrednosti 283 milijonov dolarjev lani pai je znašala, vrednost njene proizvodnje računa po sedanjih cenah 2300 milijonov dolarjev. Od tega je znašal njen izvoz 10 do 15 %.
Produktivnost delavcev v tej panogi je izredno visoka in prekaša v tem pogledu Anglijo in Japonsko. Vrednost proizvodnje na zaposle-
Likvidnost — pogoj za uspešno poslovanje
V zadnjem času pogosto slišimo m beremo o likvidnosti oz. nelikvidnosti v našem gospodarstvu. Ker smo dobili namig, da bi bilo prav, če bi uredništvo objavilo sestavek o likvidnosti nasploh — priobčujemo krajši strokovni članek.
Gospodarska organizacija potrebuje denarna sredstva, da lahko zadovolji svoje finančne obveze. Možnost podjetja, da sproti plačuje svoje finančne' obveze, imenujemo likvidnost.
Sama beseda likviden izhaja iz latinske besede fiqidus in pomeni tekoč. Torej pomeni likvidnost takojšnjo plačilno možnost. Preden si bomo podrobneje razložili likvidnost podjetja, si moramo pogledati likvidna sredstva podjetja.
Aktivna sredstva podjetja razdelimo po tem, kako hitro jih lahko pretopimo v denarna sredstva:
— najlikvidnejša so blagajniška sredstva v blagajni, denarna sredstva pri bankah,
sredstva na" , žiro računu, menice, čeki, vrednostni papirji, ki se lahko takoj vnovčijo; to so sredstva prve stopnje likvidnosti;
—: sredstva druge stopnje likvidnosti soi materialne vrednosti, ki se dajo hitro vnovčiti, dolžniki, ki' v kratkem roku poravnajo svoje obveze in blago,, ki- gre hitro v prodajo; .
— sredstva tretje stopnje likvidnosti so sredstva podjetja, ki se lahko vnovčijo šele v daljšem roku, npr. zaloga blaga, ki potrebuje dlje časa, da se vnovči, prav tako tudi ostali osnovni materiali in polizdelki.
Na drugi strani pa razvrščamo tudi obveze podjetjia v stopnje: .
a)	1 v prvo. stopnjo se uvrščajo naslednje obveze: dobaviteljev materiala in polizdelkov,. družbene dajatve, osebni dohodki ter menične in druge obveze;
b)	v drugo stopnjo se uvrščajo upniki z rokom vračila od 30 do 60' dni in druge srednjeročne obveze,, predvsem vračilo srednjeročnih kreditov;
c)	, v tretjo stopnjo- pa uvrščamo dolgoročne obveze,, v glavnem- investicijska posojila.
če hočemo dobro finančno poslovati, moramo imeti na eni' strani primerna likvidna sredstva, na drugi- strani pa moramo poznati finančne obveze. To lahko dosežemo s pravilno- finančno politiko,, ki temelji na realno sestavljenem finančnem načrtu. Likvidnost podjetja mora biti primerna-,, tj. ne sme- biti prevelika niti premajhna. Likvidnost, plačilna sposobnost, niha, kakor niha samo poslovanje podjetja in tržne razmere. Velikost likvidnih sredstev je odvisna od vrste podjetja in načina poslovanja. Podjetja z dolgim, proizvodnim rokom potrebujejo višja likvidna sredstva od
podjetij,	kjer se proizvodnja hitreje obrača. V podjetjih s sezonsko proizvodnjo pa je potreba po- likvidnih sredstvih sunkovita.
Likvidna so torej tista podjetja, ki takoj brez zastojev plačujejo svoje obveze- Likvidna sredstva morajo biti ustvarjena z dobrim poslovanjem. Trenutna likvidnost se lahko pridobi z najetjem kredita, tako da se lahko poravnajo trenutne- obveze. S tem- pa se poslabša srednjeročna. ali, dolgoročna likvidnost, odvisno od tega, kakšen kredit smo dobili,,To pa vidimo, takrat, ko primerjamo likvidna sredstva s plačilnimi obvezami.
Likvidnost je torej finančni -problem poslovanj a podjetja, finančne politike vodenja
podjetja,	ki usklaja finančna sredstva s finančnimi možnostmi.
Mladinski konferenci y Elektromebaniki - na rob
V nedeljo, 16.11.1969 je bila konferenca ZMS Elek-tromehanike. Začela se je s polurno zamudo in s kaj skromno udeležbo» če upoštevamo, da predstavlja mladina v tej tovarni kar 1/3 kolektiva.
Konferenci so prisostvovali tudi Ivan Cvar kot predstavnik uprave tovarne in ki je — mimo grede povedano — imel precej dela, ko je odgovarjal na zastavljena vprašanja mladih udeležencev konference, ing. Bevk, kot predstavnik sindikalne- podružnice, ing. Frane Pogačnik ter Igor Slavec predstavnika TK.ZKJ, predstavnik miacfine Železarne Jesenice, in morda še kdo», ki pa se konferenci ni posebej predstavil.
Navzoči mladi proizvajalci Elektromehanske, ki
so zelo zavzeto in organiziramo razpravljali o problemih proizvodnje, kadrov, šolanja in štipendiranja in splošnega- izobraževanja, kulture pa tudi o perečih in žgočih vprašanjih OD, odhajanja strokovnjakov iz tovarne, pa do problematike orodjarne... Vsi so bili do- problematike zelo kritični, tako do tiste v tovarni kot do svoje mladinske organizacije, do dela vod-, štev in posameznikov ter vseh mladih, ki še niso našli poti v mladinsko organizacijo.
Sklepe konference bodo mladi posredovali vodstvu, tovarne in z njimi seznanili vso- mladino- v Elektromehanski, in tudi- mi jih-bomo objavili, čim jih prejmemo v objavo.
-IS-
“5	ZP »ISKRA« KRANJ
ega	Tovarna električnih merilnih instrumentov
||	OTO ČE
bb r a z g l a š a
naslednja prosta delovna mesta;.
||	TAJNICA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Bjgg	(1 delovno mesto)
|| Pogoji: ustrezna srednja strokovna izobrazba z zna, njem stenografije- in- strojepisja;
NABAVNO-PRODAJNI REFERENT ZA ZUNA NJE KOOPERACIJE ||	(1 delovno mesto)
Pogojir." srednja strokovna, izobrazba (ekonomska ali h a	komercialna) z najmanj 3- leta ustrezne prakse;, zaže
ljeno je znanje nemškega jezika;
PLANER KOOPERACIJSKIH DELOV gg	(1 delovno mesto)
Pogoji: ustrezna srednja strokovna izobrazba (stroji || na ali. elektro smer) z. najmanj 3". leta ustrezne prakse; ||	SKLADIŠČNIK
■a	(J deltovno	mesto)
Pogoji: KV delavec (trgovska, stroka) z najmanj ¡3 H	1 leto us-trezne prakse;
||	ANALITIK	DELA I
59	(1 delovno	mesto)
Pogoji: visoka strokovna izobrazba (elektro smer) EH ali višja strokovna izobrazba z. najmanj. 2 lati ustrezne ■g prakse ali srednja strokovna izobrazba z najmanj. 4 leta ss ustrezne prakse;
ANALITIK DELA I 55	(.1 delovno	mesto)
gg Pogoji: visoka strokovna izobrazba (elektro smer) sig z najmanj 2 leti ustrezne prakse v merilni tehniki ali ■■ višja strokovna» izobrazba s 3 lata ustrezne prakse ali || srednja strokovna izobrazba z najmanj; 8 let ustrezne 55 prakse;
||	TEHNOLOG KONTROLE
55	(I delovno mesto)
Pogojir visoka strokovna izobrazba (elektro smer) pggl z najmanj 2 leti ustrezne prakse v merilni tehniki ali R» višja strokovna izobrazba s 3 leta ustrezne prakse ali || srednja strokovna izobrazba z najmanj 8 let ustrezne; 59 prakse;	. ... ...
gl	STROJNI KLJUČAVNIČAR
mm	(1 delovno mesto)
|1 Pogoji: VK delavec z ustrezno- prakso- al-i KV de-lavec z-najmanj- 7 let ustrezne prakse;
BI	MEHANIK
||	(1 delovno mesto)
es Pogoji: KV delavec (elektromehanik) z najmanj 2 j||j leti ustrezne prakse; sta	MEHANIK
||	(1	delovno	mesto)
BB Pogoji: KV delavec (finomehanik) z najmanj 2 leti SS ustrezne prakse; ii	KONTROLOR IZDELKOV II
jH»	(1	delovno	mesto)
gg Pogoji: KV delavec (finomehanik) z najmanj 2 leti st» ustrezne prakse;
KONTROLOR MEHANSKE OBDELAVE ||	(1	delovno	mesto)
EH Pogoji; KV delavec (finomehanik) z najmanj: 2 leti, EE ustrezne prakse.
Osebni dohodek je zagotovljen* po- pravilniku OD tam tovarne.
Ponudbe, s kratkim življenjepisom in. spričevalom Egs	o zaključnem izpitu ter potrdilo o zahtevani praksi;
|| pošljite v zaprti ovojnici v tajništvo tovarne do" 29. ne-55 vembra 1969:	[

naga delavca je znašala lani 18.150 dolarjev. V" Angliji 9.000, in» na Japonskem 12.300 dolarjev, (seveda je treba pri tam. upoštevali strukturo vloženega dela in materiala, kajti šele takšen kazalnik bi nam lahko- dal realno- primerjavo),
- Zanimiva j:e tudi ugotovitev, da je kanadska produktivnost v tej industriji mnogo višja kot v ZDA. Kanada je v izredno ugodili, poziciji, da lahko nudi svoji industriji ogromne" količine cenene električne energije. Njene možnosti v tej smeri so skoraj neomejene.
Predvidevanji), da bo kanadska elektroindustrija v najkrajšem času lahko- vrgla na tržišče za 6 milijard do-
larjev svojih proizvodov. Pri tem imata velik vpliv naraščajoča potrošnja in uvoz tujega kapitala (Philips).
V letu 1968 je ta -industrija od vrednosti 2.300" milijonov dolarjev proizvedla 30% velikih , električnih naprav in 26 % električne prenosne opreme". Vrednost komunikacijskih naprav je znašala 22 %,. ostalo pa so predstavljali' električni instalacijski proizvodi, indiistrijski električni in kontrolni stroji in elektronski elementi.
Na tem področju predstavlja domači industriji največjo konkurenco Japonska in Anglija, za kateri smatrajo, da z: dumpinškimi eenami dosegata tako velike rezultate. Zato ta industriia kliče
na pomoč federalne organe, naj: vendar napravijo nekaj v zaščito domače industrije. Trdijo, je da. je tako izgubljenih. letno najmanj 12 milijonov dolarjev in 400 delovnih mest domačih delavcev:
Tudi število zaposlenih v tej industriji, hitro raste. Od leta' 1944., ko je bilo zaposlenih 1 samo 49.000" ljudi, je v Irtu 1969' narasla zaposlitev na 140:000,
V’ prihodnje pričakuje elektroindustrija še večji razmah predvsem pa računajo na še večjo proizvodnjo ' blaga splošne rabe,, predvsem za gospodarstva. Kanadski državljan bo uporabljal vedno več električnih naprav. Vedno bolj bo izpopolnjeval električno onremo hiše in kt-
stalaoije v njej» V letošnjem letu pričakujejo-, da- ,bo ta panoga porabila zg izgradnjo novih kapacitet m opreme 98,6 miliijbnov dolarjev, kar je skoraj za polovico več kot lani-.
Na področju- telekorau n-rka-cij ima Kanada" pra-v gotovo vodilno vlogo in temu tudi v prihodnje predpisujejo 'vodilni pomen. Predvsem se ta proizvodnja usmerja na komunikacijski servi-s, ko-mpju-tersko tehnologijo in elektronsko posredovanje. Zvezna vlada planira za raziskave na tem področju ogromna sredstva in skuša s tem omogočiti industriji pravočasno in pravilno dolgoročno usmeritev. (podčrtalo uredništvo glasila).
Približno enalko sliko nudi sejem elektronike v Torontu, ki ga organizirajo vsako drugo leto. Tukaj se napredek domače- industrije meri z dosežki- elektronskih- industrij ostalega sveta. 2al je sejem glede udeležbe zelo omejen, prisotni- s-o v glavnem le proizvajalci iz ZDA, Nemčije, Švice-, Italije-., in še nekateri drugi. Jugoslavija ?e na tem področju še ni peJ9, vila. Prisotnost Iskre bi. seveda- pomenila veliko repata cijo, vendar, si od same razstave ne; moremo zamišljati konkretnih poslov. Le- intenzivna obdelava tržišča in povezava- s tukajšno proizvodnjo' bi lahko 1 dala dbM-cene rezultate.
; EN ZAPIS O »TEDNU ISKRE« V NOVEM SADU
Tako dela to BRAUN!
Ob koncu »Tedna Iskre 69« j Novem Sadu so me povabili naj se udeležim predavanja, namenjenega prodaj al-¡an električnega brivnika
Iskra-Braun.
ženska in brivnik — nobene prave zveze! Vendar, če (¡vljudno povabljen kot no vinar, je treba biti Ustrežljiv ¡a sprejeti povabilo. Na takem me ima, kaj neki bodo tovorili na sestanku im kakšno filozofijo bodo spravili na jan. Moška nieemmosf, kaj pa drugega! Revija ženske konfekcije — to je nekaj, o čemer -se da resnično veliko povedati in pokazati. ’Brivnik.? No, bomo videli. -
Elegantna dvorana v 'hotela »Putnik«, vsa v rdečem pli-iu ]n $ kristalno razsvetljavo, Sredi dvorane magnetofon in diaprojektor, okrog polkrožno razpostavi j enih miz pa kaši osemdeset do devetdeset povabljencev obojega spola.
Hm, sem si dejala sama pri sebi, čemu vse te komedije
zaradi prodaj^ tako brezpomembnega predmeta kot je moški brivnik. V tem trenutku bi prisegla, da večina povabljenih ne misli drugače in da jih je prignala na predavanje gola radovednost. Pripravim fotoaparat in filmsko kamero, da ujamem na celuloidni trak to parado moške -ničevosti.
Visokorasel mladenič iz firme Braun pozdravi udeležence predavanja in jim. razloži namen sestanka. Zastopnik Iskre sproti prevaja iz nemščine v srbohrvaščino. V skopi razlagi o. firmi Braun izvemo, da je brivnik samo manjši ded njihovega proizvodnega programa, ki pa .spričo svoje visoke kvalitete dosega izjemne -cene na svetovnem tržišču in zagotavlja podjetju lepe dobičke. Vsako leto se kakih dva milijona nemških moških brad podredi -zakonom Brauna...
Postajam p (Koma, udeleženci predavanja pa po vsem
SKLEPI 11. SEJE UO <13. 11. 1969)
•Počutje po poskusnem britju z brivnikom Braun Iskra likstant je odlično!« — so dejali vsi, ki so imeli priliko, da to preizkusili omenjeni brivnik
Iz sklepov
samouprav»ih	organov
pojave bolj odgovorno ■Obravnavati ih s svojo aktivnostjo zagotoviti razvoj pro-izvodiasiga programa v ISKRI. kot celoti v smeri, ki je za celotno združeno podjetje z gospodarskega in. z vidika enotnosti poslovne politike optimalna.
@ V skladu- z zahtevo delavskega -sveta El-ektromeha-nlke :z -dne 11. apnila 1968 upravni .odbor zahteva, da vodstvo ZP poiroča o izvajanju integracije z organizacijo RIZ ,— Zagreb lin njenih perspektivah.
® 'Upravni odbor je obravnaval in sprejel, na znanje poročilo organizacijske službe o poteku organizacij skih priprav uvajanja avtomatske obdelave ¡podatkov, iz katerega je razvidno, da potekajo po predvidenem pro-. gramu.
® Upravni odbor je odobril, da se Sindikalni organizaciji tovarne dodeli letošnja dinarska razlika med obračunanimi in izplačanimi osebnimi dohodki in se sme uporabiti le za socialne namene.
• Upravni odbor je raz-»wljal o splošni ¡gospodarski situaciji in .stanju iate-|fracijslsdh odnosov v Združeni podjetju in zahteva d vodstva ZP, da posredu-t ¡tovarni svoja stališča v te z razvojem pnoizvad-•® programov posameznih «ganizacij ZP.
[Razlog za ta sMep nareku-plo porjavi razvoja in proiz-"doje istovrstnih izdelkov 'več organizacijah ZP .(npr. teborji).
Dpcavni .odbor mehi, da I™ pojavov v okviru ZP ne j* smelo biti, staj imajo za j Medico negospodarno vla-Ne .sredstev, pojavljanje žkunence znotraj ZP, od-,:od usmeritve k spsciali-» in slabitev integracij-vezi v ZP.
.'■Pravni odbor meni, da p vodstvo ZP -dolžno take
videzu tudi. Prižge se diaprojektor, iz magnetofona pa ob blagi spremljavi znane melodije iz filma »Moulin Rouge« prijeten moški glas razloži najprej »teorijo« britja. Začenši s kameno dobo, pa naprej. Skoraj zasmilijo se mi uboge moške pare, ki imajo takšne težave s svojo vsakdanjo toaleto (¡pri tem pa le od pamtiveka prevračajo lastne slabosti na ženski spol, seveda!). Na platnu se vrsti slika za sliko, zapeljivi moški glas pa razlaga tehnične in druge vrline Brau-novega brivnika, kije bojda kos . tudi! takšnim obrazom, za katere se zdi, da so se osebno .spopadli z buldožerjem.
Grajam svojo žensko naturo, kajti čutim, da postajam »hraunovka«. Dasiravno še vedno ne vem, kakšna zveza naj bi bila med menoj in brivniki. Šmentani stroji In nevidljivi zapeljivec iz magnetofona — kako hitro in spretno znajo obvladati -človeško dušo. Pesem y prozi o tako banalni napravi kot je brivnik, .-kaj takega pa -še ne:!"
V dvorani vlada napeta .tišina, kot v ¡cerkvi. Prodajalci zavzeto spremljajo razlago o samem aparatu, proizvodnji, kooperaciji med I-sfcro in Braunom. Podoba je, da je predavanje doseglo svoj namen.jutri, bodo -taisti ljudje spoštljive je jemali v roke izdelek, o katerem so temeljito poučeni, Z večjim elanom ga bodo priporočali svojim odjemalcem. Ne kot navaden prodajan artikel, temveč kot izdelek, ki se priporoča -samo svojim -dobrim prijateljem ih znancem, ki jim želimo napraviti uslugo.
Ob koncu predavanja še nagradni kviz. Braunov siy-tant zadene golobrad mladenič, ki mu jé očitno žal, da ne more. preizkusiti na sebi njegovo blagodejno delovanje, Spomnim se Tolstojeve zgodbe o slepou in (barvah-. Ženski del poslušalstva ga sočutno opazuje, ne vem zakaj, moški auditorij pa se zadržano smehlja, češ, fant, tale reč ti bo še vražje prav prišla! Hitro napravim nekaj posnetkov: naj mu 'bodo za spomin na čase, ko ga je Braun opozoril na lastni spol! Morda ga je napravil tndi malce nestrpnega — toda dajmo času čas . . .
Ob koncu ses,tanka .še majhna zakuska in- nevezan pogovor .o Braunu, bradah in prodaji, ki bo šla v bodoče na »Braunov način«: to je prodorno in uspešno.
Sedé v udobnem naslanjaču premišljujem, kako lepo bi .bilo, če bi mi nekdo razložil kaj več o mojem TV sprejemniku, ki mi dela nenehne preglavice, Ali pa vsaj o likalniku, ki. se ne obnaša nič bolje. Tako, od kamene dobe pa naprej....
Pred brivnikom' Iskra-Braun sem dobila rešpekt. Pa četudi kot ženska,.. Kdaj je že rojstni dah mojega moža?
Mi .
| Obvestilo avtor- j
© upifwraoiu it v tu
| jem referatov | in strokovnih | člankov | v Z P Iskra
9
*
I
'Komisija UO ZP Iskra za splošno tehnično in razi- A skovalno dejavnost (komisija za dejavnost 1 in 2)
o bve š ča
vse sodelavce ZP Iskra, M so avtorji strokovnih referatov in člankov, ,da ho nagradila vse strokovne publikacije, objavljene v letu 1.969. Sredstva za to nagraje-jevanje je komisija izdvojila iz sredstev, namenjenih za raziskovalno dejavnost s sklepom na 16. seji dne 28.5.1969.
Nagrajevanje -avtorjev ima namen vzpodbuditi vse sodelavce ZP Iskra k objavljanju strokovnih referatov in člankov. Komisija za splošno tehnično in raziskovalno -dejavnost namreč ugotavlja, da je kljub •precejšnjemu številu strokovnih sodelavcev v organizacijah ZP Iskra in kljub nenehnemu napredku in širjenju poslovanja ZP -Iskra, objavljenih sorazmerno malo strokovnih del sodelavcev organizacij ZP Iskra. V skrbi za večji plasma, za afirmacijo na domačem in tujem tržišču pa je nujno, da dvignemo renome podjetja predvsem s publiciranjem strokovnih del. Zaradi tega je komisija za splošno tehnično in raziskovalno dejavnost na predlog ZZA tudi odobrila za leto 1969 finančna sredstva- za nagrade avtorjem strokovnih referatov in člankov.
Vendar bo komisija skušala tudi v bodoče vsako leto v okviru ¡razpoložljivih, finančnih .sredstev- nagraditi avtorje strokovnih publikacij obenem pa organizirati razdelitev nagrad >kot stalno prireditev, Id naj da javno priznanje vsem strokovnjakom, ki so s publikacijami -doprinesli k strokovni afirmaciji Iskre.
V zvezi z nagrajevanjem obveščamo o podrobnostih:
1.	Upravičenci ¡do nagrade so vsi redno zaposleni v organizacijah ZP Iskra, ki so v letu 1969 objavili sami ali kot ¡soavtorji referate ali članke v strokovnih časopisih ¡miroma na ¡strokovnih konferencah tdoma ali v ¡tunina, '
2.	Nagrajena ¡bodo vsa dela, ki jih bodo avtorji prijavili komisiji. Prijave morajo obvezno vsebovati na-slednje podatke
—	avtor oziroma soavtorji
—	naslov članka, referata oziroma publiciranega dela
—	naslov časopisa, zbornika referatov oziroma prireditve, kjer je bilo délo publicirano
—	osnovni bibliografski podatki o delu (število strani, format, število slik in tabel oziroma obseg v avtorskih polah)
—	naslov in številko žiro računa avtorja ali ustrezno izjavo o prejemkih
Komisiji -bi delo zelo olajšali, če bi avtorji poslali obenem s prijavo tudi separad ali kopije članka oziroma referata.
3.	Prijavljena publicirana dela bo pregledala posebna strokovna komisija pod vodstvom prof. Franceta Mlakarja, dipl. ing., vodje sektorja v ZZA ter urednika Tehničnih poročil industrije Iskra. Ta komisija bo predlagala nagrade komisiji za splošno tehnično in raziskovalno dejavnost glede na obseg prijavljenega dela.
‘Vsako prijavljeno délo bo nagrajeno z najmanj 250 din, zgornja višina nagrade pa je lahko največ 750 din. ¡Nagrade bodo izplačane v obliki avtorskih honorarjev.
4.	Prijave -sprejema predsednik komisije tov. France Mlakar, ¡dipl. mg., Iskra — Zavod za avtomatizacijo, •Ljubljana, Tržaška 2 do 5. decembra 1969.
'5. Predlog komisije bo potrdila na posebni- seji komisija za splošno tehnično in raziskovalno dejavnost, svečana razdelitev nagrad pa ;bo na posebni prireditvi dne 26. decembra 1969. Podrobnosti o razdelitvi nagrad 'bodo še objavljene.
Predsednik
komisije ‘UO ZP ISKRA za dejavnost 1 in 2 (za splošno" tehnično in raziskovalno dejavnost)
Albert Burnik, 1. r.
6
%
<9
i
Z
Veliki sistemi'preči vrati
Posnetek s strelskih tekem v Struževem
Uspešen zaključek strelske tekmovalne sezone
Občinska strelska zveza Kranj- je - zaključila spored ... letošnjih tekmovanj z občinskim prvenstvom v streljanju z vojaško puško. Strelska družina »Elektrarnah arnika« je poslala v Struževo kjer je bilo urejeno 200 me-, trsko strelišče, kar šest starejših tekmovalcev in mladincev. Člana Černe in Frelih sta streljala zanesljivo in dosegla dobre rezultate in uvrstitve, presenetil pa je mladinec Lozar B., ki se je med 37 tekmovalci, uvrstil na odlično 3. mesto. Omenjeni tekmovalci so dodali Vrsti uspešnih nastopov ekipe SD »Iskra« v letošnjem letu še premočno zmago z omenjenega prvenstva.
Druga ekipa je dosegla med desetimi vrstami slabši rezultat in se je uvrstila na
7.	mesto.
Rezultati:
Ekipno: 1. SD .Iskra- — Kranj 243 krogov od 300 možnih; 2. SD S. Kovačič — Primskovo 222 od 300; 3. SD T. Nadi žar — Ciroe 205 od 300; 4. SD Sava — Kranj 203 od 300 itd.
-Posamezno: 1. Čeme, Iskra, 85 krogov od 100 možnih; 2.
Naglič, S. Kovačič 80 krogov od 100; 3. Lozar, Iskra, 79. od , 100; 5. Frelih, Iskra, 79 od' 100; 6. Malovrh, Iskra, 75 od 100; 25. Rozman, Iskra, 55 od 100; 26. Cigliič, Iskra, 54 od 100.
B. M.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najine, drage mame
MARIJE JUGOVIČ se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in Sodelavcem' obrata EMI - oddelek GPP in UM za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo k njenemu zadnjemu počitku Marija in Cveta Jugovič
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — izba ja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
Zvezni it vršni svet se je v oktobru odločil za tekst zakona; s katerim .bo urejeno uvajanje takoimenpvanih velikih tehničnih sistemov.
Z uvedbo enotnih tehnič-. nih sistemov po zakonskem predlogu se želi doseči čim-racibnalnejša izgradnja in izkoriščanje naprav ter opreme. Za sedaj računajo- z uvedbo takšnih sistemov na področj u ■ elektrogospodarstva, prometa, telefonije, telegrafije in radiodifuzije, razpravljajo pa tudi o možnosti uvedbe takšnega sistema za elektronske računalm ke.
Predlog zakona predvideva, da storijo sklep o uvedbi takšnih sistemov sveti združenj delovnih organizacij, oz. — če takšnih združenj ni — naj višji organi opravljanja. Z zakonom je tudi predvidena možnost interveniranja državnih organov, kolikor združenja me bi sprejela sklepa o uvedbi enotnega tehnične-
ga sistema. Zvezni izvršni | svet naj bi imel pravico, da po predhodnem posvetovanju z ..vsemi, republikami' priporoči • uvedbo sistemov. Ce delovne organizacije ne bi sprejele to priporočilo» bi dobila: besedo Zvezna- skupščina, ki: bi lahko storila ustrezne ukrepe namesto njih.
Da bi se pri tem ognili drugi skrajnosti, to je, da zakon ne bi dal povoda za ustvarjanje monopolov posameznih proizvajalcev opreme, je z zakonom predvideno, da se sklep o uvedbi tehničnega sistema ne more realizirati brez mišljenja strokovne komisije. Ta komisija naj bi dala svoje mnenje, do kakšne stopnje je uvedba sistema upravičena.
Odločitev o uvediu enotnih sistemov — če bo zakon sprejet v predloženi oblaki — ne bo delila usode mnogih sporazumov, ki smo jih pri nas dosegli, potem pa ne spošto-
vali. Neupoštevanje sklepa naj bi pomenilo gospodarski prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo v višini od 50 do 100.000 dinarjev. Razen tega banke in drugi porabniki družbenih sredstev ne bodo smeli dajati kreditov za uvedbo opreme, ki ni predvidena z enotnim sistemom; prav tako ne bodo smele dati za takšno delo garancij in ne prodati devize.
Predlog je v svoji osnovi vsekakor pozitiven, ker sili na to, da se upoštevajo splošni družbeni interesi, kjer je to nujno. Toda pred uzakonitvijo takšne možnosti, kot jo predvideva novi zaikon, bi se bilo potrebno zavarovati pred možnimi zlorabami, pred katerimi v preteklosti niso. bili imuni ne tako pozitivni ukrepi. V tem primera bi bila gospodarska škoda večja, od tiste, ki jo povzroča pomanjkanje zakona.
M. L.
Udeleženci izleta kranjskih orodjarjev v Italijo
Izlet orodjarjev tovarne »Elektromehanika«
Bil je lep septembrski dan, ko smo se končno zbrali po truda polni finančni poti pred kranjskim kinom »Center«, da se odpravimo na dvodnevno popotovanje po nam sosednjih italijanskih mestih in pokrajini.
Lep in predvsem udoben avtobus Turističnega podjetja »Kompas« ter odličen šofer.in prijazen Kompasov vodič, sta nas že v začetku navdajala z mislijo, da bo izlet res zadovoljil vsakogar, ki zna opazovati in biti Ljubitelj tudi pokrajin in mest, ter njih običajev, ki so nam tako blizu, a vseeno zelo oddaljene. Odhod je bil točno ob napovedanem času.
Vožnja od Kranja prek Ljubljane in Postojne nam je hitro minevala in kaj hitro smo bili v Sežani. Tam smo se v hotelu malo okrepčali in si ob raznih kapljicah
mirili živce, ob misli na bližajočo se mejno črto in na razne probleme, ki jih lahko povzroči. Žal, naša zla slutnja ni bila odveč. Ko smo po debelih dveh urah stanja v koloni stali pred našimi možmi postave' na meji, so nam le-ti slavnostno sporočili, da se moramo posloviti od dveh sopotnikov, ker ne moreta prekoračiti meje zaradi zapadlosti potnega Lista. Vse prigovarjanje okrog »poglejte skozi prste!« m da sta poštena Iskraša in da se zagotovo vrneta nazaj* niso pomagala. Prek meje smo odpotovali brez njiju. To je prva in edina grenka kaplja v našem, res prijetnem potovalnem vzdušju.
Kmalu po prestopu držav-, ne meje smo bili že v slovenski vasi Opčine, tam smo zavili na desno in se skozi Tržič, kjer smo lahko iz avto-
busa opazovali veliko ladjedelnico Sv. Marka, odpeljali naprej. Hip za tem se je pokazal na naši desni veličasten spomenik padlim Italijanom v I. svetovni vojni. Toda kaj hitro se nam je ta izgubil izpred oči, tako hitro kakor se nam še danes izgublja resnični čas, ki so ga preživljali naši pradedje. Ko smo potem po avtocesti potovali proti Padovi, sem se mimogrede z žalostnim srcem spomnil naše ljube Slovenije, ki v vseh letih obstoja ni zaslužila ene take prometne žile.
Predrto smo prispeli v Padovo, smo se ustavili v majhni gostilni blizu' Jeraja Me-stre, kjer smo se lahko okrepčali in odžejali.
Prihod v Padovo se nam je zdel ob pogledu na vse te stare hiše, palače in cerkve ter ozke ulice z zelo živah-
nim prometom vse prej, kot domač. Parkirali smo na trgu in vsak je imel možnost že ob prvih stopinjah biti kupec na trgu v Padovi. Kdor si je želel, si je lahko pod vodstvom vodiča ogledal baziliko Sv. Antona. To je res veličasten spomenik predmamcev.
Ta veličastna bazilika, posvečena sv. Antonu, se je po najdenih spisih začela' graditi po smrti sv. Antona in sicer leta 1232 in je njena, gradnja trajala vse do leta 1300. Razne spremembe pa doživlja še v dandanašnjih dneh. Grajena je po vzora cerkve sv. Marka v Benetkah, a je po svojih merah in masivnosti gradnje, po romanskem stilu, čisto nasprotje temu. To nasprotje je tudi vitkost devetih kapel popolnoma gotskega stala, kar je nekaj edinstvenega za srednji vek. Bazilika sama se ti dozdeva, da je en sam grob. Skoraj v vsakem kotičku je grob nekoga iz-
med slavnih ali .mogoče bogatih ljudi tiste dobe. Ogleda vredna je freska Matere bož. je, ki jo je leta 1350 naslikal' umetnik iz Ferrare. Ogled bazilike nudi obiskovalcu tudi sijajno delo renesanse in sicer kapelo sv. Antona (1“; stol) Bazilika je najbolj obiskana hiša v Padovi, kar j pa tudi zasluži, saj nudi obl- j skovalcu res vse kiparske m slikarske sposobnosti • tiste dobe.
Po. ogledu bazilikeje ; še ogled mesta ter velike id' , po pripovedovanju vodice» j prve, secirate dvorane, .kjer . so lahko ljudje’ s celega sve-ta vsak iz svojega zornega kota gledali seciranje člrve-j škega telesa. Poleg secira?! dvorane je tudi neke vrafc šej.mska dvorana, v kateri M | vseh stenah visijo razne stike tiste dobe. V tej dvorani» so takratni zdravniki zasedaj K oziroma • vodili debate 0| seciranju in o vsem, kar. J?j s tem v zvezi.
(Dalje prihodnjič)