; . * ■ • .....~ ' W ' ~ . ...... . ^— ' " ^ki.UW....... ' J T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO jSlogojači rmtrrfd as r^coisjn n.a<5(i se zelo poostrili zadnii teden, ianistva niso osnovali za te namere. raditega tudi, do danes se /dr. Drž. niso priznale Mehike in njene vlade. vsled trotove note, v kateri se izraza mnenje /.dr. Drž. o novi petro-leiski postavi. Znano ie. da inn inc-hikanska vlada neko posebno točko v svoji ustavi, ki dovoliuie vladi konfisciranie naravnega in prirodne-ga premoženja v teritoriju Mehike. Ta točka je baje bila, kakor se ie dosed a i dognalo tudi tista "coklja," ki ie ovirala in zadrževala uradno priznanje Združenih Držav sedanje mehikanske vlade, vsaj tako namigu i e državni tajnik llugbes. Ker ie državni tajnik v svojem govoru v llostonu se dotaknil te točke. kakor tudi v par pismih, ki jih ie pisal ameriškemu poslaniku v Mexico C it v, je vsledtega alarmirana vsa mehikanska javnost, zlasti časopisje prinaša izzivajoče članke — Angleži in Francozi so se združili v načrtih glede reparacije. Neničiia !>«• morala plačati vojno od škodnino do zadniega centa brez pardona. — V Pekingu na Kitajskem ie prišlo črez noč do prevrata. Ves kabinet ie izbacnen. \ Peking so uko-rakale kitajske kristjanske čete pod vodstvom generala Feng. ki bo pazil z oboroženo silo. da se bo izvr- ZAVEZNIKI SE ODLOČILI VLADATI NEMČIJO Z ŽELEZNO ROKO. IZ JUGOSLAVIJE. ie proglašeno v Pekingu. Za bodočega ministrskega predsednika bo naj-"Mi nimamo niti najmanjšega na-jl)rže I)r. Yen. mena se vtikati v notranje zadeve __Boliševiški Mehike, se nismo in se ne bomo. Mehikanski xonusar micerin v Moskvi izjavlja, da imajo boliše-kongres ie resnično edi-|viki ,)ripravlieno milijonsko arma mehikanski narod našel pot do prave poti. kier se bo prišlo do gotove 1 ariz. jo. nov. Nenavaden samomor. Dne m. 1 m. se ie zgodil v Duesseldorfu na __, Nemškem sledeči nenavaden slučaj ..... . . i samomora: Neki Reinhard Kem- V r*M»'tr-iriicL-i l " • , f-r^' mler ^"il v jezi nad živlieniem. eparaenski komisip so dobil, da si Lr;i sam kon-a m tQ na temeI|it bntskega zunaniega ministra Lord ■ - * - , - t -,,,.., „ „ , - , ■ način. \ zel e ročno granato, sel z v ur/ona navodila, da nai podpiralo . • - -, - • „„ i v - n'° na nasnik v prenmestiu. se vse- neomeieno francoske zahteve protn ■ \ i , "V#»ivw-ij; del na nio in nato zazgal vzigalno Al I1M l]l. • .... . vrvico. iS legov prnateli. nevesta in izprememba ■■■ HH ^P 1 izprememba v krogih angleške, niena mati so hiteli sevalo predpise voinega stanja, ki diplomacije se ie porodila iz secl 1- krize na bližnjem vzhodu, kier granati 111 je 111 ga dobili nie krize na bližnjem vzhodu. ie Anglija že skoro omahovala vs- hoteli tlečo vrvico ugasniti led teh in tudi radi svoiih domačih! notranjih političnih prevratov. C ela stvar je podobna navadni konjski mešetariji. ki ie pa zopet| vstvarila ogromno zavezniško m >č v Fvropi. Seda i stojite \11glija i.il za nesrečnežem ravno, ko je sedel na vrvica že gorela in so a bilo ie že prepozno--s silnim pokom •se ie granata razpočila in smrtno , Francija zopet združene proti Nc:n- zadostne varnosti raztrgala Klemmleria in one tri o-sebe. ki so mu hoteli oteti življenje v tako osodepolnem trenutku. Naš prvi aeroplan brez motoria. Nemci. Angleži in Francozi že imajo aeroplane, ki so brez bencina, motorjev in ropotajočega propelerja. Sedaj pa se je posrečilo, da ie izumil tudi naš pilot Štefan Hosu tak aero-k 1)1 an. s katerim bo poskusil svoj prvi ne polet te dni v Zagrebu. Ta nova iz- , • 1 , , , 1HH V3! naidba na polju zrakoplovstva ie ta- bhznjem vshodu boste ostale Angb- ko napravljena, da se dvigne aero-odklonili 1-rancna nadalpii go^odanc,.! Pian sam v zračne višine brez in da so pripravljeni priti na pomoč delavcem tega ali onega naroda v bo in proti kapitalizmu. Ha. razun stoprocentnih bedakov se bo boliše-j čifi in Turčiji. Imperializem Angli-vikom za njih pomoč vsakdo pravi je in Francije bo zopet nastopiT z lepo zahvalil! vso silo in izboljšanja v Evropi ni — Voditelji turških strank izjav- pričakovati, dokler bo š'o, kakor gre liaio. da ako jim Laussanska konte- Nemčije bo<>toria. lahko mirno stoji v zraku" in na prvih straneh, kjer izliva nad Zdr. nia pred konfisciranjem. katerega sejnai bi načeloval novi ministrski; tako ^^ l>l>žnii vshodj ostane v zračnih višinah od 8 do i> ur. Državami svoje globoko ogorčenje. Obregon je baje jirefl mehikansko zbornico izjavil, da ie to naravnost vmešavanje v mehikanske notranje zadeve, in da se to tiče mehikanske narodne časti, kar se pa ne bo nikdar dovolilo od strani naroda. Ah arez Del Castillo, vodja mehikanske kooperativne stranke ie pov-darjal zadnii teden v zbornici, da je to vmešavanje v notranje zadeve od strani zunanje države zelo dobrodošlo. ker to bo združilo vse prepirajoče se mehikanske j>olitične stranke v eno tronto proti tujezemcem. Ol >regon sam. pa tudi povdarja. j.1 da je to samo znak imperiializma niihove severne sosede Amerike. Navaja, da W all street namerava 11a vsak način zagrabiti bogate mehikanske oljnate vrelce, katere pa seveda ne more sedaj, ker mu to ovira konštitucijonalna postava Mehi- sedai prav lahko eksercira. "Na tej fundanientalni podlagi to-rei temejii mnenje Zdr. Drž. in bo tudi kot tako ostalo v bodoče raz-ven. če j>ride v tem T)ogleclu do kake izpremembe." predsednik (11110. Sluti se, da se »e I ta odj»or pojavil vsled tega. ker ie [Cuno vodja vse nemške industrije in socialisti ga smatrajo za kajnta-lista. dokler se slučai ne izpremeni. Če o< (o kot podvržen nadaljni ^.kega i T'ota. katere ste ubirale • i i . f eksploataciii an-| ur Hosunov aeroplan je napravljen gleskega m francoskega kapitalizma.; samo za eno osebo. dolg je 6 metrov P P 1 *. zadnje jn težak kg. Ti novi aeroplani, mesece Angleška 111 I rancoska di- ki boUo vozilj po zraku brez ysake_ P'omaca. m so bila prava Na te po- ea rop<)ta hodo Sfrozno orožje y j. Japonska in Združene Države ta dovedla individualna lakom- nost in sebičnost. Toda pri tem ste rako torej vidimo sedaj prave vz-|doče leto za mornariške izdatke so- - ^zevja sta narasli Sava in Dona- ■.grozil me i Anglijo in Francijo. Ob! va ? metn: nad navadno stanje. Ne-Franciia taisti uri so izpregledale diplo- poplave so ;,meh po juzni Sr- maciie obeh držav, da ie nesmiselno! blV" , 111 Bos"'-. separatistično pot. ker posa-! vs,ef I>0PIave ie ogromna in se se ne da preceniti, ker je se vse poci vodo. UBOTI. V Praprotne^i pri Zelez- so se na plesni veselici fantje ista napravile svoje proračune za bodoče leto roke zakai se odlaša tako ciolgo z u-|glasno z določili z washingtonske radnim priznaniem mehikanske via- kazoroževalne konference, de od strani Združenih Držav. Obe. — Velika Britanija in tako mehikanska vlada, kakor vlada soglašate, da se nastopi skupno pro-Združenih držav imate prav in nobe-l*1 Turčiji, ako bo ista izpremenila ni se ne da zameriti, j>ri tei iait či politiki. Na primer Združene Države imajo dolžnost, da pazijo na ke. na podlagi katere lahko izvrši mehikanska vlada konfisciranie. ka-dnr se ii vidi to potrebno in korist-i 110 za blagobit države. I o so torei izjave nasprotne ni. interese svojih j>odanikov. ki investirajo po tujih državah. Nasproti j>a se ne more zameriti mehikancem. a-ko se slednji proti vi i o vsiljujočemu investiraniu. ki bi znal mogoče dr žavo finančno zasužniti. Tako pr>"-demo nazadnje do pravega pozori-odkoder izvira ta j»olitični boj. Izvira namreč iz zavisti medseboj itekmovalnih interesov. Od teh interesov ie pa odvisen blagobit obeh dr-Ižav. Kadar pa interesi dveh držav tr- vztra- SVf,ie zahteve. ( )t»e velesili ste pripravljene z oboroženo silo braniti sklei>e Mudanske konference. — Governerja države Oklahoma se dolži, da ie te dni oprostil morilca okrajnega državnega pravdnika v okraju Okmulgee, kier ie bil slednji baie njegov politični nasprotnik. hodniih vojskah. Silne poplave. \'sled neprestane- ubirati meznega nastopa se njih sovražniki prav nič ne boje. obratno pa vpliva skupni nastop, ker strnjena moč Anglije in Francije v enotnem nastopu ie ogromna velesila. Zato ste se da- nikih stej>li. Žrtev ie postal lanez Bene- nes obe diplomaciie strnile v enotnoj dik. Nekdo ga ie zabodel v srce. Bil )doče. dokler slučai ne ie takoj mrtev. — V Dolenji vasi pri ače. boste nastopale; Ribnici ie član Samostojne kmetške fronto in v bodoče nanese drugače Clenlenceau znani francoski ti-! skupno proti sovražnikom 1 ali 2. ie dospel zadnio soboto v Newj ^ glavnem pride sedaj vprašr York. Namen njegove misiie ie ba-l bo z Nemčijo oziroma, kako liske odnosa j e Nemčija v stanu prenašati ger vjirasanje. dol- ie zbližati prijateljske odnošaje" ho Nemčija v stanu prenašati nje-mei Francijo in Združenimi Drža-hie t,nancne krize. Francija 11 bo sta vami. kateri so se po zadnji vojni la vedno maščevalno na njenem vra- precei razdvojili. Obiskati misli vse tu. dokler ji bo le mogoče. Z finanč- večia amerikanska mesta. , n° bolno Nemčijo pa bo bolehala na .. --i;- 1 . 1-t i _ V VVaeViino-tonn nrnvknr tinaučiii sušici vsa b-vropa. Porej , , , , . , . ivcscljivosti. katera i>a vodi do na-i — v \\ asningtonu >e pra\ Kar, . * ske vlade. Sedaj pa poglepno stali-jtlaifnih konfliktov in premnogokrat I dela načrte za eliminiranje t. i. žaljeno m splosne rešitve za hvro- , . . . .... , .^llll"|čiio skupai .pride j>rav gotovo do ne ki zagovarjajo st-oisce mehikan- sce Združenih Kak« >r liitro ie Združenih Držav obveščen anti-ameriškem vznemirjanju Držav. )il državni tajnik obveščen o v do oboroženega konflikta — do vojne. Ne trdimo sicer, da bo vsledtega tem t>r;^jf) rj0 oboroženega konflikta mevon m odgovor nam pHča da se je ker mora> ker ^ se za ol)Sta_ na poti zaplenievalna postava mehi- nek kanske konštitucije. Naše mnenje ie. da kadar narod povabi druge narode na medsebojno občevanje v trgovini in drugače, ie istega dolžnost, da si osnuje take postave, ki dajejo lamstvo. da se zamore vršiti inve-stiranie na podlagi legalnih iam-stev. da se zamoreio izvrševati razne tx>godbe med narodi ie j>otreba gotovih mednarodnih postav. VJ dajejo Jamstvo proti morebitnemu konfis- ciran ju. t>a bodisi to od strani vlade [lotične države, kjer se investiranje izvrši ali kjerkoli. "Mi smo že večkrat povdarjali, da mi nismo tako natančni, kakšne nai bodo te postave, samo da je nekaj, ki bi dajala jamstvo za investiranje. To - smo priporočali, oziroma ie to t>riix>ročala tedanja vlada Zdr. Drž. leta IQI7.. ko ie mehikanski koti- ALI SE BODO ZDR. DRŽ. UDELEŽILE KONFERENCE V LAUSSANE? Washington. D. C. — Komitei vseh verskih sekt ie danes naprosil državnega tajnika Hughes-a. da nai pooblasti, kakega zanesljivega ame riškega uradnika v Evropi, da bo zastopal ameriške interese na mirovni konferenci v Laussane. Državni tajnik je prošnjo vzel na znanje in je zagotovil, da bo isto predložil kabinetu in predsedniku v diskuziio. • Splošnb pa prevladuje mnenje, da se bo Amerika držala proč od mirovne konference. To sklepa radi-tega, ker se niso hotele zadnie čase tudi uradno udeleževati sestankov lige narodov. zmanjšanje j)ravic žav. Skušali bodo več postav cen-p tralizirati. ki bodo veljale za vsej države. — V Londonu nameravajo zgraditi nov terminal Londonski j)od-i ulični železnici. Podulična železni-) ca bo zelo dolga, ki bo vodila skozi j cel južni del mesta Londona, in se bo končala že popolnoma zunaj na deželi. Konstrukcija tega terminala! bo stala okrog milijonov. — Neu vorški župan Tohn F. Hv-lan. ki ie te dni zopet gost mesta Chicago izjavlja, da mesto Chicago izziva s svojimi krasnimi parki vsa mesta Združenih Držav na tekmovanje. Pač lepo priznanje našemu mestu. — Glavni urad prohibicijonistov države New York, je danes objavil poročilo, da ie bilo zadnje dni odpuščenih iz službe ^o prohibicijoni-stičnih detektivov. Vzrok, eni so bili v tei službi, pa so ga zraven sami radi pili. Iz tega pa ie izviralo pod-kuplievanie. — Črnec Tames Davis ie bil obsojen na kriminalnem sodišču v Houstonu Texas /la 111 let ieče. Davis ie obdolžen tatvin in ropov po več mestih v Kansasu. po še ni na vidiku evropeiskega obzorja. stranke, znani divjak Fr. Merhar. po domače Rudi. ustrelil svojega svaka in soseda Karla Merharja. Pivi strel ga je zadel ravno v glavo, a oddal je še dva. Žrtev ie drugi dan izkrvavela. Morivec ie v ieči in čaka plačila. Na Golniku (okolica Kranja) ie Aleš Kovc s sabljo udaril krojaškega mojstra Franceta Škrianec iz Seničnega j>ri Kraniu in ga težko ranil. ran DENARNE POSILJATVE. Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar ▼ Jugoslavijo v kronaih in dinarjrh, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajiae cene »o bile: Jugoslovanskim kronam: 500 — kron ......$ 2.35 1,000 — kron .......... $ 4.45 5,000 —4cron .......... §21-75 10,000 — kron .......... $43.00 Italijanskim liram: 50 lir ...................$ a.yO 100 lir .................. 5.30 500 lir ................... 25.00 1000 lir .................. 50.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST* 1I49 West aand Street Chicago, HL "EDINOST EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Ixhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comoany. 1*49 W. aand Street. Chicago, I1L Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION._'' Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West *and Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879 Italijanska propaganda proti Slovencem. Te dni smo čitali v več katoliških listih poročilo glede cerkvenih razmer v Trstu. V tem poročilu smo pa videli veliko neresnic in velike krivice za -škofa Karlina in slovensko muko-trpno katoliško duhovščino le nesrečne škofije. Seveda National Welfare Council je poročilo razširil, kakor ga je dobil. Pisati ga je pa moral kak jako velik ncvednež in fanatik. Mej drugim pravi člankar: "Mesto Trst, edino in slavno primorsko pristanišče bivše Avstrije, če tudi uničen vsljed vojske in političnih nemirov srednje Evrope, vstaja počasi in popravlja škodo in trgovino. Iz katoliškega stališča bo to mesto velike važnosti, kajti v njem -žive skupaj Slovani in Latini, shizmatiki in katoličani, drug poleg drugega in narodnostno sovraštvo se zelo čuti. Ko je italijanska vlada sprejela Trst v svojo posest, je bil sk« f Trsta, ki nosi naslov barona, Slovenec Karlin. Radi svojih neprestanih sporov (conflicts) z Italijansko vlado je bil prisiljen se odpovedati in ?bežati v Ljubljano. Njegov naslednik je bil vojaški škof Angelo Rar-tolomassi. Razmere škofije so skrajno kočljive radi nacijonaliznia slovenske duhovščine, ki dasi zna noče govoriti Italijansko s svojim škofom in je zahtevala, da naj se ji vse vloge, katere pošilja v škofijo, vračajo v slovenščini. Nasprotstvo slovenske duhovščine je bilo tako veliko, da je bil škof Bartolomassi na tem. da se odpove škofiji. K sreči so ee pa razmere sedaj pomirile in duhovščina se bolj trudi, da bo izvrševala svoje duhov-ske dolžnosti. Celo v Trstu so Slovenske pridige po cerkvah, in Slovenske pesmi se pojo pri slovenskih mašah po mestu. (Kolika laž!) Italijani in Slovenci se udeležujejo iste službe božje in dasi so politično razdeljeni. kažejo vendar svojo bratovsko ljubezen v katol:ški veri. Ta bratovska ljubezen (brotherhood) je včasih skaljena po fašistovskih izgredih, ki s silo prepovedujejo pridige v slovenščini in so celo prisilili stare« duhovnike, da so morali zrrpustiti svoje stare župnije in svoje vernike. Pod avstrijsko vlado je imela katoliška duhovščina posebne predpra-vice v javnem življenju in pri vladi. Italijanska vlada pa ni mogla takoj uvesti zakone lajiciviranja v Italijanskem kraljestvu in se do sedaj duhovščina ne more pritoževati proti njenim nastopanjem."--- Kolikor besed v tem poročilu, toliko laži in toliko neresnic in tolijc > krivic za nas Slovence. Takoj smo se obrnili na National Welfare Council in smo ga opozorili na te laži in zavijanja. Tudi smo pisali škofu Karlinu in ga opozorili na to poročilo in ga prosili, naj takoj ali sam, ali pa po kaki kompetentni osebi pošlje sem v Ameriko popravek tega poročila, ker s tem se postavlja on in vsa slovenska duhovščina v slabo luč pred amerikanskimi katoliki, češ, da je uporna svojim škofom, in da je fanatična. Slovenska duhovščina je toliko hudega prestala v tej škofiji zadnja leta. da bi zaslužila. da celi svet izve o njenem trpljenju. Toda kaj? Naša Jugoslovanska vlada se bo potegnila za vsakega ruskega berača, za slovenskega duhovnika se pa ne bo. Veliko bi lahko tudi mi v Ameriki storili, ko*bi bili zakaj. Ko bi bili edini in bi vsaj mi tukaj nastopili združeno za naše pravice in za obrambo pred tolikimi kriviccami. Pa kaj, ko ne znamo biti edini in složni! Tužna nam majka! H IZ SLOVENSKIH NASELBIN. 8 in pustega ven . na p .osto Danes ie vse ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Zadoščenje. Rihard Wagner je bil pri skušnjah zelo surov; saj so drugi tudi. Nekoč so se pripravljali za Parcivala, prisoten je bil tudi plesni mojster nekega majhnega gledališča. Ves je bil zatopljen v krasno igro in ni dosti pazil na Wagner j a. Ta ga napade: "Kaj pa stojite tukaj in gledate v nebo, osel neumni! Zgubite se proč, saj tako nič ne razumete !" Kot z mokro cunjo obrisan se plazi grešnik proč, spremljan od pritajenega smejanja soigralcev. Po skušnji povabi Wagner vso družbo v svojo vilo Wahnfried. LT-žaljeni baletist pa pravi, da bo pri-iel le tedaj, če mu da Wagner primerno zadoščenje. In res, zvečer je bil tudi on pri večerji. "No, ali Vam je dal Wagner zadoščenje?" ga vprašajo. "Seveda, ko je videl, da nočem priti, je stopil k meni in mi je rekel: ''Sedaj pa vidim, da ste res osel." — Nisem se mogel ustavljati in prišel sem." Čudna navada. Profesor matematike na univerzi v Glasgowu, Robert Simson, je bil eden onih profesorjev, ki zelo skrbijo za zabavo drugih. I-mel je tudi navado, da je zmeraj štel korake, če je šel od doma; tudi če ga je kdo nagovoril in je šel ž njim, ni nehal šteti. — Enkrat grepreda-vat; napravil je bil ravno 921 korakov, ko ga sreča neki gospod. Ta je profesorja sicer poznal, ni pa vedel, kakšno navado ima. Nagovori ga: "Eno vprašanje mi dovolite!" — "Me veseli, ljubi moj, 921." — "O, ne 921, samo eno samo vprašanje." —* "Prosim, 921," pravi profesor. Res ste prijazni, a ne bom Vam jih stavil toliko. Samo nekaj bi rad zvedel. Bili ste znani z umrlim doktorjem Biltonom in rad bi Vas vprašal, če ima res vsaka njegova nečakinja <>00 funtov dote." — "Čisto prav, 921." Oni ga gleda, tjiisli, da je znorel. in gre svojo pot naprej. Tedaj šele opazi profesor, da ga gospod skoro gotovo ni razumel, stopi en korak naprej, pa se obrne in zavpije: "Ne, gospod, ne 921, samo 900! — 922." — Štel je spet korake. — "Revež ubogi, res je znorel," pravi gospod. UTRINKI. - Pri nekaterih možeh šteje žena samo za boljšo polovico, pri enih pja šteje žena za celo boljšo polovico. -o- Čuvaj se tistega, ki ni napravil v 1 življenju še nikoli nobene napake, kadar jo bo storil — storil bo veliko. -o- Radovedneži imajo samo eno napako, namreč, da hočejo vse izvedeti. -o- Življenje je kratko, vendar kljub-temu ga premnogi ne znajo porabiti. -o- Nespameten je tisti, ki ima človeka za neumnega, ako se slučajno z njim ne strinja. Cleveland, Newburg, O. — lesen ie tu. Listje odpada d tur za drugim, le tu pa tam se še kateri s silo drži svojega poletnega doma. Ni še dolgo t*irra. ko je bilo še vse v cveti ti in krasota narave ie čarala nas. ko smo se v redkih prostih urah otresli zakajenega mesta, ter se podali naravo med livade, tiho in mirno. Ptički, posebno boljši pevci, so se vrnili na jug. d:i tam po- 10 Večnemu slavo. Poljedelec ie za-jpustil niivo in ie obdeliuie več. Pu-jčiie na i. da bode prihodnjo spomlad zopet mogla vzeti nase nalogo skrbne matere, ki hrani svoje otroke. Živina, ki ie vesela pohajala po pašnikih semintja ter zbirala, kakor zbirljiv kupovalec v prodajalni, sto- 11 seda i leno ob solnčnati strani svojega hleva i ji zaspano prežvekuje ter molči. Vse ie tiho in nekako žalostno človeka nehote spominja na minljivost sveta. Pa še krep-kejši opomini na minljivost se iavi-io med nami. kakor nam iih more dati sprememba narave. — Mrtvaški zvon se ie zadnje čase oglasil ter klical po okolici živo in tužno. "ie—bil. ga—ni; je—bil, ga—ni!" In kdor ie čul. se ie zga-nil neprijetno presenečen, ker ie vedel. da ie s tem on eno številko bližje svojega lastnega odhoda. Odhoda. Kam? V večnost! V negotovo večnost? Ne. Sai ve vsak kam gre. kam ie nastavljen. Saj nas Boer ni pustil v temi. ampak nam je odločno povedal. "ako želiš iti v življenje, spol-nui zapovedi." Ali ni to dosti odločno za vsakega, da sam takoj lahko ve. kaj ga čaka potem, ko dihne v vani bela žena smrt in bo moral pustiti vse za seboj? Morebiti se Še drži in trese, kakor zaostali jesenski list na veji. toda prej ali slej. padel bo. in od takrat bo ležal, kakor si je postlal. Bog ie pravičen in bo vsakemu podelil sad njegovih del. To-rai večnost ni negotova, ampak zelo. zelo eotova. Zato pa ti. ki se tolažiš samo s tem. "me bodo že pokopali." vedi. da ie malo na tem ležeče, kie te bodo pokopali, ali tudi. če te sploh ne pokopljejo in boš strohnel na dnu morja ali iezera. ali te zasujejo na dno globoke rudarske jame. Če nisi skrbel za dušo. kai ti bo takrat pomagalo tudi če te sprejmejo, kot mogotca ali kralja k grobu, če bo pa tvoio dušo spremljal v večnost satan, kateremu si služil mesto Roeu. kajti vedi, da kdor Bogu ne služi, služi satanu, sredne poti tukai ni. — Žalosten ie vsak pogreb za nas Zemljane, ker nam vselei vzame o-sebo. katero ie nekdo ljubil. Če pa ie oseba splošno priljubljena, zagrne žalost celo okolico in solze kap-lieio. kakor tiha nočna rosa. Tak pogreb smo imeli v naši sredi pred kratkim, ko ie sledilo stopetdeset deklic in deklet zastavi in križu, ki ie spremljalo 17-letno* članico društva "Kraliice Majnika." Frances Arko. k njenemu zadnjemu počitku. Smrt ie prišla to pot z uzrokom vročinske bolezni. Frances ie bila bolna, kake dva tedna. Bila ie sicer močne postave in vedno trdna. Pa smrtrti angeli se ne ozira 11a postavo. ne na starost. Njemu ie Zemljan. zemljan. to ie vse. Pusti ko-maj dihaiočega otroka, gre memo bledega oslabi i enega starčka, ne pogleda smrti si proseče sključene stare mamice, pride pa 00 cvetoče, smejoče. brezskrbne mladenke, ali mladeniča, ga poliubi in odnese dušo. brez nie pa zvene telo. — Ko je angeli miru prišel po Francko Arko. ie s tem prizadel strmenie in plahoto. žalost in jok. Bila ie to deklica veselega cvetočega obraza, priliubljena povsod. Ravno ie začela pomagati svojim stari-šem. Šolo ie pustila nekai mesecev pred. Bila ie torai poznana v šoli in med večjo mladino. Zato ie bil iok tem splošnejši, ko ie Frances kakor nevesta oblečena, v krsti iemala slovo od niih. Saj ie tudi bila nevesta. On. kateri jo je ljubil bolj, kakor more ljubiti posvetni ženin. On pri katerega mizi se je Frances pogosto hranila in krepčala duha. On jo ie poklical, da jo prišteje med one. "ki hodijo za Tagnjetom s palmovo veji-co v rokah" in so brezmejno srečni. ker je Bog obrisal njih solze in io prestavil tie. kjer ni več križev ne težav. Frances ie imela stopetdeset družic t pri tej "večni zaroki." kako lepa in pomenljiva taka zaroka! Srečna b6 Frances na domu svojega Ženina, a srca onih, katere je zapustila tukaj, pokajo žalosti radi ločitve. Mati, oče, bratie in sestre, se solzijo, številne »>ri in tel i ice pa se je spominjajo v molitvah. — Pogreb ie bil ganljiv in lep. Mr. A. Grdina je storil vse, kar ie bilo v njegovi moči. da olajša žalost Arko vi družini. Društvi Slovenia in pa dekliško društvo "Kraljice Mai-nika. sta poskrbeli za drugo. Kako lep in pomenljiv je pogreb krščanskih društev. Tam se morebiti ne vidi cele kupe rož. katere morebiti tolažijo nekoliko ostale sorodnike, umrlemu pa niso za nobeno rabo. Tam se vidi solza pravega sočutja in krščanske ljubezni, posebno pa "•oreča molitev in prošnja pri Bogu. Vi odpadniki greste do groba za u-mrlim. mi ga sprejmemo še dalje; — vi dajete cvetice njegovemu truplu. katero ie mrtvo in ne ve kai se godi. mi najemo duši pomoč in tolažbo. Vaš spomin zvene hitro, kakor cvetke, katere mu nasuiete na grob. mi ostanemo združeni pa ved-no v našem Zveličarju kot Sredniku. \ asi pogrebci so mavrice, katerih siiaj izgine s solnčnim zahodom, naši pogrebci so izraz spoštovanja, katerega imamo do porušenih sten božjega tempeljna. ali trupla pokojnikovega. Da. pogreb ima le potem pomen, če ie bil pokojni kristjan in katoličan, ki ie v svojem življenju vedel, da ie ustvarjen za Boga in za nebesa in je tako živel, da ie bil njegov pogreb sprejem k Bogu in v nebesa. Krščanski porreb. kier se moli in daruje sv. daritev za umrlega, ie edini pravi pogreb. — Pa moj dopis se ie preveč raztegnil. Naj koncem tega še izrečem sožalie starišem umrle Frances Arko. Pokojni pa naj sveti večna luč in naj prosi za nas. Vsim nam pa tiai bode slučaj v zgled, da bomo tudi mi. skrbeli rešiti svojo dušo. ker to je naše prvo in najpotrebnejše delo na svetu. Vsem onim. pa. ki so krenili na pota. katerih konec ni srečna večnost, ker niih smer ne pe-lie po zvesti službi k Bogu. pa rečem to. kar ie rekel Zveličar brezvercem njegovega časa. "Kai pomaga človeku če celi svet pridobi, svo-io dušo pa pogubi." -1,- Denver. Colo. — K«> sem se poslovil od dobrih, prijaznih ljudi v Leadvillu. sem se pooal v prijazno mesto Denver, kier je naseljenih tudi precei naših slovenskih naseljencev. Mesto Denver ie zelo sloveče mesto na zapadu. kjer le v bližini krasnih letovišč v gorati Coloradi. Po mestu ie zapaziti neko posebnoi snago, katere ni najti po drugih velikih mestih. Sicer ne žive po tenv glavnem delu tega lepega mesta de-j lavci. ampak bogatini, ki so si v| življenju napravili svoj delež in sedaj žive. kakor v pokoju. Po drugem delu pa so seveda naseljeni tudi delavci, ki delajo pri železnici in v par drugih manjših tovarnah. Stavka na železniških tirih še sedaj ni končana, ker družbe imajo v službah še vedno stavkokaze. Da čudno ie res. da se dobe ljudje na svetu, ki gredo svojem sotovarišu delavcu krasti kruh. To ie iasnii dokaz, da med delavci še ni prave I sloge doma. Na društvenem polju so Slovenci izborno organizirani. Imajo krasnol cerkev, ki je posvečena sv. Rožne-| mu vencu. Cerkveno življenje tudi temelji na zelo visoki stopnii med denverskimi Slovenci. Pritem. da so denverski Slovenci tako versko zavedni. gre seveda v prvi vrsti čast in hvala tamošniemu neumornemu preč. g. župniku. Fathru Tudniču. ki se veliko trudijo za povzdigo svoje lepo urejene župnije. Predzadnji teden.so imeli v cerkvi sv. Kožnega venca sv. inisijon za Slovence in Angleže. Za Slovence ie vodil miši ion navdušeni slov. misijonar preč. g. pater Benvenut Winkler, O. F. M., slovenski župnik iz So. Chica-ge. 111. Za angleško govoreče fara-ne. pa ie vodil sv. misiion neki angleški misijonar, katerega ime mi je neznano. Misijonske pobožnosti so bile zelo krasno obiskane. Cerkev ie bila vsak pot nabita do zadnjega kotička. Sv. Misiion bo brezdvom-no^obrodil veliko dobrega/sadu med denverskimi rojaki. Po zapadu ie zapadel že sneg. da sem ga gazil že skoro do kolena po Coloradi. Zadnie dni ie bilo zopet lepše vreme in par dni zopet gor-kih. kakor bi že spomlad hotela na dan. Omenim nai še nekoliko o agitaciji za naše liste. Dospevši v Denver sem jo mahnil k našemu tamošniemu zastopniku Mr. G. Pavla-kovicu. kier sem bil prav prijazno sprejet. V cerkvi so me oba preč. gospoda krasno priporočila. Zatem smo io mahnila z Mr. Valentinom Šilcem po hišah in dosegla sva krasen vspeh. katerega se. da si sem vedel že poprei. da v Denver i u so dobri ljudje, nisem nikdar pričakoval. Vsi naši listi so pridobili lepo število novih naročnikov. Premnogi še celo znali niso za naš list Edinost. zato se vidi. kako potrebna ie agitaciia za katoliške liste. List E-dinost ie pridobil dosedai že veliko armado novih naročnikov po zapadu. Vsi. ki so ga dobivali dosedai se jim ie tako priliubil. da komaj čakajo, da ga jim pismonoša prinese. Kakor po drugih naselbinah sem čul tudi tukai veliko zahtevo po katoliškem dnevniku. Dajte ga nam! To ie niih klic. Sedai moramo brati dnevnik, ki spreminja svoje barve, kakor mavrica, kakor mu pač business boli nese. Vsi bi radi en 'dober katoliški dnevnik. Zato krepko |naprej z ideio. da "Edinost" postane čimpreie dnevnik. I Vsem. ki so kaj pomagali za širjenje katoliškega tiska, izrekam na tem m^stu najprisrčneišo zahvalo, zlasti preč. g. Fathru ludniču in preč. g. misijonarju Fathru Benve-nutu. za. njih krasno priporočilo v cerkvi. Zatem prav lepo zahvaljujem Mr. Valentina Silca, ki se ie veliko trudil z menoj okoli rojakov, da sva tako dobila tako lepo število novih naročnikov. Vsem še enkrat najlepša hvala in Bog plačaj ! Leo Mladich, pot. zastopnik. -o- Chicago, 111. — Da se bodo vedela naša društva ravnati, naznanjamo našim kat. društvom sledeče zabave. Društvo sv. Neže. katol. borštna-iric bo imelo prvo nedeljo v ianuarju igro in zabavo v cerkveni dvorani. Društvo Sv. luriia bo imelo svo-io igro in zabavo tretio nedeljo meseca januarja. Pustno nedeljo cerkvena občina "Moč uniforme" v Na Silvestrov bo priredila naša igro in zabavo cerkveni dvorani, večer bo imela Družba Sv. Mohorja svojo zabavo v pritličju šole kot prvo obletnico ustanovitve. Na Božični dan bo imela naša šolska mladina svoio božičnico v cerkveni dvorani. Tretio nedeljo v decembru bo imelo društvo Marije pomagaj svojo i gro v cerkveni dvorani. KAJ PRAVI SLOVENSKA TAVNOST. Llovdell, Pa. — Prodala sem vse Koledarie. katere ste mi poslali in Vam pošiljam denar za nje... Mrs. Helena Tereb. Trimauntain, Mich. — Spreieli smo Koledarie. So iako lepi in so se vsakemu dopadli. Prodal sem vse. Prosim, da mi jih še pošljete . . . Anna Chopp. j ZA BOŽIČNE PRAZNIKE I je prav gotovo, da se boste spomnili na svoje domače v stari ) domovini. Slaba letina in slabe razmere doma potiska v stiske ) naše domače v domovini. Marsikatteri izmed čitateljev bo poslal svojim domačim domov, kak dar. Vse te opozarjano, da naj se pri pošiljanju denarja spomnijo na naše podjetje, na > BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", ki pošilja denar v sta-i ro domovino P6 NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH IN NUDI POŠILJATELJEM NAJTOČNEJŠO POSTREŽBO. > Pošiljateljem se najtopleje priporoča: j BANČNI ODDELEK EDINOSTI \ 1849 W. 22nd Street Chicago, 111. s V NEDELJO POPOLDNE. 2q do bink. — O razdei. Teruz. in sodbi. Mat 24. 26 Nedelja — Silvester, op. Peter Aleks. m. 27 Pondeliek — Virgfilii, Toza-fat. 28 Torek — Leonard iz Port. 20 Sreda — Sosten. muc. ^o Četrtek — Andrej, apost. December. 1 Petek — Edmund in tovariši. 2 Sobota — Bibijana. dev. in -m uc. -o- MASNIKOVO POSVECENJE. — STOPINJE TEGA ZAKRAMENTA. Mašnikovo posvečenje--v Delanju apostolskem imenovano "polaganje rok" — — je bilo ustanov-;ieno od Jezusa Kristusa z namenom, da podeli tem. ki je prejmejo cerkveno oblast in moč kakor tudi milost, da to oblast vredno in koristno izvršujejo. Jezus Kristus je postavil ta za-krament, da bi se nadaljevala sveče-niška, duhovniška služba, katero je postavil pri poslednji večerji, ko je rekel svojim apostolom: "To storite v Moj spomin !" S temi besecfami je postavil istočasno duhovne in škofe. dal jim oblast, posvečevati dru-^e v škofe in mašnike. Zakrament mašnikovegti posveče-vanja obsega sedem stopenj, dele se v nižje in višje redove. Nižji redovi so: akoliti. eksorcisti. lektorji in vratarji. Višji pa mašništvo. dijako-"nat in subdijakonat. Mašništvo obsega dve stopnji: du-hovenstvo in škofe. Skof je vrhoven duhoven, ki ima oblast, da podeljuje vse zakramente. in ima milost, da redno vlada cerkev. Ze po božjem pravu so škofje višji ko duhovni : so v prvi vrsti cerkvena hierarhija, so knezi Cerkve, sodniki sv. vere in nasledniki apostolov, v kolikor so bili ti pastirji Cerkve. Duhovništvo opravlja s škofovim iovoljenjem isto službo ko škofje z "malimi izjemami, namreč podeljevanje zakramentov sv. birme in maš-nikovega posvečevanja. Dijakonat podeljuje pravico, da Mreže dijakon duhovnu pri slovesni sv. maši ; subdijakonat. da streže -subdijakon dijakonu pri oltarju. Št iri nižji redovi se istotako nanašajo na službo pri sv. maši. Škofje, duhovni, dijakoni in sub-dijakoni so "hijerarhija redov." Ra-zun tega ie še drugo stopnjevanje in sicer hijerarhija jurisdikcije; ta obsega pape-ia, kardinale, patrijar-he. nadškofe in škofe. Kar se tiče kardinalov, je ta čast višja kot škofovska čast. dasi ni potreba, da bi bil kardinal škof. Kardinali tvorijo nekak senat, kojega naloga je, stati papežu ob strani v važnih zadevah-ce papež umrje, so kardinali, ki volijo naslednika. no. Prijatelji, spoštujmo vzvišeno oblast, katero je Jezus Kristus podelil služabnikom svoje Cerkve; molimo, da bodo zvesto opravljali svojo službo; imejmo vedno največjo spošt-Ijivost do njih, ker so namestniki Jezusa Kristusa! -o- APOLOGETIKA. s 36. Človek in žival. \ življenju in ravnanju živali in človeka je toliko podobnosti, da pridem nehote do prepričanja, da ni PLEMENITA DUŠA. The New Haven Tournal Courier — dnevnik iz New Haven Conn., ie prinesel v svoji številki 1. nov. letos kratek uvodni članek, pod raišnim naslovom, v katerem daje krasno spričevalo pokojnemu Fa-thru Tomšič. Znamenito je to, da Škofe, duhovne in druge klerike. ki pripadajo kakemu redu, imenujemo "regularno"--redovno duhovščino, mej tem ko nazivamo dru- - _________ __________^ Wt Ud ge "sekularno" ali svetno duhovščin urednik ni katoličan, temveč protestant in je bil bolan v bolnišnici Sv. Rafaela nekaj časa. kier se je spoznal s Fathrom Tomšičem. Članek se glasi v slovenskem prevodu: 'Tisti, ki so bili za daljši ali kraiši čas primorani iskati zdravja v bolnišnici Sv. Rafaela, se bodo gotovo z ljubeznijo spominiali večkratnih obiskov njih bolniške sobe Rev. Fathra losefa Tomšič. To u-slugo ie skazoval protestantskim *e-nako kakor katoliškim bolnikom in vsi so čutili ob njegovi navzočnosti neko posebno sočutno naravo, ki je odsevala od osebnosti tega duhovnika. Njegovi obiski so imeli vsikdar namen poizvedeti za stanje bolnika in jih je narekovalo samo odkri- nikake bistvene razlike med člove-j tosrčno zanimanje za stanje bolnikom in živali 10. ampak da .e dlovek', ka in sočutna želja ' samo holi 07 vieiP fo^T.oo 1 , . 1 aravlienje z izrazeniem prnatelj- samo boli oz. višie razvita žival. Odgovor. — Ako ie nekaj podobnosti. je pa še veliko več in sicer ia-ko velikih razlik, da moramo, da smo prisilieni sklepati, da obstoji bistvena razlika med človekom in živaliio. S polnim pravom ie človek lahko ponosen na napredek v vedi. umetnosti in industriji. Kako pogosto slišimo dandanes hvaliti raznovrstne iznajdbe!--Žival pa vodi povsod in vedno edinole nien in- skeea sočutja, ki tako blagodejno vpljiva na vsaketra bolnika. Pri teh obiskih se ie vsikdar videla blagodejna preprostost, brez vsa-kga usiljvania. vzbujali so vsikdar osobno zanimanje za to. kdaj bo zopet prišel in hvaležnost, da ie prišel. Naredil ie začetek dneva vesel in konec pokrepčevalen. Najdejo se liudje. ki nosijo svoj značaj na svo-| iem obrazu in ki se ne boje pokaza- stinkt, to ie naravni nagon ali na-1 ti svojega srca na zunaj, ki so polni PRIREDITEV SLOVENSKIH ORLOV IN ORLIC _Y CHICAGO. Zadnjo nedeljo so naši slovenski Orli in Orlice priredili prvi skupni nastop na svoji zabavni prireditvi. Prireditev ie bila primerno iako dobro obiskana in ie dosegla lep vspeh na obeh straneh, tako moralno kot finančno. Zvečer je bila nova šolska dvorana polna in na prireditvi ie bilo mnogo takih, ki jih do sedai še nismo videli na naših prireditvah. kar znači. da se občinstvo pri bližuie našim idejam. Nekako ob 8. uri se ie otvoriio formalno nastop Orlov in Orlic. Otvo-ril ga ie voditelj Orlov in Orlic naš Rev. Father Leo. V svojem navdušenem govoru na mladino v angleščini ie pojasnil mladini in drugim, kaj je pomen orlovske ideje. Zatem ie eovoril še v slovenščini v katerem ie pa obrazložil starišem. da kako velika odgovornost pada na stariše, ako ne skrbe, da se njih mladina izobražuje v katoliških izobraževalnih društvah. kakor ie n. pr. naše orlovsko društvo v naši župniji. Njegov govor ie občinstvo sprejelo z velikim odobravaniem. Posebno izboren vtis so napravili Orli in Orlice s svojim telovadnim nastopom. Telovadne točke so pro-izvaiali iako točno in dobro. In za ta kratek čas. odkar se vadijo telo- iib. kakor bi odhajali na voino nad sovražnika. Prireditev je bila resnično pravimo moistersko izpeliana in za iz-borno izvršitev telovadnih točk zasluži orlovski vodia telovadbe Mr. Anton Bogulin ml. vso pohvalo. Pritem nastopu ie zadobilo občinstvo v naši naselbini še Ie prvi poim, kaj pravzaprav ie slovenski Orel in Orlica. Rojaki, sedai, ko vidite. kako plemenita in vzvišena je orlovska ideja stopimo vkup in pod-pirajmo to idejo. Vi slovenski Orli in Orlice, Vi ki ste naša prihodnjost. naš ponos. Vi pa krepko naprej! Vaša neprestana deviza nai bo: Naprej! od bo i a do zmage za krščanske ideale! Da nalete razni ljudje na razne težave in nadloge v življenju je vzrok to, da krenejo v življenju na pot, ki vodi k težavam in nadlogam. -o- Nada je čudovita, in vsakdo, ki jo ima je srečen, dokler jo ima. -o- Kakor hitro sreča postoji pred tvojimi durmi, prav tedaj te prično nevoščljivo gledati tvoji sosedi. ************** KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1923. je krasna knjiga. Vsebuje.256 strani. Koledar dobite pri lokalnemu zastopniku, ali pa pi- ... .. , I - —C... M. u uit i. K, ,o pumi! Vadbe- Se lim .m°ra dfU ™llko P"-------------—ya u, eib žival ne pozna nikakega na- obzirnosti do drugih in ki znajo go- tz?an,?.,za ,zvrs,tev telovadnih točk, §|te na nag UDravn;$tvn Rn. predka. Lastovka s, gradi svoje gne- voriti pomirjevalno in blažilno. da £ so ph pri svoiem nastopu tako iz- ™ zdo ravno tako, kakor si ga ,e sra-Lomiriio razburjene živce Tak mož! borno izvršili. Nastopili so najprvo sezite po tej krasni knjigi, dila preo _>ooo. 4000 ali še več tisoči je bil Father Tomšič — \ai počiva mali šolski dečki. ki so prav iinenit- OOkler n* noiripT leti. Bučela nabira med in si gradij niegova duša v miru'" no in točno izvršili svoj nastop. Ob ravno tako celice, kakor si jih ie| Krasne besede, ki kažejo kako činstvo jih ie z veliko zanimivostjo gradila pred tisoči in tisoči leti. so znaij ceniti plemenitost značaja občudovalo. Zatem so prikorakale Človek pa vlada nad materi jo. j tega slovenskega duhovnika tujci in snovjo, ker ima dušo, ker ima ra- nekatoliki. zum. ker spoznava s svojim razu- -o 1110111 razmere med vzrokom in učin- PRISELJEVANJE TEKOM TRE kom. človek si lahko vstvarja splo-šne pojme in sodbe, on pride naravnim zakonom na dno in jih uporablja. Žival pa--in nai bi si bi- la še tako razvita — — o tem duševnem razmeriu v naravi ne ve ničesar. Če ravna žival tako. da to ravnanje odgovarja namenu, je mislil nekdo drugi mesto živali, ali P»oer. ki vodi žival po njenem dekleta, ki so s svojo izurjenostjo skoro prekosile fante. Dekleta 'so s svojim izbornim nastopom napravile zelo velik litis na občinstvo. Tret- , ii so prišli naši ta veliki Orli. že ko | so prikorakali v dvorano jih ie občinstvo burno pozdravilo. Ti pa so nastopili z vso resnostjo in pokaza- TINE FISKALNEGA LETA. New York (jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Tekom meseca ok-,.1... • - -t rw 1 » „ . nastopni z vso resnostjo m poKaza-tobra ie prišlo v Združene Države 1 * , - , - , .. ,, . .. Ii občinstvu, kai pravzaprav ie slo- in bilo pripuscenui 46.6^0 nrisenen- t • 1 t 1 j -1 •u • • 1 - i • ■ venski Orel. Telovadne točke so iz- cev iz onih oezel. iz katerdi ie pri- . - • ■•, «• • - 11-, vrsih točno in resno in občinstvo ph sel je van ie omejeno na določeno kvo- • 1 j i . , . • • . je pri vsakem odmoru burno po- tu, t. j. iz vsega sveta razun ame- 1 111.' 1 -ti u 1 - 1 - 1 ■■ , 1 zdravljalo. Krona celega nastopa pa riskih (lezel in onih azuatskih de- dokler ne poide! Naročnino pošiljajte na: "AVE MARIA" 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILLINOIS. nn_ - , . . . .. ... . . t t ie bilo skupno korakanie deklet in na 1 zel. iz katerih je pnselievanje sploh r 4 • f ••• 1 ' 1 v fantov v umetni formacip. Lmetno J. KOSMACH. xS<>4 W. aand SU Chicago. DL Rojakom fte priporočam prj nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ J A, KLJUČAVNIC IN STEKLA. PreTiimem barvanje hii zunaj in aao>. trmj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. obrnite se rselej na arojef«, rojaka f ravnem najronu instinktu ali mi i • ... laniov \ umetni iormacin. umetno i , udguuu, lnstinKiu. an pa Prepovedano oziroma — v slučaju « 1 • --i- * 1 1 1 človek ki je nagon v gotovi smeri Japonske - omejeno le na gotove ^rakanl%so l?vrs,h tako krasno da izuril. Žival ne bo nikoli iznašla kai| razrede prebivalstva. Skupma me-i ,lh, ^ ^^erm opazovalec obcudo-1 novega. O sili. moči človeškega du- sečna kvota na znaša -. -61 iz če val: K° S° kofakah ,z dvorane je gr- | ha pa nam iasno dovoli nričaio na- c, : a \ ' • t- * - ' "telo ploskanje in nazdravljanie ob- - i^ .i.uu jasno oovoi, pricaio na , sar je razvidno, da priselievanie se Pozdmvliali «mn sega časa iznajdbe. Znano nam je., daleč ne dosega dovoljenega maksi-% ec casa" 1 ozdra^ball smo kako se slypi. mutasti. gluhi edino s niuma. ' tipanjem, s čutom tipanja priučen Izčrpale so svoio mesečno kvoto NAPRODAJ le nekatere dežele z malo kvoto.i I ^ je dobro idoča gostilna v sredi slo-l za- $I5o, $300, $500, $1000, $£500 m $200* ' smrtnine. Za holnišk-n nnHnnm Uk. raznim vedam in znanostim. * Človek ima nadalje tudi dar ie-zika. s katerim izraža svoje misli. Ker žival nima nikakih misli, nima daru iezika. Razni glasovi, s katerimi živali vabijo, kličejo, svare dru DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND. O. V društvo se sprejemajo člani od 16 i do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko kot na pr. Reka. iz katere ie bilo pri-! » , . _ . - ~ , .. .. ... , • • x- . - smrtnine. Za bolniško podporo pa se lah- pu sceni h priseljencev, docim me- venske naselbine v Chicago. Natanc-: ko zavarujete 2a $7 aK pa $u r;a teden_ sečna kvota znaša le 14. Španska iclneiša pojasnila se izve pri lastniku V društvo lahko vpišete tudi otroke od izčrpala že svojo celo letno kvoto. na . — _ _ Jz Jugoslavije .katere mesečna ge živali, so samo znamenja za to, kvota znaša je bilo pripušče- 17^0 W. 22nd Street, kar zaznavajo s svojimi čuti. nih v Združene Države tekom o k to- CHICAGO, ILL Človek ima samozavest in lahko bra 1/264 priseljencev, lugoslavijai , , ^ , * „ i a -t '» f- 1 1 t -1 1 * * ^ 1 r ii 1 . < 1 elepnone: Lanal 21 -»7. rece: 1AZ. Kakor httro l)o re !ni toraj v tekočem fiskalnem letu kel moi konj "jaz."'--pravi Kant! še nikdar prekoračila svoie mesečne ———- ---.pa bom stopil raz sedlo in j kvote. se pred konjem odkril. Človek ima vero. on spoznava Boga. svest si ie svojih dolžnosti, človek ima vest. Vsega tega pri živali ne naidemo. ker te lastnosti so duševne. Kakor vidiš, prijatelj, ie vendarle velikansk, in sicer BISTVEN razloček med živalijo in človekom. TO IN ONO. Viktor H. Arnold, bivši chicaški prodajalec bondov. ie v New Yor-ku najel veliko dvorano za vse ne-delie celega leta in tamkaj pridiguie svojim poslušalcem o "enostavnih resnicah biblije." — Uboga biblija, za kai, za vse si dobra. Kadar jo bo Pa ta. "veleučni" razlagalec biblije kakšno polomil, kakor navadno taki gospodje, bodo pa brezverski časopisi upili: "duhoven erospod" "celi-batar" itd., kakor trdijo sedai o Elliott Padricku. Celo brodovje z raznimi alkoholnimi pijačami na lcrovu, ki so vredne več milijonov stoji pred New Yorkom zunaj trimiljne meje. Res prave tantalove muke! Oni bi radi sem, prohibicijonijski uradniki pa tie. pa ie obema prepovedano. Drugi bodo pa že našli sredstvo, kako se pride do ladii in ž dragoceno kapljico zopet nazaj. Llovd George je dobil, kakor govore zadnia poročila o angleških volitvah "zasluženo plačilo." kakor ga ie dobil svoje čase Clemenceau in veliki Wilson. Politika ie pač brez srca in njena pota so nerazumljiva. To gotovo trdi sedaj politični lisjak George. Ernest G. Hastings l'drv-goods ekonomist" namerava baie rešiti zadovoljivo sedanje delavske zahteve. On pravi: "Delavske plače morajo doli. A cena blagu pa gori.'' Če ima imenovani ekonomist popolno- ma zdrave možgane tega ne vemo, prav lahko pa trdimo, da Hasting nima pravičnega srca. Priporočali bi, da bi sra vtaknili za par let v kako zaduhlo tovarno ali rudnik in tam nai bi na njegovih zaslužkih prakti-cirali metode, kakoršne on priporoča za rešitev delavskih razmer. Prav privoščili bi'mu za en čas! V Franciji, kjer ie framazonstvo in drujri antikatoliški duh tako bui-no cvetel zadnieera polstoletia. so oričeli uvidevatl. da so raznih moralnih ran, s katerimi ie francoski narod splošno zelo okužen zlasti po mestih krive edino šole. v katerih so vzgajali mladino framazoni in drugi brezverci. Po južni Franciji, kjer je še ostalo, kolikor toliko v zadnjem polstoletju. katoliških šol, ie mladina moralno na veliko večji stopnji, kakor po gotovih drugih delih Francije, odkoder so duhovnike izgnali in katoliške šole pozaprli. Sedai so pričeli celo francoski zagrizeni liberalci vabiti na sodelovanje pri izobraževanju mladine nazaj katoliške učitelje. Ali ni to. velikansko priznanie katoliškim šolam? Hej. hej. slovenski koritarji na Lawndale. ala Zvonko. Zafrknik ;n Mulek ali Vas kai to boli. ko se vaši sodrugi po Franciji trkaio na prša in ^avno priznavajo svoj greh??? Od 1. jtiliia do 31. oktobra ie prišlo iz Jugoslavije in bilo pripušče-11 ih v Združene Države 4.108 priseljencev. Ker vsa letna kvota za Jugoslavijo znaša 6.426, ie 1. novembra preostajalo (po nekaterih odbitkih na račun ltne kvote.) še 2,068. prišel, ki se smeio priseliti do konca fiskalnega leta. t. i. do ^o. junija IQ2V Ob sedanjem toku priseljevanja bo Jugoslavija izčrpala svoio letno kvoto bržkone v drugi polovici decembra. I^otem bo priselievanie iz Jugoslavije ustavljeno do začetka novega fiskalnega leta. Kadar žena zapazi, da je njen soprog srečen in zadovoljen, tedaj ni dolgo, ko postane sama otožna in nezadovoljna. PAIN-EXPELLER VAM BO POMAGAL! Če je poklican Pain-Exppller na poteč, bo BOLEČINA hitro pre magana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatizrua, živčne potrtosti, nevral-gije, bolečin, krčevitega trganja, si nabavite steklenico tega močnega, zanesljivega družinskega liniruenta ter ga vdrgnite. Pristni Pain-Evpeller nosi naSo SIDRO varnostno znamko. Vse drugo je ponaredba. 35c in 70e. v lekarnah ali od F. AD. RICHTER & CO. 104-114 Sooth 4th St., Brooklyn, N. T. i do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo* zboruje vsako 3 nedeljo » j Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1113 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Za-krajšek. tajnik John Vidervol, 1153 E, 61 st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek ml, blagajnik A. Basca, nadzorniki Antoo Vidervol. Ant.. Strniša in Josef Zakraj-I šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar' Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe-terlin. VSO ODPRAVO OD 6LAYE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljšo trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke .spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete grevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! Denar je zelo težko dobiti; še težje ga je pa obdržati. * J J. DY0RAK k CO. 1853-1853 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. :LOV. XAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glasa : ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 6708 Edna avenue. — Blagajnik: Frank Matjasič 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-lič, 6411 Varian ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. a5.t K. S. K. J. V CLEVELANDU. DHIO. V društvo se sprejemajo člani od 16» do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7. na teden bolniške podpore. V mladinski oddelekT se sprejemajo otroci od 1.—-16. leta starosti. Dr. zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knausovi dvorani. Asesment se plačuje samo na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna poiasnila dobita lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih. Predsednik John Widervol, 1153 Baal 61st Street. » Podpredsednik Joseph Žulič. Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 61st St. Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ava. Nadzorniki John Zulič. Anton Strnila n Josepfc Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drečnik. Dr ravnik Dr. J. M. Seliskar, EDINOST" ZADNJA PRAVDA. ROMAN Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybašek "V gozd je šla po dračje. Koš postavi na štor, seka, naklada, nič hudega se ne nadeja. Ko je gotova, sede. roke vtakne v obramnice, sršeni pa iz štora kakor iz panja nanjo." "Eli," zastoka Martin, kakor bi sam vse to čutil. "Otepa se s predpasnikom —" "Še huje —" "— beži, kar more, z bremenom na hrbtu, izgovarja božja imena, kliče na pomoč, sršeni so ji že v laseh, v ušesih in očeh ; vendar je imela še toliko moči. da je pritekla k lončarju s košem. — Tam je padla in o-medlela. — Polili so njo in sršene z vodo. obudili so jo seveda in jo spravili domov, ko je zatekla ko sod. Proti večeru pa so ji že zvonili zadnjo uro." "Revica —" "Stari Kminek si je včeraj zopet odsekal prst —" "Kaj ne poveš!" se je zactvlil Martin, ne sočutno, ampak presenečen, skoraj radostno presenečen. Stari Kminek je prišel namreč občini na vrat, ko so iz njega že izsesale dunajske tovarne in beznice zadnjo kapljico soka. Radi krive prisege je n^l odsedel še v nekem nižje-avstrij-skem zaporu skoro celo leto in ko je prestal kazen, so ga poslali po od-gonu v domovinsko občino. Tukaj ga sicer nihče ni poznal, a sprejeli so ga kot nujno zlo: v bajti občinskega pastirja so mu odkazali stanovanje in odredili, "naj se sam preživlja." "Kako se bom preživljal? Ali naj se grem past na travnik?" je vprašal predrzno. "Kakor veš! Kar pasi se. če te je volja." so mu mirno odgovorili. Da. ko bi bil bolehen, za delq nezmožen, obnemogel starček, dovolili bi mu. da hodi "po številkah;" vsak dan bi mu dajal drug posestnik hrano in stanovanje. Ce bi se pa ne mogel več ganiti in bi bil prikovan na posteljo, bi ležal v pastirjevi bajti; pastirjeva žena bi mu stregla in pospravljala in imel bi pravico, "poslati jerbašček," in vsak dan bi imel drug gospodar dolžnost napolniti 11111 ga s hrano in vrniti pastirjevi ženi, tako da bi se najedla Kminek in njegova strežnica. Toda tak Lazar še ni bil Kminek. Je sicer že slaboten — toda šteje komaj petdeset let; dela si lahko poišče in ga tudi najde, samo če bo hotel. Pasti živino, nabirati gobe, trgati sadje, presti lan. plesti nogavice, vse to bi znal opravljati, pa naj se torej česa poprime. Kminek bi rad pušil, rad bi se napil žganja — pa ni groša. Gre torej beračit; kruha noče; za novce mu je. "Seveda, a moraš nam pomagati seno metati z voza, pa dobiš za tobak." — In že so potisnili Kminka v stog na kup sena, in takoj ga mora jemati z vil, tlačiti ga. nositi k steni, če noče. da se ne zaduši. Pot mu lije raz čelo, prah ga je. vonj ga duši. preklinja delo. ki ga ni vajen ; kmet pa se le smeje in meče z voza tolike povesne, da jih Kminek ne more sproti pobirati. "Svinjsko delo." je pljunil Kminek in se spustil po gladkem senu na pod in se pridušil, da ga do smrti nihče več ne spravi gori. Toda žganja je zmanjkalo, tobaček je pokadil, nepremagljiva sila ga pelje v drugo hišo. "Bom dal, bom dal," kima gospodar z glavo, "toda poprej boš oklestil voz boste." Gospodar ga pelje h kupu zelene hoste. ki diši na dvorišču kakor lekarna. Gospodar toži medpotoma: "Drugega dela imamo čez glavo, pa ne moremo opraviti tega, pa nem je na potu in tudi stelje potrebujemo." Po stavil je.Kminka k tnalu, podal mu sekirico,>o-kazrfl mux kako se klesti, in- ga uvedel v delo. "Levičar si," se je smejal kmet, ko je vzel Kminek toporišče v levico. "laz vse^z levico; jem, pijem in bijem z levo," se smeje tudi Kminek 111 delo mu ugaja. Klesti rad, ker stoji zunaj; če lepo, si postavi tnalo v senco pod drevo, če pa dežuje, se preseli pod streho in se zlek-ne na dišečo, prožno hosto kakor na žimnico. kadar ga je želja počiti. J ako klesti, seka vejice na drobno, okleske pa meče na kup in jih ravna v butare. Komaj je pa klestil teden dni, je zavpil, da se je slišalo po vsem Klenči, in že mu je visel palec desne roke samo na kožici. In še to mu je coktor prestrigel, obvezal roko. palec pa dal v steklenico s špiritom k drugim prstom — imel jih je že celo vrsto — in Kminek je nekaj časa pestoval roko — jo nosil na ruti in hodil po gobe. Gozd se mu je priljubil da, pravili so celo, da se je 1 >i 1 v tem času naučil tudi nastavljati zanjke. Rana se mu je celila, a še ni bila'popolnoma cela, ko se ie postavil k jtnalu, da poskusi, "kako bo šlo brez palca." in ta poizkus je plačal s kazalcem. Vsa občina je vedela, da je sedel Kminek v zaporu radi krive prisege, in ko si ie sedaj odsekal že drugi prst. so vsi napeto čakali, kaj se bo zgodilo še dalje. In zgodilo se je. Prejšni dan si je bil odsekal tretji prst. tako da mu je sedaj ena roka popolnoma pohabljena. Spolnilo se |je. kar so vsi slutili, krivoprisežnika je kaznil Bog. . . Zato ga Martin ni pomiloval, samo čudil se je božjim naredbam in ir.a skrivnem se skoraj radoval v duši. da je lopovščina kaznovana. Nje-j go ve mu čutu za pravico je bilo zadoščeno in vesel se je vračal s travnika domov. Solnce mu je bilo potegnilo iz glave vso bolečino, voda iz studenca mu je popravila po pivu pokvarjeni želodec, žeje ni čutil več, srmo lačen je bil, da bi žeblje grizel. Zato je hitel že prej kakor navadno s travnika in Manca mu je bila za petami. Videla je. kako je ta novica veselila Martina in kako seva zadovolj-nost iz njegovih oči in obraza. "In še nekaj se je zgodilo." je rekla v tretje, "samo ne vem. če ti smem povedati." "Le povej." je zahteval, skoro ukazoval Martin. "Zgornji so nam včeraj ubili kokoš." "Kdo? Adam?" "Ravno 011! Sam je krmil kokoši, ker Dodla sedaj ne more; naša jj rčica se je bila pomešala med njihove. T.oš šla mrha!' je zavpil Adam, udaril je, in po njej je bilo. Prijel jo je za perutnico in vrgel čez pregra-jo k nam." Tu je umolknila Manca, kajti Martin je grdo gledal, obrvi so mu lezle k nosu, čelo se mu je gubančilo. zobe je stisnil, vse obličje mu je potemnelo. "Nadaljuj!" je velel strogo. SRŠENI. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO ^ HI? Hjh X * * * + + + * + * * POZOR! NOVA GOSTILNA POZOR! Cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam, da sem pričel gostilniško obrt. Vsem Slovencem in Hrvatom se najtopleje priporočam za obilni poset. Pri meni bodo na razpolago vedno najfinejše smodke. cigarete in tobak. Poleg izbornih mehkih pijač itd. bo pri meni tudi vedno na razpolago fini prigrizek za cenjene goste. LOUIS MAJCEN Slovenski gostilničar 436 West 29th Street, Chicago, III. + + * + + + + * + * + V? se priporoča za nakujr MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo naj krasne j še ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. Nei^ceK FOTOGRAF1ST 1439 W. 18th St., oor. Albart, Chicago, 111. Phone: Canal 1534. ft "ŽELEZNA PRALNA PEČ" 1 a peč je zelo pripravna za perilo. Na to peč se lahko postavi pralni kotel, v katerem v kratkem času zavre voda in se perilo skuha. To pec lahko postavite v klet ali kamor Vam bolj prija, kjer že imate bolj ugoden prostor za pranje. Po zimi pa to peč lahko porabite za greti Vaše sobe, ker hitrejše Vam segreje hišo. kot katerakoli druga peč. V njej lahko kurite s premogom ali drvami. Poleti jo lahko rabite za kuhanje, namesto. da bi kurili v velikih pečeh, kuhate na tej ki potrebuie le malo kuriva. Naročite si jo takoj in pišite na zdoljni naslov kar v Vašem domačem slovenskem jeziku in priložite $10.00 Obratno hoste prejeli peč. od katere boste plačali sami ekspresne stroške. BEN J. EICHHOLZER, TRGOVINA RAZNE ŽELEZNINE IN POHIŠTVA 527 Main Street Forest City, Pa. ^^^ rf* Hfe* Hft? X + + + + * + * + * + * Dolžnost Slovencev v Chicagi je. da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik. »55 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. * * * * * * * Nek naš naročnik nam piše: "— Vaš "Stražnik" v "Edinosti" ie iz-boren! — Tega ie bilo že zdavna treba. — Pe-Terček že cvili in zmerja z barabami, ker ie prekilav. da bi znal pošteno odgovoriti in pre-babji. da bi priznal svoie in tovarišev lumpariie . . Njegovo cviljenje nas ne bo ostra-šilo. Nai le cvili. Če se ne bo poboljšal, bo moral še velikrat cvibtu -o- laz zase imam stokrat raiši. da mi Pe-Terček pravi baraba, kot ie storil zanie dni, kakor da bi mi potemv ko bom zapustil Ameriko cial spričevalo: Škoda ga ie. dober duhovnik ie bil. Ji: * * ' Torei petnajst tisoč dolarjev ie še ostalo Kristanovega fonda, za katere se zdai kakor sestradane vrane za odpadke tepo Prosvetarji in Pro-letarci. Zaenkrat so se tisoči prisodili Proletarcu. Mi smo sicer prepričani. da Slovenci nimamo večie sirote, kot ie on, ne tu. ne v sta-irem kraju. Vprašanje pa ie. če so naši ljudje imeli take sirote pred očmi. ko se ie ta fond zbiral. laz mislim da nihče, kar iih ie poštenih. Vsak, ko bi bil vedel, za kai poide )bi bil kolektoriu raie rekel: Tu imaš en dolar, da mu daš zadnjo milostno brc?>. Zato ie pa denar, ki ie še ostal ker tra Kristan ni mogel zapraviti last tistih, ki so ira zbrali. Mi jih s tem pozizvljamo. nai se pri pristojni oblasti oglase, povedo, pod kako pretvezo se ie nabiral in za kai se zdai deli. Prič za to še na stotine živi mej nami. Nai zvezna vlada zve. kakega izselieni-škega komisaria za lugoslovane nam ie belgrajska vlada poslala in nai mu pokaže pot za Savičem. * * * Ce na Cortlandu hočeio. da bo.to vsa i niih sirote v starem kraiu deležne drobtin Kristanovega fonda, nai se požuriio. Prošnje ie vlagati na uredništvo Prosvete. * * * Te dni se vrši mei hudičem in Zvon ko Novakom boj za prvenstvi^ kdo boli križ sovraži. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Tomažek že ni bil. Soseda, ki je prišla vasovat k sosedi; "Ti. tvoji otroci so ti pa že zopet rozine pobrali iz predala. Poglej, po tleh so raztreseni pecli." Kaj mlajši sinček Tomažek se na peči (oglasi: "Jaz jih že nisem, jaz sem moje s oecli t. red pojedel." -o- Velikodušnost. Natakar gostu, ki mu je dal sam en vinar napitnine: "Oprostite gospod, vi ste se gotovo zmotili, dali ste mi samo en vinar?" .„ Gost: '"Oh prav nič. manj jaz nikdar ne dam." -o- Gospa X.: "Kako ste se vendar seznanili s tem drugim možem?" Gospa B.: "Cisto enostavno, mojega prvega moža je z avto do smr-Iti povozil". * * * i Solnograški kardinal Haller, ta-jkrat še navadni prelat, je prišel v j neki dunajski hotel. Takoj je opazil. da se je družba mladih napred-njakov v kotu spogledala, češ. tega si moramo pa pri voščiti. • Mej pogovorom o nekem novem mostu čez Donavo. pravi eden: "faz mislim, da če bo ta most držal vse debele dunajske "farje." se lahko izroči prometu." Haller mirno vstane, se postavi pred "napredno'* družbo in odvrne: "Jaz pa mislim gospodje, da bi bilo za preskttšnjo najbolje, če bi se vse dunajske "naprednjake" nagnalo na ta most. Ako jih bo držal ie prav. je soliden, ako ne bo pa še bolj prav." * * * Oče svojemu sinu študentu: "Xo Nace. kaj ste se pa letos učili v šoli?" Nace: "Logiko smo se učili, oče." Oče: "Kaj je pa zopet to, ali se reče to točo 'delati ?" Sin: "Ne. oče. logika je znanost, ki nas uči prav misliti in dokazovati. Vidite, tu so tri klobase. Jaz vam pa lahko dokažem, da jih je pet. ker kjer so tri, tam so tudi dve. Tri in dve je pa pet." Oče malo, pomisli in pravi: "Veš kaj Nace. tri bom jaz pojedel, dve pa tebi pustim/* * * * Komur razodeneš svoje skrivnosti, onemu prodaš svojo svobodo.