DOLENJSKE Holcujslvc Novice iKliajaj» vsíiIí f-tilrluU; iik« : : jc ta dan pi'aziiik, dan j)0[)rej. : : (.'eiia jim je za celo leto (od april» do aijnla) 3 K, Ka jxd lela 1-50 K, NaroËiiiiiii za NetiiCijn, lïosno in dni^jc cvi'0])skc tliîiave znaSa 3*00 li, za Ameriko 4-Ó0 K. Jiist in oj^lusi S6 pluĚiiJftjo tiapioj. : Vso uškodvat. Piilen-tarje pa s sojm bombam, k sa jh metal nad Iblana, nisa driizga iiaredcl, kukr par liikn u zemla. To sa „spuminske lukne" in č se kerkat kdu sputakne, tku k sm sc jest, pa se prcci spoune na sramoten ubisk, k sa ga 'lašk luft balone prredl nad Iblana. Kadar u pa vojska fertik, uja jia tiste liikiie zasul in uja na tistb mesth zasadi frgismainiht. Kdor u tist frgis-mainibt ntrgu in piišiiofu, bu preci začeu kihal in pu tm kihajne se u tku sprmenu u sojm src, d nekul nou uhenm Lahe več zaiipu. Na svidcne! V. li. te zalitcvc iii to stališíe natanko ujemajo s ci)jc!ti iVamasoiisiva?! Zato tudi iiî pretirana trditev, da laviio traiiiasoiiska diplomacija v Londonu in Wasbingtonu zavlařuje vojsko in nasprotuje inîiii, ker je jii'epriiana, da bo svetovna vojska strmoglavila zadnja dva zadržka svetovne republike, ki prideta Še v poštcv, naitireč osrcdtiji velesili. Naj bi si nagi državniki dobro zapomnili besede, ki jih jc pisala nesrcfina Alarija Antoinette svojenut biatu, avsti'ijskeiim cesarju Leopoldu II.: „Varujte se pač tam doli vseh prostozidarskih zvez! Gotovo ste bili žc opozoijeni! Na ta način liofiejo ti zlocinci (inonsires) priti v vseh ileželali do svojega cilja. Bog naj varuje pred tako nesreCo mojo dotiiovino (Avstrijo) in Vas!" Dopisi. Iz Gotne vasi pri Novem mestu. Kakor isti dati po več krajili na Dolenjskem, je obiskala tudi uas v i>etek, dne 20. julija zvečer Luda nevihta. Okoli S. ure pa je vdarila strela v kozolec posestnika Franca Grašič, h. št. 20. V liipu je bil v ognju kozolec, ki je bil poln žita (pšenice, 1'ži in soržice) ter pogoi'el do tal. Med tem pa so se Še vneli Itlev, pod, Šiipa, listnica in drvarnica ter pogorelo vse, kar ni bilo zidanega. Uničeni so vsa lurva, gospodarski stroji, veliko dil, vo», sani ter spiob vse gospodarsko orodje in gospodarske potvebšíine. Ogenj so je raz-■ši)'jal v taki naglici, da je bilo v četrt uri vse v plamenu. Ker je vlekel veter proti vasi, je bila nevarnost za vso vas velikanska, ko bi ne prišla poiuoĚ še pravočasno. Pi'vi so bili na lici nesreče uslužbenci ktiietijske šole na Grmu, ki so s svojo lastno brizgalnico delali pravi Čudež ter tako omejili ogenj in rešili saj bišo in svinjak. Ko bi došlí le-ti samo nekaj luinut pozneje, bi bila tiiorda izgubljena cela Gotna vas. Prihitela sta pa tudi prav hitro kandijsko in novomeško gasilno društvo tei' s svojo požrtvovalnostjo pi'e-prečila gi'ozen vaški požar, iivalevredno so pa storili svojo dolžnost pri gašenju tudi vrli sosedi in drugo občinstvo. Živina se je rešila. Škoda znaša okoli 20.U0U K, zavai'ovalnina na poškodovane -stvari pa le ïilOO kron. tz Semiča, Dne 15. julija 1917 je pi'oiuinul na Krupi sennške Župnije v Belo-krajini obče znani Valentin MalnariČ, v 75. letu svoje slai'osti. Po svojem poklicu je bil mizar, vendai' se je poleg tega pečal z raznimi drngiiui rokodelstvi. Izvrševat je vsaktero delo kleparstva in sobnega slikarstva, zlasti ga je bilo videti čestokrat na cerkvenih stolpih in strehah, kjer je izvi-ševal poleg kleparstva tudi vsako zidarsko delo. Tjotil se je vsakega dela, če je bito Šc tako zamotatio. Ako ga je kdo opozoril na težkoČo l.ega ali onega dela, je vedno mirno odgovoi'il: „Bomo že porihtali", in res se mu je posrečilo vsako se tako težko delo in ga je dovršil vselej v občno zadovoljstvo. V diu-Žabneni občevanju je bil povsod priljubljen. Znal je govorico vedtio tako zasukati, da je dobila šaljivi značaj. Pri svojih obiianili je užival vse zaupanje; bil je več let župan in občinski odbornik občine Višnji-vrh, ki ni nikoli iskal i>ri svojem poslovanju svojega dobička, ampak iiuel je vedno korist občine pi'ed očmi. Bil je tudi dober oče svojim oti'okom, njegovi trije sinovi so vsi vojaki, najstarejši, ki je gospodar, je bil ranjen v vojni in je sedaj doma kot i-ekonvalescent. Ne-le njegova rodbina, ampak linli drugi Belokranjci ga bodo lii anili v blagem sjio-minu. Naj v miru počiva! iz Adiešič, iy. julija. Zopet nam je poročati, da je umrl eden naših fantov-vojakov, ki je dal svoje mlado življenje za dom in cesarja. Iz Giadca je prišlo poi očilo, da je 'umrl tam v vojaški bolnici Frančišek Požek, mizai'jev sin iz Dolenjec, h, št. 27., 30. junija za jetiko, kateio bolezen si je nakopal v vojni vsled liudega preiilajenja in ker je bil v različnih bojih tudi parki'at ranjen. Bil je stai- še-le 21 let in iziMÍen mizar in izdelovalec cementne opeke. Škoda udadega življenja. Koncem junija se je pojavila pri nas, gotovo vsled silne vi'očine, na svinjah nalezljiva bolezen rudečica, za katero je poginilo okoli 16 prašičev. Sadje, ki je pri nas letos mestoma dobro polno, jabolka, hruške in deloma tudi slive (Češplje) vsled hude vročine in suše, vsaj se pri nas ni zadosti namočilo že od aprila, odpada. Trto pa po nekaterih vinogradih močno napada gi'ozdna plesnoba. Iz Črnomlja. V petek, dne 20, julija, okrog r>. ure popoldne, so se začeli zbirati pogubonosni oblaki nad Belokrajino. To je bil tako strašen vihai', kakršnega ne pomnijo niti stari ljudje. Ob (i. uri začne padati toča, lako gosto in močno, da je razbila precejšnje število šip. Skoro vsaka hiša ima nekaj šip i'azbitih, nekatere celo po 20 in še več. Opeka, vsa i'azbita, je iiadala raz streh na tla; zdelo se je, kakor bi se liiše kar rušile ter podirale. To je bilo nekaj groznega. Ljudje, vsi prestrašeni, obupatn, so zdihovali, jokali... Ubogi ])astirčki z živino lui pašnikih. Živina se Je vi'tela po cestah, ni nikamor mogla, pastirji — vsaj nekateri — pa so našli zavetje v bližnjih pristavah. Toča je oklestila vse sadje, ki je bilo tako polno ravno letos, vso koruzo, fižol, z eno besedo — sploh vse, kar je na njivi. Ni v, JtitoNU-HaJoS: Tiranom. Pokonci nosite glave svoje kot-da vas nebo obžarja, kaj vam je niari ubogih podložnih, ko v a m srce svobodno udarja. Jezero kalno temnih strasti zlokobne vaše oči so, pač so že gledale kras narave, lepote dušne videle niso. Vaša pest iti beseda vasa vse dneve trpljenja nas ranja; ni vas še srečala misel, ki pravi, da nekdaj napoči nam zarja nekdanja... Lublin, 17. aprila 1917. V tvoje naročje ... . v tvoje naročje oj, domovina sprejiid me zopet, sprejmi me sitia zvestega tebi na veke... Vidim to v duhu žalostno vdovo, v zarji škrlatni sanjaš že novo dobo veselo življenja. Zopet bo cvetje č^lo krasilo, mnogo stoletje bo govorilo slavo o tvojih sittovih. V tvoje naročje . vračam se ljubo; ti me ohranja.š, ti pred pogubo čuvaš me mrzle tujine... čiidii! Tríča je padala z.največjo silo celih iniiiut ne|)rcneboma in je bila debcli^jša od orehov. JI vala Bogu, da so vsaj p.še-nico zvozili žé preje domov, Vihar je bil tako močan, da je izruval sadna dj'evesa, (la, celo hraste s koreninami vred, in pre-vrgel dva kozolca polna pšenice. Vse je \iuičeno; koruza, ki je glavni pridelek, je oklest ena, razcefrana. Zato ni čuda, da ljnd^^tvo z bojaznijo in s strahom gleda v lu'ihoilnje dni, kako se bo iireživelo. Zato je dolžnost, da se priskoči bednemu belo-kranjskemn ljudstvji tia pomoč! sedemdesetletnici cA Dne 31. julija poteče sedemdeseto teto, kar je bil posvečen r rnaSnika preč. gospod kanonik Mihael Tavčar, dekan in župnifi v Žužemberku. Mnogozaslušni duhovnik, ki je obhajal Že svojo zlato in demantno sveto mašo, doživi zopet jubilej, ki mn radi silne redkosti niti pravega imena ne vemo. Zasluži vsekakor biti imenovan: jeklena sveta maša. Obžalujemo, ker velečastiti gospod jubilant radi oslabelih nog ta dan skoro gotovo ne bo mogel opraviti presvete daritve. Ker se torej ne bomo mogli udeležiti težkopričakovane in pomenljive slovesnosti v Žužemberku,, se ga bomo spomnili, blagega gospoda starčka, vsaj doma pri sveti maši in mu voščili prav iz srca: Bog Vas ohrani, prečasiiti gospod kanonik, jeklenoniašnik, še do skrajnih mej človeškega življenja, ter rosi na Vas z darežljivo svojo roko obilico nebeških milosti in blagodarov ! Dekanijski duhovniki. Spomin na vojne zvonove. XVIII. řiupnija Ajdovec. Oddali smo vojni prt Župni cerkvi sv. Troj ice srednji zvon s. premerom 93 cm, visopino 69 cm, težo 402 kg. Imel je podobe: Kalvarija, roŽni-venska Mati božja, sv. Antoti z .Tezusčkom. Napis sledeči ; Opus Joannis Jakobi Samassa Labaci 1802. Podružná in pokopališka cerkev svetega Nikolaja na Sel i h je oddala srednji zvon 8 premerom 6tí cm, težol7r)kg. Okrašen je bil s podobami : Kalvarija, Brezmadežna, sv. Nikolaj. Napis: Nr. 705, Opus Antonii Samassa Labaci 184S, Isto pot bo moral iti še mali zvon pri župni cerkvi s premerom 79 cm, viso-čitio 60 cm, težo 280 kg. ZaljŠajo ga podobi: Kronana Mati božja in sv. Notbui ga. Ima napis: Opus Joannis Jacobi Samassa Labaci 1802. Znamenit je veliki zvon župne cerkve. Meri v premeru 118 cm, visok je 93cm, težak 1008 kg.' Zelo lepi so na njetii orna-inentalni okraski. Krasé ga podobe: Sveta Trojica krotia Mai'ijo (to je tudi oltarna podoba v velikem oltarju), Kalvarija, sveti Boštjan,- sv. Florijan. Napis pod klobukom se glasi: Hec campana fvsa est in Uonorem ss, Trinitatis tempore advm rdi dni parochi Matiae Mavolt opvs Gaspari Franchi La-baceusis anno Domini 1697. Na spodnjem delu zvona je napis: Fvgite partes adversae vicit enim leo de tribu Judae radix David allehija Cbristus rex venit in pace et deus homo factus est. Zvon je bil vlit v času, ko je bila cerkev še podružnica dobrniška, kajti Matija Mavult je bil Župtiik dobrniški. Ajdovska duhovnija je postala samostojna kot lokalija leta 1789 in bila v zadnjih časih povišana v Župnijo. Pisani podatki se začno leta 1760 še-le. Najbrže je kak požar v DobrniČah uničil prejšnje listine. Znamenita sta tudi zvonova podružnice na Selih. (Upamo, da oba ostaneta.) Veliki zvon ima v premeru 80 cm, visok ('»7 cm, težak kakih osem starih centov. Okrašen s podobami : Kalvarija, Mati božja z Jezusom in Žezlom. Napis: Ecce crvceiii Domini nostri Jesv Gristi fvgite partes adversae vicit. leo de tiibv J vda radix David allelnja A : D : ]t;];-i. Kdo ga je vlil, ni pisano. Zelo star je mali zvon. Meri v premeru 51 cm, visok je 4d cm, (ežak približno poldrugi cent stari. Nima nobenih oki'askov; tudi nobenih podob nima. Napis: Lienliart -j- Giesar bat ý mich gosen. Letnico je težko brati: 1534 ali 1537. Od Lienharta je nekaj zvonov po naši deželi, tako n. pr. kakor piše Lavtižar v svoji knjigi: Zgodovina župnij etc. p. 33, ilva na Kupljeniku, podružnici Bohinjske Bele od leta 1558. Tudi ondi se nahaja iiajns: Lietihart Giesar hat mich gosen. Pred nekaj leti je turški sultan podaril nemškemu cesarju 9 starih topov. Petero je vlitili v IG. stoletju, iitirje pa v 17. stoletju. Enega izmed leh topov je vlil Lienhai t vljjiibljani. Na])is na njem se glasi: Lietihart Giesser bat mich gossen zii Laibach, in dalje: Ferdiiiatidus Dei gratia Romanorutii [Jngariae et Bobemiae Rex. Oesai' Ferditiand je vladal leta 1556 do 1564. Gledé na.šili zvonov je treba tudi pristaviti, da so v letu 1816 storili neko zamenjavo z zvonovi tukajštijimi in z zvonovi podružnice sv. Petra v žužcmberški župniji. Velidar pa o vsej tej stvari ni mogoče kar nič gotovega povedati, ker se je ohranila samo stara listina o tedanji pogodbi; vendar pa ni mogoče dognati, kateri zvonovi so to bili, ali župne cerkve ali podružnice. Sklepa se, da so bili to sedanji podružnični zvotiovi. Rekviriratia zvonova sta bila odpeljana 16. februarja 1917. Oddaja zvonov je ena največjih žrtev našega vernega ljudstva. Zvonovina stane sedaj 16 kron kilogram, plačuje jia se cerkvam po 4 krotie kilogram. Z napravo novih zvonov bodo zopet ogromne žrtve, saj dobljen denar ne bo zadostoval; ali pa si bomo omislili jeklene zvonove. Kdor je kdaj videl, kako slovesno škof ali njihov namestnik blagoslavljajo zvonove, jih celo s sv. krizmo mazilijo, se mu je milo storilo, ko je videl, kako vojaki mečejo z zvoniku -blagoslovljene zvonove. Pa naj prinesejo doiuovini blagoslov težko za-željenega miru! Vojni pregled. Italijiiiisko bojiiiie, — S tega bojiSia se zadnje dni ni nič drnzcgii poročalo, kakor iiO. t. 111., da sc Jc ob Hoči na obeh straneh povišalo delovanje topidStva. ,Ie li to mir pred novim viliurjem, poka/.c prihodiijost. Kakor javlja „Secolo" h Liifiraii«, piedlagali so trije italijanski jioslanci, naj se nadomesti vže od leta I9ir> v strelskih jarkih iialiajajoče se vojake s ietami, ki so se iialiajalc dosedaj v za-Icdjn. Nato je izjavil vojni minister, diiiiimofïoCe tell Èet popoiiKimíi zamenjati, pně pa boče poskrbeti, da pridejo Se vse Čete v prvo bojno črt«. Stavili 30 veliko nad na načrt splošne ofenzive, a naša lispeSnaprotioťenziva na ruskem bojiSčn jim zna raCtin temeljito prečrtati. lliisko bojišče. — Dolgo pač ni hilu treba čakati ii:i «.spclie iisiSili [irotioilrcdli ob niskcm prodiianjn in zavzctjn nieHta Kfilnsz, kajti zaveziiiĚke čete so, kakor so iii'adiia ])0-ročila poročala, izvedle siniek Čez Kulusz, katerega so Kopet zavzele, ter pritegnile s tem snnkoin znatne ruske sile in s tem razbremenile drnge odseke, kjer je bilo pričakovati nii|iadc premočnih ruskih čet in » tem priijomogle, da se jc avstrijskim in nemSkini četam s protiolcnzivo, katero so pričele, [»osrečilo, ])re-idti ruske lostojaiike na široki Črti. Kako teíak poriiz HO 1 oživeti liiisi v Galiciji, nam javljajo poročila t. m. Mej Tuniopolom in Nadvorno se ntîiikajo tri ruske arnuide proti vzliodn. Taktično [íTebitje poštah» jc operativna zmaf|;ii se neprejilcdnc dalekoseiiiosti. Severna nemška skupina ])rckoraCila je na obeli straneh "j'iiniopola Scret, Srednja skupina prodira na obeh straneh Strype in sicer jnžno železnice Kozova-Gslrow (jtižuo 'i'a ni opola). Koraka v etapnem prostoru H. in 1. rnske armade, tedaj tem Zii lirljtom iu prodira y bok ruskemu trenn in kolonam, katere se mej lirzezany in od Na-rajoviic i>roti vzbodu nazaj pomikajo, Rnske divizije, katere so stale ob Narajovki in katere MC od' -J'J. t. m. ponoči umikajo proti Todliajee-linraaez, ziislediijejo sieer energično nase jim dosediij nasproti stoječe čete; ker jim je pa ])retito zajetje ])0 ol) 8trypi navzdol prodirajoči nemški Hkii]iini, zbralo je rusko vodstvo v najplići vse v etapnem prostoru nporaldjive moči, da ustavi severno črte Podliajce-'J'rein-bowla prodirajoči nemški naval, kar je ])0-vzročilo, dii se vrse od 22. t. m. Ijitti boji. Ker |»ii 80 VřiC iz [UMíítoni lii7,c/.aiiy-(jorcnja Niiriijovka vodeče cestc vSie zastiivijeue, nastaju v pntsUu'u líiiť/.acza veliku Kiiiwia nieil treuotii, ki Cirozi iiatlaliijc iiinikaiije ntííkili čet jako olcžkočiti. ]'o teíkeín |iorazu 11, in 7. rusko iirtiiudc j)rtsiljeiia je ijiia tmli južno Uiijestra jirodirajoiiii aniuulíi Koniilowa k iiin'ikaiijii. rtovražiiik se imiika, poimstlvŘi Sta iiisliiv ill iNaiJwonio ))reko liistrezyrke Solo-hviuskc |»roti vzliodii. Naše čete ga energično zasledujejo. Mej Taniojioloin in karpatskih prelazili je iioj v polnem tek«, Mej tem, ko doživljajo liufii v Ciiiliciji poraz za porazom, pričele 80 drngtí ruske anuailc severno I'ripjata, ob Moldavi in ob s])odnjem Seretii ofenzivo. Kakor iioroËa „Morningpost" 5Í3, t. m., so ruske banke v soboto zapustile lirody. — O zadnjem vpadu Kubov v Kalusz se javlja 2;î. 1. m. : Kcvohieijonarnl vojaki postopali so Se divje kot čete eara. J'ožjiali ao, izvzemSi srednje mesto, ves Kalusz ter mesto uplenili. Nasilstvoin poboji so bili na dnevnem redu. Veliko poslopij 'lotranjcga Điesta je bilooplenjenili in portišenili in med plenitvijo mnogo oseb iinioijenili. Zaliodno bojišííc. — Na Flanderskem se je, kakor se dne 2v3. t, m. uradiio poroËa, topniški boj razvnel do najviSjc Ijntosti in je trajal celo noČ. Nemški, za vodstvo topniškega boja neobhodno potrebni privezani zrakoplovi, so bili ob celi bojni Crti neprestano po so-vražnili topovih brezuspešno obstreljevani. Vzbotliu) ^'pcrna šo bili tudi po mnogoštevilnih Bovraijiih sku »inali letal napadeni, toda izjalovili so se ob nastopil nemških bojnih letalcev in obrambnih topov, l^rlvczani zrakoplovi ostali so nepoškodovani ; osem sovražnili letal 1)11« jc sestreljenih. — Poizvedovalni sunki aiigleŠkili bataljonov so se izjalovili. Mej Avionom in Meritotirtoni so se vršili Ijnti noEnl napadi, sovražne prve vspehe so Nemt-i vzravnali. Ker se jc dobro videlo, oiiiveio je liri .skupini nemškega eesaijevlEa streljanje. Na seveniein pobočja Winterberga pri Craone posrečilo seje Nemeem, po dobri predjji'ipnivi t- ognjem, lastno črto potisniti v širini enega kilometra naiircj. Hranihorske in gardne Ecte vrgle 80 Francoze iz nadaljnih jarkov ter pri-vedlc nad ujetnikov. Južno Nauroy na hribu Cornilettc uspela so lodjetja hesko-»asavskih cet. Sknpina nema iih'lelal metala ie z vidno dobrim uspehom bombe na Harwich "II- angleški vzhodni obali. Vsa letala so sc vrtJila polnoStevilno. Uboga resnica. Treiniiog pogosto zatrjuje, da v tijciM Ic duh resnice veje, Kot tak sc vedno iiapiliiije, a tebe med lažiijivce šteje. Povej inu |»a v oliraz resnico, posveti v glavo om naduto, takoj zainaliiiil bo z desnico in komaj nesel boš klofuto. Će kdaj oholeža pohvališ za čeJnost, ktere nití nima, ne bo ti rekel, da se šališ, kar v potrdilo ti [irikinsa. Resnica v iistili, v srcu laž ... Tako ti svet resnico inaže. A čudno: Kar ljudi poznaš, nikjer nobeden ti ne laže! Br. Gervazij. Poročila novomeškega županstva. Drva za mestno prebivalstvo sc jc posrećilo dobiti mestnemu županstvu — lio v to involjeiiein odseku — in se bode začelo z njili dovažanjem jn-thodnji mesec, ako hode dala vojaška oblast pravočasno lioprošene vagone mestuemu županstvu na raziiolago. l)rva se bodo oddajala zaČasno samo istitn strankam, katere nimajo prav nič kuriva v svoji zalogi ter kasneje še-lc tudi strankam, kiitere imajo le male zaloge kuriva.- Nakaznice za drva bode izdajalo '"ostno županstvo proti takojšnjemu pla-Èilu za nakazano množino drv. Dan in i'ed za naročila drv se bode fravočasno razglasil. Razglas. Mestno županstvo naznanja, da se bode prihodnjo sredo, Ceti tek in petek, t. j. 1-, 2., in avgusta 1917 oddajala moka za ves mesec, in sicer v sledečem i'cdu: Sreda: h. st. 1 do 15 od H. lio 9. ure dojjoldnc; 10 ;}0 i). 10. ;n 42 10. 11. 4;i M 11. 12. h. št. 57 do 00 od do 4. lu'c popoldne; Ï0 Hf) 4. 80 100 r». četrtek: h. St. 101 Oo ll(j od H. do .i), ure dopoldne, 117 129 9. 10. i;tO 14y 10. 11. 149 ir)H U. 12. h. št. 159 do 17So(l a. do 4. ure pojjoldnc; 179 200 4. 1). 201 21.^ r>. 0. Petek: h. št. 214 do 224 od 8. do 9. ure dopoldne; 225 .9. 10. 234 2bl 10. n. 258 2(j:j 11. 12. h. št. 264 do 209 od .'Î. do 4. nre poi)oldue; 270 280 4. 5. 281 29ti .5. ti. Vsi lastniki, oskrbniki aH njili namestniki v novomeški občini imajočih zemljišč (vrtov, njiv, travnikov itd.) se pozovejo za dne 31. jnlija (torek) ob 9. urt dopoldne v mestni urad za priglasitev svojili v zakup oddanih zemljišč v letili 191ň do 1917. Napovedati je zakupnika in svoto, za katero mu je bilo v najem oddano zemljišče (njiva, vit, travnik itd.). DomaČe in tuje novice.. 70 letnico mašništva bo obhajal dne 31. julija častili kanonik in dekan, vele-častiti g. Mihael Tavčar v Žnžembciku. Biserni mašnik jc bil rojen 25. septemhi'a 1H23 na lilcdu, v niašnika je bil [losvečen julija 1847. — želimo prcčastitljivemu 94 letnemu gospodn jnbilarju in našenm velcodličiiemu zvestemu naročniku še mnogo zdravih let! 4-0 letnico mašniitva obhaja jutri, petek 27. jnlija, veleCastiti gosp. duliovni svetnik Anton ňmidovnik, župnik v Prečni. Bog ohratii za cerkcv, šolo in ljudstvo premnogozaslužnega gospoda še mnogo-muogo let krepkega in zdravega! Za 40 letno službovanje. Gospod c. kr. deželni predsednik je podelil ravnatelju novomeške gimnazije, g. vladnem» svetniku Francu Brcžnik, za 40 letno zvesto službovanje od Njegovega Veličatistva y, odlokom 18. avgusta 1898 uslanovljeiio častno mcdajlo. , Drugič odlikovan je bil naš domačin, četovodja g. Trance Rei t z. Prvič je dobil srebrno lirabrostno svetinjo L razreda in drugič; si'cbiuo Li'abrostno svetinjo II. razreda. Čast junaku! Novomeščatia pri 7, lovskem bataljonu sta bila imenovana za i)rapoi'Ščaka v rezervi enoletna prostovoljca Anton Ogrin in .Josip Rant. Želimo jima obilo junaške sreče. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so čč. gg. kajdani: Ivan Sadar iz Mirne peči za preïekta v zavod sv. Stanislava; Karol Rupnik iz Erzelja za^ekspozila na Konjšico; Josip Gostiša iz Št. Vida pri Zatičini za župnega upravitelja v Spodnji Log |)ri Kočevju; Ivan Drešar iz Spodnjega Loga pri Kočevju v Trebnje; Frančišek Lončar iz Št. Jerneja v Št. Rupert; Rudolf KapS iz Trebnjega v Št. Jernej; Josip Stupica iz Šmartiiega pri Litiji v Ti-ebnje; Frančišek Gabrovšek iz Ili'eiiovic k sv. Petru v Ljubljani; Andrej Kajdiž iz Stniednika v Hrenovice; Jftii'tin Bukovec iz Hohinjske Histi'ice v Smlednik; Alojzij Tome iz Stoi)ič v Faro pri Kosteln; Ignacij Skobe iz Senožeč v Preseije; Anton Bojanec, ekspozit v Suhoi'iji, za ekspozita v Nadanjc Selo; Franc Vidmar iz Iga za ekspo/Jta v Suliorijo; Ivan Sušnik iz Planine na Ig. — Nameščeni so čč. gg. senieniski duhovniki; Peter Flajnik v Lcskoveu; Jatiez Komljanec |iri Sv. Križu pri Kostanjevici; Andi'(;j Stai'e v ňíimi peči; Štefan Traven v l-tolah pri Litiji; Fi'anc I'rbanec v Šmaitneni pii IJtiji; Vincencij Zoi- v Bohinjski Srednji vasi; Janez 'Aorc v Št. Vidu ))ri Zaričini; Jo.sii) Žužek v Planini. — NovomaŠiiiki: Anton Dolinar v Stai'em ti'gu pri Kočevju; Vincencij GostiŠa v Št. Petru pri Novem mestu; Jakob Jliglič v Studenem; Alojzij Peček vKoprivniku na Kočevskem; Janez Pirkovič v Kočevju; Janez Pivek v Stopi-čah; Fi'ančiŠek Šuštar v Bohinjski Bisiriri; Filip Tei'Čelj v Škofji Loki; Anton Urh v Dolu pri Ljubljani; Janez Vilhar pri 'pri Sv. Križu pri Kostanjevici; Alojzij Zupane v Toplicah. Zborovaiije Slomškove zveze za kočevski in ribniški okraj. Na nadvse pri-jaznetu griču pri sv. Gi-egoriju si je izbiala ta podružnica kraj svojega zborovanja, katei'0 se je vi-Šilo 16. julija. Najprej je bila sveta maša, pri kateri je pel moški zboi' pod spretnim vodstvom nadučitelja Schweigerja. Takoj nato se je začelo zborovanje v veličastni in obšii'ni dvorani (■iregorskega doma. Predvsem je zborovalce pozdravil g. svetnik Ki'iimpestar. Izrazil je veselje nad toliko udeležbo in je želel največjega vspelia niladinoljubom. V svojem nadaljnem govoru je povdarjal pot in vir sreče, t. j. vera, katere naj se učiteljstvo oklene, da bo iz nje zajemalo podoporo v svojem težavnem stanu. Nato je zboi'o-valce pozdi'avil predsednik iJodruŽnice, g. naduč. E. Tomščič iz liibnice. Pozdravlja drž. posl. Jakliča tn [josl. Šknia, nadzornika Novaka in Grada, zastopnike uČiteljstva iz Novega mesta in domače učitcljstvo. V lepih besedah se spominja tudi tovarišev bojevnikov. Ki'atkenni ])oročilu blagajni-čai'ke je sledilo predavaTije gpdčne Ljud. Baje: „Slomšek in sedanja doba". Najprej opozarja na žalostno stanje udadine v sedanji dobi. Slomškova doba je v gotovem oziru iiodobna sedanji dobi, zato se njegovi nauki nanašajo tndi na sedanji čas. Vodi naj učitelj mladino k Bogu, kajti za Njega je ustvarjena, )iri Njem je njen [loklic in ravno pri Njem najde pravo srečo. Sedanji čas se vdaja egoizmu, a reveži propadajo. Navajaj jih k ljubezni do bližnjega |»ri raznih zbirkah. Obrni pa tudi njili pozoinost do revnih beguncev. Slomškov čas je bil tudi poln bede. Zato nas on povsod opominja, da vzgajajmo čiste značaje, ki tudi pred vero nimajo strahu. Ako posvetni učitelj govori o ljubezni božji, imajo njegove besede globok vpliv na otroška srca. Urugo geslo bodi: vse za dom. Vcepljaj, močno in globoko narodno zavest v otroških srcih. Ti bodo ravno naš bodoči naraščaj. Ako bodo vďsko in nai'odno dobro vzgojeni, se ni bati nobenega sovražnika. Gdč. predavateljica je tvarino prav dobro obdelala in vsi navzoči so bili vidno zadovoljni. Nadzornik Novak nato omenja, da mi premalo poznamo Slomška in zato predlaga, naj se izdajo Slomškovi spisi v posebni knjižici. Nadzornik Grad povdarja vzgajni pomen mo-" litvc. Nato je sledilo poročilo tajnika. Potem je govoril še posl. Jaklič o regulaciji učiteljskih plač. Z daljšim govorom je nastopil nato posl. Škul. Predvsem pozdravlja učiteljsko organizacijo in omenja sedanjo splošno demokratizacijo. Treba je prav tesne združitve in stika, da nas ne pre-senečijo veliki trenutki sedanje dobe, katerim se bližamo. G. poslanec omenja tudi bedno stanje nčitetjstva na deželi in stavi predlog, naj se zveza obrne na deželno vlado, ki naj določi večjo količino jedil. Gosp. predsednik zaključi nato zborovanje. Čast učiteljstvn, kt.seje zborovanja kljub tolikim težkočam udeležilo tako mnogoštevilno. Da se je pa zboiovanje tako lepo zvršilo, gre iiač v prvi vi'sti zasluga gosp. svetniku Krutupe.štaiju, ki je dal na razpolago dvorano za zborovanje in obed. Tisočeio hvalo mu kličejo zborovalci ! Nesreče. Sedemletni Jože Strajtiar, posestnikov sin iz Ždinje vasi, je padel z drevesa in st zlomil desno nogo v slegini. — Alojzij Štalcei', posestnikov sin iz Piapi'oti, župnije .Semič, se je ponesrečil pri mlatilnici. Prijel ga je gepelj in mu zmečkal stopalo leve noge. Ponesrečenca se zdravita v kandijskî bolnici. Važno! Po ukazu ministrstva za deželno hrambo z dne G. decembra 191G so morali vsi posestniki ali shranjevale! kopalnih peči, prirejenih za kurjavo z lesom ali i)remogom, te peči do 15. januarja 1917 prijaviti pri občitii in pri tem izjaviti, ali hočejo za oddane bakrene cilindre sami preskrbeti nadomestilo, ali če prosijo za nabavo nadomestila. V zadnjem slučaju se oddaja mora izvesti še-le potem, ko je bilo nadomestilo uradnim i)otom dobavljeno. Če pa je posestnik izjavil, da si lioče l>reskrbeti nadomestilo sam, je bilo treba bakrene cilindre najkasneje .do 25. februarja 1917 ali |)rodati pri centrali za kovine, akcijska družba na Dunaju, ali pa jih oddati proti povračilu po zakonu o vojnih dajatvah določene cene v zneskn 5 K za I kg teže bakra in prevoznih stroškov na c. kr. prevzemno komisijo za kovine in zlitine v Qi'adcu. Velik del posestnikov in shranjevalcev kopalnih iieči pa, kakor se je zvedelo, ni jiodal niti predpisanega naznanila, niti ni izvršil prodaje na centi'alo 'za kovine a. dr., ali oddaje lui. prevzennio komisijo. V bližnjem času se bo vsled tega odredilo, da se potom sti oge kontrole dožene, kdo ni izpolnil svoje dolžnosti za prijavo, oziroma oddajo. Po § 9. zgoraj omenjenega ministrskega ukaza je namenjena zakasnelim stroga kazen. V lastnem interesu vsakega, ki bakrenih cilindrov še ni oddal, je, da jih odpošlje še p redno se začne kontrola, torej kakor hitro mogoče, na pristojno prevzemno komisijo. Če tudi je izključeno, da bi se nadomestilo dobavilo nradnim potom, se bo vendar poskrbelo, da dobijo tvidke, ki so prevzele nabavo nadomestnih cilindrov, po možnosti za to potrebno nadomestno blago (železno pločevino itd.). Kruha prinesite seboj, če mislite iti v gostilno. Gostilničarji ne dobivajo moke, ne kruha za goste, tedaj pri najboljši volji in tudi najboljšim prijateljem ne moiejo postreči s kruhom. Ravnotako pripeljite seboj krmo za živino. Došla poročila k sklepu lista. /adnjii poročila javljaju, da Kveziie čet« pref^^anjitj« i>orftžeiio rusko jiiKO-vzhodiio armado tudi na karpatski bojni řrti med Tazječno iii kolon» treli (ležehi. Severno Dnjesti-a so izborili dno -H. t, ni. važne operativne odločbe. Z zasedbo Tar-nnjiola iii ker so in-išH do Treuibovle, niso miši /a.'osobno luslio Črte, nnirvoč so si tudi zavarovali hrbflt v tiojih, ki s« pričakujejo pri Itnfaču. Kakor sejo včeraj zvečer uradno poročalo, osvojile so lirabie zvezne Četo tudi Stani sia v, V znak naše bvatožiiosti juuaškiin našim četam plapolajo po vseli večjib krajih zastave. Ra:cnotepo. Znaki časa. Danes so )>oroke mladih in nevednih parov nekaj navadm^ga. Nekod seje poročila nežna gospica, pa ni znala nič o kuhanju, nič o gospodinjstvu. Pač pa je izvrstno laznmela sit.nariti s služkinjo. Ko prinese nekoč služkinja mladi, moderni gospej iz trga prav mala jajeca, jo gospa modro zavrne, i'ckoč: „Ta jajca iiesi nazaj ! Morajo še ležati nekaj dni v gnezdu, da bodo postale večje!" Četrta in peta vojska po zimi. List „Siindvall Posten" pravi: tlel svet. se pripravlja na četrto vojsko pozimi.. íía-krivila jo bo Amerika, a tudi v Angliji in v Fi-anciji so še zelo zavzeti za vojsko. Če se Nemčiji po.^i'eči, da [lomiioži ii.spehe svojih podtnor.skili Čolnov in da jih Še nekaj mesecev vzdrži, ho Anglija pi isiljena, da sklene mir, kar je zanjo tudi edino sredstvo. Će se pa to ne posreii, ni le neizogibna ćeti'ta, tnai'več tudi peta vojska ITOziini. — Poslanec Sdieideiiianii pa je govoiil v nemškem dižtivneni xboiu v Beiolinu o podtiiorski vojni z o/iioin im konec vojske tako: „Reklo se natii je, da so imiiinoraki čolni sti'aliovito orožje in da jn'izadevajo Angliji veliko škode, kar je tudi resnično. Toda, pričakovalo se je, (la so podmorski čolni tisto si'edstvo, s l>otiioijo katerega liodemo končali vojno Še sedanje poletje. To upanje je uničeno. Resnica pa je ta, da vojne ne moremo končati n vojaškimi .sredstvi, kako]' je tudi nasprotniki ne moiejo." Redek slučaj. Neki vojaški konj je stojé poginil pri nekem polku po dva in pol mesečnem napornem vojnem službovanju. říjutraj so ga našli iinlvega slati na mestn, kjer so ga postavili zvečer. Domnevajo, da je čndtio stint povzročilo oti-pnjenje srca. Turkltija — katoliška redovnica. Kakor se poroča iz Budimpešte, so pogrešili septenibia lanskega leta ličerko turSkcga milijonarja Stani Keiiiala iz Cai'i-grada, ki je bila malo poprej na obisku jtri feti na Dunaju. Staiiši so povsod poizvedovali po njej, dokler je niso izsledili v samostanu i'edovnic de Notre Dame v Budimpešti, kjer se je dala žo tudi krstiti. Oteta je sprejela hladno in ni hotela Ž njim domov. Zato je prosil oČe tnrŠkega generalnega konzula, naj potrebno ukrene. Dne 10. juliju je bila sodnijska obi'aviiava. Dekle je priSlo v spremstvu nun iii ni hotelo zopet kar nič slisati o doimi. Ko je hčerka prišla iz sodnijskega poslopja, jo je oče naglo pograbil, nese! v kočijo in izginil ž njo bi'ez sledu. Bogve, Če bodo iz Budimpešte kaj poročali še o na-daljni usodi mlade Turkinje. Bodite pametni! Na Nemškem je skrila neka branjovka vse svoje premoženje v denarju, di'agocenostih in papirjih pod tla v veži. Napravila jc v thi votlino ter položila v njo v varno zavetje vse svoje zaklade ter odprtino zopet previdno zakrila. Šment ve, kako je to pi'išio, da je to ski'ivališČe izsledil nek lopov tei' previdni ženi vzdignil zaklad ter jej odnesel s tem nad 7000 K snhega denarja. V hranilnici bi se Ženi kaj tacega ne pripetilo in bi imela povrh še lepe o\)resti. Dober svèt, Nek lahkomiseln igralec je zaigral že ves -""nai', samo 10 K mu je še ostalo. ïe kroi '-»okaže svojim soigralcem in vpraša: " piavite, kam Jiaj denem teli zadnjih kron V — „V žep!" mu odgovori ii igralec. Praznoverje. Piaznu ■ e še vedno dobro cvete pri olikancih v mestih, kakor pi'i prostem ljudstvu. Pred kratkem se je prigodilo, da seje peljal neki kmet s svojim lilapcem v hosto. Naenkrat zakriČi hlapec: „Oče, glejte-glejte zajca, ki ravno pred nama Čez cesto teče!" Kmet ves poti't ukaže: „Hitro obrniva in pojdiva domov; zajec čez cesto bežeč pomeni veliko nesrečo, ki bi naju danes gotovo zadela.'' l\ihodnji dan se zopet podasta s konjem in vozom v gozd. Kako se pa na potu usti'ašita, ko pridrvi Čez cesto velik volk. Toda kmet se kmalu potolaži in veselo reče: „Volk jia pomeni danes za naju veliko srečo." Odpeljala sta se v iiotianji gozd, postavila voz in konja na primerni kraj, onadva pa sta se podala napravljati drva . . , Ko pa pride hlapec pozneje po konja in voz, je prestrašeno videl, kako se volk masti s konjem. — „ Joj !■' zajoče sedaj kmet, „ne zajec, temveč volk jo bil najna nesreča!" Srečni cigani so na Ogrskem. Nedavno se je poi'očil poglavar ogrskih ciganov Nyari z grofico Wratislaw. Njegov brat-udovec je tudi imel grotieo Festetics za ženo in se misli drugič ravnotako zopet poročiti z neko ogrsko gi'otico. Na Ogrskem sploli nič čuda ni, posebno v novejšem času, da se poroči kakšna ženska iz plemst va z interesantnitii ciganotii. Svet postaja pač vedno bolj demokratičen. Satanova novoletna darila. 1'oljsko tipisal f^hoclilik. Čudovite stvari so se godile, ko se" je Oniifer poslovil od svojih prijateljev. Poccstne svetilke, hiše, plotovi, vse je plesalo v čudnem i)lesn in pi'ipi'avib OnutVa, da je pogosto padah Začetkom ga je to veselilo. Šel je veselo smehljajoč iniprej in klical: „Lo previdno, le jn'evidno," da bi pripi'avil znorele plesalce k pameti. Ivo nm je kak plot zadal jioSteti udarec, je ziiki'ičal jezno: „Kaj pa to, budalo neunnio?' Stisni! je pesli, da napade sovi'ažnika. Plot mu je pa ušel in stal v hipu na" dj'tigi strani ceste. Zmajeval je z glavo in se tolažil, da se ne splača, sprijeti se ponoči s takim grobjanom. Torej je omahoval naprej, kolikor možno daleč od plesoČili hiš in plotov. Včasih je zadel ob kak snežni yip, a to ni bilo tako neprijetno. Naenki-at mu je spet spodrsnilo in stopil je lui nekaj či nega; zdelo se mu je, da je Človek. „Kako lahko ga povozi voz, tega reveža, ki si je izbral cesto za ležišče,', je pomislil. Sočutno se je sklonil in nalahno sunil spečega s klicom: „Vstáni, vstáni, klada pijaíia!-' Kal' je ležalo na tleh, ni dalo nobenega glasu od sebe. „Morda je že mrtev!'' je mislil Onufei' in stopil čisto blizti. 'i'oda neka čudna moč ga je porinila stian, ga suvala na levo in desno. Legel je na zemljo in kobacal })0 vseh štirih do mrtveca. Bila pa je samo velika vreča s torbo, bogato okrašena in z zlatim n)onogi'amom. Ta najdba ga je čisto streznila. Mislil je, da je to mogoče cel zaklad, celo premoženje, zlasti, ker je bila torba tako le)ia. Ves zinežan od i'adovcdno.?ti je liitcl dotiiov, da si ogleda najdeno. Napeto je odprl torho in zložil ven nniogo malili paketov, lepo prevezanih s pisanimi trakovi. Vsak je imel naslov onega, ki l)i ga imel dobiti. Spoznal je, da so to niïvo-letna darila posebne vrste, ni si [la mogel stvari razlagati, Bile so najrazličnejše reči: milo za neko gospo, ki Ijuhi svojega moža, dva paketa kart za nekega goljufivega igralca, klešče za odiranje nekega hogatiuca, reklamna trompeta za obojestransko občudovanje, stekleničica koncentrirane pene steklega psa za „i»ošteno konkurenco", nadalje copate kalifu Oinarju, ki je zažgal aleksandrijsko biblioteko, potem strupen zob modrasa in tnnogo, mnogo diiigih drobnarij. Boter Onuter je bil pošteno i'azočarati, ko med vsem tem ni nasel ničesar po-]'abljivega. Globoko razkačen nad lunipom, ki je nameraval s temi darili še več zla napraviti svetu, je sklenil, nikakor ne vrniti najdeno, ami)ak naslednjo dni iti na delo in napi'aviti iz usnja toi'be lepe čeveljčke. Di'ijgi dan je obiskal svojo nevesto Apolonijo, ki je služila kot kuharica na Maršalovi cesti. Šla sta v gostilno in lepo preživela večer. Ai)olonija je bila ženska ne posebne lepote. Vseeno je Onufer ni zapustil, preskrbovala ga je natiireč s sladkorjem ni Čajem, česar mu ni bilo treba nikdar ku-liiti. Pogosto nm je prinesla tudi pečenke in drugili dobrot. Že tretje leto je občeval z njo, a zasti'an jtoi'oke ni še ničesar ukrenil. Apolonija, ki je bila strašno zaljubljena vanj, ga jv vedjio silila, naj vendai' enkrat misli na poroko, Vedno pa se je znal izviti in je odlašal z odločitvijo od pomladi do jeseni in tiarobe. Očividno je ljubil samsko življenje. Z ženo je križ, tako breme naj se naloži kolikor mogoče pozno. Zahvala. Podpisani se najpi'isrčnejše zaiiva-Ijnjem za blagohotno hitro pomoč povodom liožara, ki me je zadel v petek ^o. jnlijii ob K, nii zvečei', povzi'očen po sti'eli. V ju'vi vi'sti se zahvaljujem velesjiošlovanemn osobju iz kmetijske Šole na (irmn, ki je prvo l)riííitelo s svojo lastno hi'izgalnico na lice nesi'eče- ter gasilo z najlepšim vspeliom. Ko bi vsevili gospodje iz t-Jrnia zamudili le pet minut, bi se bil ogenj razširil po celi vasi. Nadalje izrekam iski'eno zahvalo slavriiiiui gasilnima dinštvoma iz Kandije in Novega îuesta tei' v-sem dragim sosedom, sovaščanom in vsem drugim, ki so tako požrtvovalno darovali vse svoje moČi v pomoč nesrečnemu in so ogenj hiti-o omejili. Osobito se še zahvaljujem orožn.sti ažmeštru g. Burja, ki je s svojim odločilnim nastopom takoj odkaKal Ijndem sodelovanje tako modio, da se je moja iiiša in so se sosedne hiše vkljub močnemu ognju in hudetmi veti'u obvarovale pi'cd gotovim pokončanjem. Vsem skupaj in vsakenni posamezniku: Bog plačaj!'*' Odliiniiii spoStovjinjem vodno hvaležen FriUir iilraŠič. (iotiwi vas, 23. Julija 1ÍH7. Pri Gorici. ,laiiko M. V prijaznem žlebu blizu ceste in i'eke, je skupina barak — naše sedanje bivališče. Prvi dan, ko stno prišli semkaj, som se zaljubil v ta kotiček — iu v teh pai* dnevih, kar smo tn, so ga izpremenili naši fantje v „paradiž". Poljskih in vi'tuih cvetic so zanesli sem gori. V poi'ušeni vasi so celo iztaknili žlahten, blagodi.šeči nagelček s pi'vim cvetom in sto popki, ki se sedaj šopiri na veiandi pi'ed mojo hišico. (Bog zna, katera nežiui roka je posadila vršiček in gojila ta iiagelček za svojega ljubega ? Kje po svetu se i)otika ona deklica —- kje njen IjnbiVf Ako stopim iz žleba na breg, imam najkrasnejši razgled. Doli ob vznožju je docela porušena vasica M. (Ako se kedaj vrnejo jirebivalci 1e vasice, bodo moi'ali določati svoje hiSfe s pomočjo katasti'a.) Ob verigi hribčkov, ki se vleče onostran Vipave od zahoda proti vzhodu, se vrstijo bele vasice. Lepi so ti ki'aji od daleč — z daljnogledom bi zaman iskal nepoškodovanega i)oslo])ja. Polje je preorano od gi'anat, požgauo od suŠe, drevje okleščeno ali s korenimami vred izruvano iz zemlje. Za hribčki na severu-zahodu se blišči solnčno mesto Gorica, ali, tako blizu! Z daljnogledom preštevam straSne rane na večjih poslopjih. Hribčki vzhodno Gorice so od granat in min»popolnotiia razi'iti in požgani ... Ni ga drevesa, ne grmiča, ne zelene bilke na njih. říalosten pogled! V ozadju se dvigajo gore krvi in mrliČev: Monte Sabotino, Monte Gabriele, Sv. Gora s kupom ra/,va)in, in Kuk. Od Sabotina proti jiigti so nižji hribčki s ki'aji: Oslavija, Pevjiia in Poilgoj'a. Svet, ki ga zreju pred sabo, je po-zoriŠče najgrozovitejših bojev v sedanji vojni. Vse te gore, ii hribi in polja so natiiočena s krvjo človeško — s krvjo junakov. Za koliko milijonov železja je raztresenega i)o tem svetu, za koliko milijonov streliva je spuhtelo |>roti nebu, kdo bi mogel ceniti škodo p lisičjega repa (glej podobo) janež, kimel, goršično seme - (ženof>, brinjeve jagode - ill druga zdravilna zelišča iii cvétje. 51-0-1