Aktualno Aktualno Ptuj • Je za pravilno odlaganje porabljenega PRODAJA ODRASLIH testa potreben protokol FAZANOV ZA LOV ministrstva?! • Stran 3 Ptuj, petek, 19.19 novembra 2021 2021 Letnik LXXIVik LXXIV • št. 89 • Odgovorna urednica: Od Simona Meznaric • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR kb L š89 Politika Destrnik • »Samo pošteno smo se zapufali« • Stran 2 Aktualno Ptuj • Zastave v Europarku tudi reklamni panoji • Stran 2 Podravje Središce ob Dravi • Ce ne gredrugace, bodo razpisali koncesijo • Stran 5 Ljudje in dogodki Ptuj • Nik Strelec najboljši Slovenecv poznavanju in tocenju piva • Stran 11 Podravje • Dvig plac v socialnem varstvu bodo placali tudi stanovalci Višjeplace,višjeceneoskrbninvdomovihupokojencev Višje place, višje cene oskrbnin v domovih upokojencev Ceprav je po besedah direktorice ptujskega doma upokojencev nesprejemljivo, da bi strošek dviga plac zaposlenih prevalili Ceprav je po besedah direktorice ptujskega doma upokojencev nesprejemljivo, da bi strošek dviga plac zaposlenih prevalili na pleca stanovalcev oziroma zavezancev za placilo njihovih oskrbnin, se bo to ocitno kmalu zgodilo. Minister Janez Cigler na pleca stanovalcev oziroma zavezancev za placilo njihovih oskrbnin, se bo to ocitno kmalu zgodilo. Minister Janez Cigler Kralj je bil namrec jasen, da lahko dovolj denarja zberejo le s približno 5,6-odstotnim dvigom cen institucionalnega varstva. Kralj je bil namrec jasen, da lahko dovolj denarja zberejo le s približno 5,6-odstotnim dvigom cen institucionalnega varstva. Vec na strani 3. Vec na strani 3. Destrnik • Rdeca luc za prvo branje proracuna »Samo pošteno smo se zapufali« Ker je destrniški župan Franc Pukšic zbolel za covidom-19, je vodenje seje obcinskega sveta tokrat prevzel podžupan Glavna tocka dnevnega reda je bil osnutek proracuna za leto 2022, ki je bil pred tem, kot smo izvedeli, že tudi tema neformalnega sestan­ka opozicije z županom. Glede na dejstvo, da je obcina Destrnik že zdaj med najbolj zadolženimi v Spodnjem Podravju, so svetniki nasproto­vali zlasti napovedanemu dodatnemu zadolževanju obcine, veliko pripomb pa je letelo tudi na nacrt ravnanja z obcinskim premoženjem. Proti razprodaji nepremicnin Branko Horvat je preprican, da je predlog proracuna nerealno na­pihnjen. »Župan je sicer upošteval naše pripombe v zvezi z zadolže­vanjem in to zdaj izvzel, še vedno pa se nadaljuje razprodaja nepre-micnin v obcinski lasti. Ne razumem, zakaj za 70.000 evrov prodajamo Arnuševo parcelo na elitni lokaciji pri gasilskem domu, ce pa smo jo kupili za 120.000 evrov. Prav tako mi ni jasno, da je na seznamu prodaj tudi parcela v Zasadih, na kateri bi Pukšic tako rad gradil dom upo­kojencev. Zacnimo se že enkrat pokrivati z odejo, ki nam je prav. Cas je, da se zresnimo, kajti proracun v taki obliki nikakor ni primeren za javno obravnavo, zato predlagam, da župan dobro premisli, kako ga z obcinskimi nepremicninami. Elizabeta Fras je pohvalila, da je v osnutek proracuna vkljucena ka­nalizacija na Placarju, boji pa se, da je dokument na splošno prenapih­njen. »Vesela bi bila, ce bi bilo izvedljivo vse, kar je v njem zapisano, a žal ni tako. Vem, da se v proracunih vedno tudi malo pretirava, a se moramo zavedati, da s tem v bistvu zavajamo ljudi, ki so na koncu razocarani, ker se marsikaj od obljubljenega ni naredilo.« Anton Žam-pa je opozoril na slabo podporo kmetijski dejavnosti, s cimer obcina samo še dodatno siromaši razvoj kmetijstva, premalo razvojno narav­nan pa je po njegovi oceni v bistvu ves proracun. Manjka vizija razvoja Nova svetnica Majda Kuncnik je bila kriticna do stihijske podobe Destrnika. »Vse obcine delajo na tem, da uredijo svoja središca, le pri nas ne, ampak delamo vse brez posebne strategije. Omenjena parcela v središcu je prevec dragocena, da bi jo zdaj na vrat na nos prodajali. Pocakajmo in razmislimo, kako jo bomo najbolje izkoristili. To je zad­nja priložnost za kakšen center, morda tam na koncu sploh ne bomo zidali. Predlagam, da odlocitev prepustimo nekomu, ki bo imel boljšo vizijo.« Branko Gorican je zaskrbljen, saj po njegovem obcina v zadnjih štirih letih ni napredovala. »Nickaj nismo naredili, le pošteno smo se zapufali, to je sramota, ljudje so upraviceno razocarani.« Enormno povecanje proracuna pa je Pukšicu ocital Matej Sužnik. »Vem, da se približujejo volitve, a to je le prevec. Znova poudarjam, kar sem že veckrat v preteklosti, da nam manjka strategija ravnanja z obcinskimi nepremicninami, saj ne moremo kar naprej menjavati idej, kaj in kako. Kupujemo in prodajamo namrec brez resnega nacrta, zato izgubljamo denar. Poleg tega smo premajhni za cel kup velikih projektov, raje se osredotocimo na dva, tri, nato pa jih kontinuirano peljimo v naslednje mandate.« Proti dodatnemu zadolževanju obcine je bil tudi županov svetnik Mitja Zelenko, Andrej Zelenik pa se je pridružil opoziciji s predlogom o previdnosti pri prodaji nepremicnin. Predlog proracuna pri glasovanju ni dobil podpore vecine svetnikov, zato bo moral župan v skladu s po­slovnikom v sedmih dneh pripraviti novega. Senka Dreu Podravje, Majšperk • Mlada mama globoko razocarana nad (ne)odzivnostjo osebnega zdravnika Na testiranje še enkrat z dojenckom v narocju „Ce je v laboratoriju lahko na nekaj kvadratnih metrih površine tudi po 15 ljudi socasno, zakaj niso osebni zdravni­ki bolj .eksibilni pri svojem delu? Prav oni so tisti, ki bi paciente in njihove zdravstvene težave morali poznati in se obcasno tudi prilagoditi situaciji, ne glede na to, kdo je cepljen in kdo ne,“ je kriticna naša sogovornica iz Majšper­ka, ki je pred kratkim pri svoji izbrani zdravnici naletela na nerazumevanje. V njenem primeru naj bi bili speci­alisti veliko bolj .eksibilni kot njena osebna zdravnica. „Vsi specialisti pred tem so mi šli na roko, na tera­pijah so mi zgošcevali termine, da se mi ni bilo treba nenehno testira-ti, ker so bili testi doslej placljivi. Po enem manjšem posegu sem morala na prevez rane, zato sem klicala osebno zdravnico. Oglasila se je medicinska sestra in prosila sem jo, ali je možno, da me sprejmejo zjutraj, ker imam težavo z varstvom – žal nimamo vsi živih staršev – pa tudi test mi je zjutraj še veljal. Lepo sem prosila za razumevanje, a me je gladko odslovila, ceš da to niso njeni problemi,“ svojo izkušnjo pretresena razlaga mlada mamica iz Majšperka. Vse to jo je toliko bolj razburilo, saj je, kot pravi, zdravnica z njo imela le pet minut dela. Potre­bovala je namrec le prevez in potr­ditev, da se rana dobro celi. V roku veljavnosti testa ni bilo casa za petminutni prevez rane ... „Zaradi kaprice medicinske sestre sem morala še enkrat na testiranje, z dojenckom v rokah in šele nato k zdravniku. To cutiš, kot da te je osebni zdravnik, ki bi mo­ral biti še najbolj . eksibilen, pustil na cedilu. Pri vseh specialistih se je dalo dogovoriti, pri 'moji' zdravnici pa ne. To težko verjamem in sem bila resnicno razocarana. Sestra mi je kar odložila telefon. Tudi zdrav­nica je soodgovorna, saj svojim podrejenim daje navodila. Ne želim jih imensko izpostavljati, se bodo pa gotovo prepoznali in upam tudi Naša sogovornica je jasna: „Ce izpolnjujemo vsi pogoj PCT in torej predpostavljamo, da smo – kar zadeva covid – zdravi, zakaj potem ne moremo k osebnemu zdravniku normalno na pregled, k specialistu pa lahko?“ Fotogra.ja je simbolicna. razmislili. Tokrat mi je res prekipe-lo,“ je jasna naša sogovornica. Kot je še povedala, gre za zdravnico koncesionarko. Prepricana je, da bi v tej težki situaciji s koronavirusom družinski zdravniki morali pokazati bistveno vec .eksibilnosti in prisluhniti lju­dem, ne glede na to, ali so ceplje­ni ali ne. „Res je moja izbira, da se nisem cepila, da se hodim testirat, ampak ce zato cutim diskriminaci­jo, me jezi,“ še dodaja. Obenem poudarja, da sploh ni proti cepljenju, da tudi skrajnih an-ticepilcev ne razume in ne podpira, da pa se je pac sama kot dojeca mati za zdaj odlocila po svoji vesti: „Noben zdravnik mi ne daje zago­tovila ali odškodninske zaveze, da bo v primeru, da cepljenje spod­leti, da se mi kaj zgodi, moj otrok preskrbljen. Ni mi všec nacin, ki ga gledamo zdaj, ko so ljudje proti vsemu, ko pogosto stvari rešujejo z nasiljem. Vse se da mirno urediti. Imamo kup poti, kako izraziti neza­dovoljstvo mirno. Ne kljubujem sis-temu. Zaradi službe se cepim proti marsicemu, tudi otroka sem cepila, v tem primeru pa sem se enostav-no odlocila pocakati in to je moja izbira.“ Zdravstvo na primarnem nivoju bi moralo biti ljudem bolj dostopno Naša sogovornica, ki je sicer žele-la ostati anonimna (podatke hrani-mo v uredništvu) jasno pravi, da ne pricakuje nikakršnih posebnih privi­legijev. Je pa prepricana, da bi mo-ralo biti zdravstvo na primarnem nivoju ljudem bolj dostopno, kljub koronavirusu: „Ob izvajanju pogo-ja PCT je namrec predpostavka, da nisi okužen s covidom-19. Cakalnica pri osebnem zdravniku je zaprta, pri ginekologu, ki je specialist, pa ni. Tudi v laboratoriju je veliko pa-cientov. Mi lahko to kdo razloži? Najtežje je priti do osebnega zdrav­nika, kar je groza. Ti pregledi po telefonu enostavno niso ustrezni. Ce izpolnjujemo vsi PCT-pogoj, velja predpostavka, da so vsi, ki so lahko vstopili v zdravstveno ustanovo, vsaj kar se covida tice, zdravi.“ Dženana Kmetec Ptuj • Zastave v Europarku tudi reklamni panoji Poceni reklama na vstopni tocki v mesto Za drogove in zastave v ptujskem Europarku, ki predstavlja vstopno tocko v mesto, skrbi Turisticno društvo Ptuj. Zadnje case je kar nekaj drogov praznih, a ne bo dolgo tako. Katere zastave so tam izobešene, je sicer odvisno tudi ali predvsem od letnega casa. Obcasno možnost za oglaševanje na tem mestu dobijo podjetja, ki se lahko na ta nacin zelo poceni promovirajo. V ptujskem Europarku je 30 dro-gov, na katerih so izobešene razlic­ne zastave. V središcu zmeraj pla­polajo tri: ptujska, zastava Evrop­ske unije in Turisticnega društva (TD) Ptuj, ki skrbi za urejenost te lokacije. Ostalih 27 drogov veckrat na leto krasijo razlicne podobe. V casu Kurentovanja so to pisane in raznolike zastave, ki vabijo na to prireditev, vecino casa je to pros-tor, kjer vsaka država EU dobi svo­je mesto, obcasno pa je ta lokacija namenjena za promocijo podjetij. Kot so pojasnili na ptujski obcini, je tudi drogove za zastave postavilo in zanje skrbi ter jih obnavlja TD Ptuj: „Obcasno v znak zahvale za pomoc in denarne prispevke dru­štvu se izobesijo tudi zastave pod-jetij. Denar, ki ga društvo zbere s prispevki podjetij, se nameni za stroške vzdrževanja celotnega ob-mocja »Europarka« (tudi za cvet­licne grede), vecino stroškov pa pokrije društvo iz lastnih sredstev. Najvecji strošek so ravno zastave clanic EU, ki jih je treba menjati naj­manj na vsaki dve leti.“ V tem primeru ne gre za oglaše­vanje na javnem mestu v skladu z Odlokom o oglaševanju v MO Ptuj (lokacija ni bila oddana za oglaše­vanje), ampak zastave podjetij izo­besi TD Ptuj. Pribožic: »Na ta nacin zberemo nekaj sredstev« Peter Pribožic, predsednik TD Ptuj, pravi, da imajo s številnimi podjetji že dobro uteceno sodelo­vanje za tovrstno oglaševanje na omenjeni, sicer zelo prometni loka­ciji. Za nekajmesecno promocijo TD Ptuj podjetjem zaracunajo le 200 evrov, vsaka naslednja zastava je še 50 evrov cenejša. Tovrstno ogla­ševanje gospodarstva je možno od oktobra do februarja in po zakljuc­ku Kurentovanja do maja. Cez po-letje se namrec obesijo zastave, ki promovirajo države clanice EU. Kar se tice promocije podjetij, stalne partnerje k sodelovanju ob­casno pozovejo, nekateri se prijavi­jo kar sami. „To je vstopna tocka v mesto, zato je zelo pomembno, da je lepo urejena. Trudimo se maksi­malno. To, kar od podjetij dobimo, so res nizki zneski, je pa bolje kot nic. Tako si povrnemo vsaj en maj-hen del vlaganj v urejanje tega dela mesta,“ pravi Pribožic. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Dvig plac v socialnem varstvu bodo placali tudi stanovalci Višje place zaposlenih, višje oskrbnine v domovih upokojencev Place zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu bodo kmalu višje. Ker so bili v casu epidemije dodatki med razlicnimi pro.li javne uprave neustrezno razdeljeni, je vlada iskala boljše rešitve. Našli so jih v dogovoru med državo in sindikati, ki pa vendar odpira nove dileme. Za dvig plac na podrocju sociale namrec ni zagotovljenih proracunskih sredstev, zato se pojavlja bojazen, da bodo ta strošek krili stanovalci oziroma placniki oskrbnin. Pravzaprav to po besedah pristojnega ministra Janeza Ciglerja Kralja sploh ni vec vprašanje. Dodatki, ki so jih v casu epide-ljeni. Do njih so bili upraviceni tako tudi vsi ostali. Da bi zadeve uredili mije prejemali zaposleni v javnem tisti, ki so si jih zaradi dela v rizicnih bolje, so se predstavniki sindikatov sektorju, so bili nepravicno razde-razmerah dejansko zaslužili, kot z ministri in ostalimi pogajalci na strani vlade že od poletja naprej dogovarjali in iskali izboljšave na tem podrocju. V zacetku tega meseca so vlada in sindikati para.rali dogovor o nujnih ukrepih na podrocju plac v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in nadaljevanju pogajanj, s katerim se dvigujejo place zaposle­nim v zdravstvu in za 12.000 zapo­slenih v javnih socialno varstvenih zavodih. Dogovor zajema tudi sistemizi­ranje in razporejanje zaposlenih na nova delovna mesta, kar naj bi pri­pomoglo k omejevanju odhodov zaposlenih, zlasti iz delovnih okolji z najvecjimi obremenitvami in tudi povecanje zanimanja za te poklice med mladimi. Place se bodo pove-cale za od enega do štirih placnih razredov. Srebrna nit: »Država naj sredstva zagotovi z rebalansom proracuna!« V osnovi so seveda to ukrepi, ki so pricakovani, potrebni in dobro­došli. Delitev dodatkov v casu epi­demije na podlagi deleža osnovne place je bila dalec od poštene ver­zije nagrajevanja najzaslužnejših delavcev. Tudi v Združenju za dostojno starost Srebrna nit so s sprejetim dogovor zadovoljni, a kot opozarja predsednica Biserka Marolt Me-den, je za izpolnitev obljub treba zagotoviti tudi denar: „Cas je, da proracun z rebalansom poveca sredstva, namenjena socialni os­krbi starejših. V Srebrni niti pozd­ravljamo, da je Vlada v socialnem dialogu koncno sprejela odloci­tev o povecanju plac na podrocju zdravstva in sociale. Ne moremo pa razumeti, da istocasno ni spre­jela sklepa, da se sredstva za po­vecanje plac na podrocju sociale zagotovi s pomocjo proracunskih sredstev. Torej bodo zadnje po­višanje cen oskrbe spet placevali stanovalci in njihovi sorodnik, kar je nesprejemljivo!“ Marolt Medenova je prepricana, da je kljucno, da se za pokritje raz-like, ki bo nastala zaradi višjih plac, z rebalansom zagotovijo proracun-ska sredstva. Sicer, kot opozarja, ni druge opcije kot zvišanje cen oskrbnin, s cimer bi pa bremenili stanovalce v domovih starejših: „Naslednji korak pa je podpis kad­rovskih normativov in standardov na podrocju sociale in ravno tako zagotovilo, da bodo nujno potreb­ni dodatni kadri placani iz proracu­na.“ Višje place v že decembra Da je nesprejemljivo, da bi stro­šek dviga plac zaposlenih prevalili na pleca stanovalcev oziroma za­vezancev za placilo njihovih oskrb­nin, meni direktorica Doma upoko­jencev Ptuj Vesna Šiplic Horvat. Kot poudarja, je dvig plac zaposlenih izjemnega pomena ter nedvomno dobrodošel in potreben ukrep: „A bi sredstva za to morala zagotovi-ti država. V nasprotnem primeru dejansko druge možnosti, kot da svetu zavoda predlagamo dvig cen oskrbnin, domovi nimamo.“ Šiplic Horvatova sicer upa, da pri napredovanjih ne bo vecjih anoma­lij in opozarja: „Ce bo tisti, ki je pod minimalno placo, napredoval en placni razred, je to nesmiselno in podcenjujoce.“ Kolikšen natancno bo dvig plac za zaposlene v ptujskem DU, še ni znano, a kot pravi Šiplic Horva­tova, po informacijah (ki jih imajo le iz medijev) naj bi povišanje plac znašalo približno 5,6 %. Višje place naj bi zaposlenim v zdravstvu in so-ciali obracunali že pri decembrski placi. „Ce bo do takrat na nivoju države vse urejeno, bomo mi pos­krbeli, da zaposleni pravocasno dobijo anekse, ki so podlaga za povišanje.“ Na delovnih mestih, kjer zapos­leni izvajajo osnovno in socialno oskrbo, se bodo place povišale za od enega do štirih placnih ra­zredov. Pri zdravstvenem kadru v socialno varstvenih zavodih se bodo place povecale za štiri placne razrede, na posameznih delovnih mestih strokovnih delavcev v cen­trih za socialno delo in domovih za starejše pa za dva placna razreda. Dženana Kmetec Podravje • Šole organizirale varno odlaganje odpadkov šele po naknadnih navodilih Uporabljen test ne sodi v šolsko torbo – je za to potreben protokol ministrstva?! Eden izmed staršev dijaka ptujske srednje šole nam je posredoval okrožnico glede samotestiranja. Zmotilo ga je predvsem navodilo šole, da naj bi dijaki uporabljene komplete po samotestiranju odnesli domov. V svojih šolskih torbah bi tako od zgo­dnjih jutranjih ur imeli potencialno nevarne odpadke, saj je na eni izmed komponent zapisano opozorilo, da gre za „vrecko z okolju nevarno vsebino“. Prav gotovo je bilo tovrstno na-za zdravje. »Dijaki so prvi dan te-jo odloži v zabojnik za mešane ko­vodilo, ki so ga najprej prejeli dijaki stiranja vse, kar so pri testu pot-munalne odpadke. Napolnjenih in ptujskih srednjih šol oziroma njiho-rebovali, odložili v posebne koše oznacenih vrec z odpadki, nastali-vi starši, milo receno, hudo zgreše-v ucilnicah. Takoj po testiranju so mi pri izvajanju samotestiranja, naj no. Težko bi bilo namrec pricako-cistilke te vrece iz košev zbrale, se nikoli ne odpira,« so sporocili s vati, da bi mladina varno in pridno odložile v eno vecjo crno vreco, ki šolskega ministrstva. hranila porabljene teste ves cas od jo bomo po 72 urah odložili med Enako velja tudi za osnovne jutra do popoldneva in jih nato še mešane komunalne odpadke,« je šole, kjer jim je vecinoma uspelo ustrezno »skladišcila« doma. Veli-pojasnil Mlakar. zagotoviti posebne prostore za ko bolj verjetno bi bilo, da bi se po-Po navodilih šolskega ministr-shranjevanje smeti. Res pa je, da rabljeni testi znašli povsod naokoli; stva je namrec treba uporabljene bo prav gotovo nekaj vec težav v od plocnikov do grmicevja; morda robcke in testne materiale odložiti vecjih šolah, kjer je ucencev veliko celo v obcestnih koših. v plasticno vreco za smeti in jo, ko in posledicno tudi odpadkov. Na Šolski center Ptuj smo zato je polna, tesno zavezati. »Vsebine Tako v osnovnih kot srednjih šolah so poskrbeli za varno odlaganje uporabljenih testov. naslovili vprašanje, ali bodo v šolah vrec se ne tlaci, odpadkov se po Pouka na daljavo ne bo vendarle organizirali varno odlaga-odlaganju v vreco ne dotika vec. Sicer pa je na ŠC Ptuj prvi dan goce pa tudi ni,« je dodal Mlakar. vljati vse pogoje, razdalje, nošenje pa je moral zapustiti pouk in šolo, nje uporabljenih testov. Direktor Vreco je treba namestiti v drugo samotestiranja potekal brez vec-Dijaki naj bi se namrec že do sedaj mask, vzdrževanje mehurckov … ker ni pristal na samotestiranje. ŠC Oton Mlakar je pojasnil, da so plasticno vreco za smeti in jo tes-jih težav. Mlakar podpira obvezno prostovoljno samotestirali doma. Minulo sredo se nista želela sa-Ptujske srednje šole ne bodo orga­takšno navodilo oz. informacijo no zavezati ter oznaciti, postavi samotestiranje v šolah, saj so imeli Vdor virusa v šolsko okolje je po motestirati samo dva dijaka. Eden nizirale pouka na daljavo za tiste glede nošenja odpadkov domov se jo loceno od ostalih odpadkov, že prvi dan primer, ko je dijak priz-mnenju Mlakarja problematicen, je bil mladoleten in si je nato po dijake, ki se ne bodo obvezno sa­posredovali prej, kot so srednje kjer ni dostopna otrokom in se jo nal, da se samotestira prvic. »Mo-hkrati pa je zelo težko pri vec kot pogovoru med ravnateljem in star-motestirali. šole prejele protokol Ministrstva loceno hrani vsaj 72 ur, preden se goce je to osamljen primer, mo-1600 udeležencih dnevno zagota-ši premislil. Drugi, polnoletni dijak, Estera Korošec Ormoško • Kako draga bo letošnja zima za obcine Za pluženje in posip dobrih 320.000 evrov Obcine vedno znova upajo na milo zimo in s tem povezane cim nižje stroške zimske služ-be. Vse tri ormoške obcine imajo za to sezono za cišcenje in posipavanje lokalnih cest in javnih poti ter plocnikov skupno planiranih nekaj vec kot 320.000 evrov. ko na lokalni cesti zapade 10 centi­metrov snega, na javnih poteh pa 15 centimetrov, nadaljuje Zorjano­va: »Vse poteka z dogovorom z ob­cino. Treba pa je vedeti, da preden posipamo oz. ocistimo vse ceste, traja od dve, tri, tudi do štiri ure, odvisno, ali gre za posip ali pluže­nje in od kolicine snega. Na javnih poteh pluženje navadno traja dlje, saj jih je vec in so bolj razdroblje­ne. V tem casu pa se na nekaterih odsekih že lahko pojavi vec snega. Tako da je tudi ta cas treba upo­števati. Pri tej službi je polno nekih dejavnikov ...« Glede na to, da se cene goriv dvigajo, nas je še zanimalo, ali je morebiti izvajanje te storitve letos kaj dražje. »Za zdaj o dvigu cen še ni nic dogovorjenega,« zatrjujejo na KP Ormož. Ormož: letos planiranih kar 225.000 evrov, lani porabljenih 140.000 evrov Obcina Ormož za izvajanje zim­ske službe v tej sezoni planira 225.000 evrov. To je precej vec v primerjavi s porabljenim denarjem v pretekli sezoni. Takrat je strošek znašal dobrih 140.000 evrov. Ven­dar pa tudi to ni koncni znesek, saj niso zajeti stroški zimske službe režijskega obrata. Ti so zadolženi za cišcenje mestnih plocnikov in trgov: »Ekipa režijskega obrata je sestavljena iz sedmih zaposlenih. Zimska služba se izvaja z manjšim traktorjem in tehniko škropljenja s solnico. Ostala ekipa izvaja po pot-rebi rocna cišcenja.« Sicer pa bodo tudi letos za pre­voznost javnih poti v posameznih KS v Ormožu skrbeli razlicni izva­jalci. Kot receno, bo za KS Ormož skrbela komunala, v Ivanjkovcih Rajko Bukovec, s. p., na Kogu GMW, d. o. o., v Miklavžu pri Or-možu Danijel Plohl, s. p., ter v KS Podgorci in KS Velika Nedelja Grad trgo, d. o. o. »Na lokalnih cestah za posipavanje pri temperaturi do –6 stopinj Celzija uporabljamo samo cisto sol (ob nižjih temperaturah dodamo agregat), na javnih poteh pa mešanico agregata in soli, 50 % vsakega. Plužimo pa po zakonoda­ji; za lokalne ceste do 10 cm snega, za javne poti do 15 cm snega,« so ob tem še sporocili z obcine. Sveti Tomaž: za zimsko službo dobrih 70.000 evrov V obcini Sveti Tomaž, kjer za iz­vajanje zimske službe poleg podje­tja Grad trgo iz Savcev skrbi komu­nala, pravijo, da so cene te storitve glede na lansko leto višje. Pogod­bo za izvajanje zimske službe so podpisali z edinima prijavljenima, na lokalnih cestah z ormoško ko­munalo v višini 22.219 evrov, za jav­ne poti pa z omenjenim domacim podjetjem v višini 48.430 evrov. Središce ob Dravi: 25.000 evrov V obcini Središce ob Dravi, kjer bo zimsko službo v celoti izvajalo Komunalno podjetje Ormož (tako na lokalnih cestah kot javnih po­teh), so zanjo v letošnji sezoni predvideli 25.000 evrov. V lanski sezoni jih je ta stala nekaj vec, okoli 28.000 evrov. Monika Horvat Na celotnem ormoškem obmo-ško službo. Ce bo potreba vecja, cju za cišcenje lokalnih cest skrbi bodo zagotovili dodatne ekipe. Komunalno podjetje. Lidija Zorjan Vsa dela sicer opravljajo v lastni iz KP Ormož pravi, da imajo na raz-režiji, brez podizvajalcev. Zago­polago 18 vozil. Poleg tega imajo tovljene imajo tudi posipne mate-tudi tri ekipe oz. šest delavcev, ki riale; 200 ton soli ter približno 50 bodo opravljali še rocno cišcenje m3 agregata, zaloge bodo sproti snega oz. posipanje ter pregledni-dopolnjevali. P             P Y D   ­         ­         ­     ­                                in ponudbo prilagodijo tudi nji- ä Vrstni red pluženja Kot receno, zimsko službo izva­jajo na lokalnih cestah vseh treh obcin (Ormož, Središce ob Dravi in Sveti Tomaž), v Ormožu skrbijo še za mestne ulice, nekaj vecjih plocnikov v mestu (za ostale skrbi režijski obrat) in izven njega, pa za mestna parkirišca ter javne poti v KS Ormož, medtem ko v Središcu tudi za plocnike in javne poti. »Teren je razdeljen, vsaka ekipa je zadolžena za dolocen teren, eni so za javne poti, drugi za lokalne ceste. Kar se tice prioritet, najprej so na vrsti lokalne ceste, potem kakšne vecje ulice, ostalo kasneje. Ce mocno sneži, je treba lokalne ceste tudi veckrat splužiti. Vrstni red pluženja tako dolocamo spro-ti, odvisno od razmer in potreb,« je pojasnila Zorjanova. Za cišcenje vseh cest do štiri ure Vsi izvajalci in delavci zimske službe so sicer v pripravljenosti na domu. Ekipe gredo na teren, ko jih o tem po telefonu obvesti dežurni delavec, delavci pa so po njego­vem na lokaciji pripravljeni v roku 15 do 30 minut. Obcinski odlok o debelini snega pravi, da je pluženje treba zaceti, R  ­           ­      ­       ­                 ä ­   ­    ä Spodnje Podravje • Ptujcan clan Dijaške organizacije Slovenije Za boljši položaj dijakov matura in novostim na podrocju Borisom Andrijanicem, ministrom Estera Korošec Središce ob Dravi • Zdravstveni dom ne more zagotoviti zdravnika Ce ne gre drugace, bodo razpisali koncesijo V obcini Središce ob Dravi si že dlje casa želijo polno prisotnega zdravnika, ki pa ga ormoški zdravstveni dom zaradi kadrovske stiske ne more zagotoviti. Župan govori o podelitvi koncesije, ce se stvar ne bo uredila v naslednjih mesecih. Kot je znano že dlje casa, so v Središcu nezadovoljni s priso­tnostjo zdravnika v splošni ambu­lanti. Ta je bil do leta 2009 priso-ten vse dni v tednu, vse od takrat pa ambulanta deluje dvakrat oz. trikrat tedensko, ob ponedeljkih dopoldan in v sredo popoldan ter vsak drugi petek dopoldan. Dol­goletna želja tako župana kot tudi svetnikov, ki v imenu obcanov pre­našajo pobude na obcinski svet, je, da je zdravnik tako kot vcasih prisoten v kraju vse dni. Kako da­lec je ta zadeva, so na zadnji seji svetniki zastavili vprašanje župa-nu. Da išcejo rešitve in vsake toli­ko nacenja to temo z direktorico zdravstvenega doma, odgovarja Jurij Borko. »Na zadnjem sestan­ku sva nacela ostro in konkretno debato. Pojasnjeno mi je bilo, da je bil razpis za splošnega zdravni­ka razpisan pred dvema meseca, a ocitno ni bilo kandidata oz. ni prišlo do dogovora. Razpis bodo ponovili. Dejstvo je, da zdravnikov na periferiji primanjkuje, toda kljub temu ponekod zdravnike znajo pripeljati in zadržati. Sprašujem se tudi, kako so lahko v ta novi center za duševno zdravje pripeljali 30 no-vih delovnih mest, nam pa ne mo-rejo zagotoviti zdravnika vse dni v tednu,« je kriticen. Ptuj • Posodobitev vežice v planu, a s spremembami Obcinsko podjetje ne bo soinvestiralo gradnje Še v zacetku tega leta je bila gradnja vežice na novem rogozniškem pokopališcu ocenje­na na približno 865.000 evrov. Z objavo razpisa je postalo jasno, da je ta ocena projektan- „Razlogi za izvedbo investicije so dotrajanost, energetska neu-cinkovitost, pomanjkanje prosto­ra ter neprimernost oz. nefunkci­onalnost obstojece mrliške veži­ce. Cilj investicije je posodobitev poslovilnega objekta na Rogozni­škem pokopališcu,“ pojasnjujejo na ptujski obcini. Planirana je ru­šitev starega in izgradnja novega objekta vežice s plošcadjo in ure­jeno okolico. Za novo varianto naj bi po tre­nutnih cenah zadostovalo nekaj vec kot milijon evrov. V ta znesek so zajeta tako gradbena dela kot »Ne nameravamo odnehati!« Kot je še dejal, ne gre samo za Središcane. S podobnimi težavami se soocajo tudi pri Svetem Toma-žu, kjer ima ZD prav tako ambulan-to. »Treba se je zavedati, da imamo morda res kaj manj prebivalcev v Središcu ob Dravi kot v preteklo­sti, a da je populacija vse starejša. Zdravstvena oskrba je ena osnov­nih storitev, ki naj bi jih obcina zagotavljala,« je odlocen Borko, ki zatrjuje, da ce v naslednjih mesecih ne bodo dobili zdravnika vse dni v delovnem tednu, gredo v razpis za projektiranje, rušitev, oprema, obrtniška dela, inštalacije in zu­nanja ureditev ter nadzor. Skupaj naj bi za izvedbena dela zadosto­valo okrog 979.000 evrov. Spremenjeni pa so tudi viri .nanciranja investicije, ki jo bo po novem v celoti krila MO Ptuj. Kot soinvestitor je bilo sicer prvotno predvideno obcinsko podjetje Javne službe Ptuj. O tem, zakaj sprememba, direktor Alen Hodnik pravi: „Imeli smo kar nekaj dilem okrog tega. Po prvotnem planu bi mi prispevali okrog 137.000 evrov, a smo se podelitev koncesije: »V tem prime-ru bomo poskušali dobiti koncesijo in najti zdravnika. Ne nameravamo odnehati, saj gre za pomembno zadevo.« Direktorica skepticna glede pridobitve koncesije Direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vlasta Zupanic Domajnko, pod okrilje katerega sodi tudi sre­diška splošna ambulanta, odgovar­ja, da zdravnika vse dni v tednu ne morejo zagotoviti zaradi kadrovske stiske. Poleg tega je zdravnik, ki deluje v središki ambulanti, dr. Ivan Meško, na njegovo zahtevo redno zaposlen za 60 % delovnega casa in ne želi pristati na to, da bi delal pol-ni delovni cas. Kar se tice koncesije, pa je Domajnkova izrazila dvom, da bi jo obcina lahko pridobila. »Naš zdravnik je v tamkajšnji ambulanti prisoten trikrat tedensko. Mislim, da obcina nima razlogov za raz-pis koncesije, saj zdravstveni dom opravlja zdravstveno dejavnost in pokriva to javno službo. Poleg tega pa imam zvezane roke tudi pri tem, saj je izrecna zahteva zdravnika, ki opravlja delo v središki ambulanti, da dela le tri dni v tednu. Pred leti je dal odpoved za polni delovni cas, po pogajanjih je pristal na skrajšan Omenjeni zdravnik ima sicer opredeljenih 514 pacientov, 958 Središcanov pa ima za osebnega zdravnika izbrane druge zdravnike znotraj ormoškega zdravstvene­ga doma. Po mnenju direktorice je glede na število opredeljenih pacientov prisotnost zdravnika v Središcu zadostna. MZ: »Koncesijo bi lahko razpisali, a bi si morali zagotoviti . nance« Na ministrstvu za zdravje pa pravijo drugace: »Glede na napisa-no so vsekakor izkazane potrebe za podelitev koncesije na primarni ravni. Osnovni zakonski pogoj je izpolnjen, saj se v skladu z nave-denim dolocilom koncesija podeli, ce koncedent (obcina) ugotovi, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstve­ne dejavnosti v obsegu, kot je do-locen z mrežo javne zdravstvene službe, oziroma ce javni zdravstve­ni zavod ne more zagotoviti pot-rebne dostopnosti do zdravstve­nih storitev.« Toda obcina bi si za to morala zagotoviti potreben denar: »Ne glede na to, da je osnovni zakon-ski pogoj za podelitev koncesije izpolnjen, pa si mora pristojna ob­cina zagotoviti dodatna . nancna sredstva v splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2022, saj gre v tem primeru za podelitev nove koncesije. ZZZS neposredno . -nancira koncesionarja, ce je tako doloceno v splošnem dogovoru, in potem to ni breme obcinskega proracuna,« še pojasnjujejo. Po besedah ministrstva strošek ene delujoce ambulante družinske medicine za ZZZS na leto znaša 135.000 evrov. Monika Horvat Sv. Tomaž • Težave z razrašcenim vejevjem Kdo bo prevzel stroške odstranjevanja Tudi v obcini Sveti Tomaž se soocajo z nevarnimi in motecimi drevesi in vejevjem, ki segajo na cestišce in slabšajo prometno varnost. Stanje pa bi v prihodnje še lahko poslabšale snež­ formativno pridobljenih ponudb. Dženana Kmetec ne padavine, zato lastnike naprošajo za odstranitev teh vej. Lastnike parcel ob cestah je Najhuje naj bi bilo v zgornjem obcina pozvala, da naj razrašcene delu vasi Rucmanci ter ob neka­krošnje dreves in veje nad cestiš-terih drugih cestnih odsekih po cem odstranijo. »Stanje je najhujše naseljih v obcini. Poziv naj bi po ob gozdovih in cestah, ki vodijo besedah Cvetka obrodil nekaj sa­skozi gozd. Lastnike smo pozvali, dov, saj so se posamezniki že lotili da odstranijo in ocistijo razrašce-cišcenja. Na pomoc pa so pristopili ne veje, ki segajo v cestišce,« je tudi domaci gasilci. »K cišcenju in povedal župan Mirko Cvetko. rezanju vejevja so pristopila tudi Foto: Arhiv ŠT Še pred snežnimi padavinami želijo pocistiti in obrezati nevarno vejevje, ki sega v cestišce in predstavlja nevarnost za udeležence v prometu. štiri gasilska društva. Kar nam ne bo uspelo pocistiti, pa bomo ure­dili še z izvajalcema vzdrževalnih del, ob lokalnih cestah je to Komu­nalno podjetje Ormož, ob javnih poteh pa Grad trgo.« Cvetko na racun tega ne predvideva nekih vecjih stroškov. Omenjeno proble­ pridobijo vseh potrebnih soglasij.« Monika Horvat Kidricevo • V Talumu je ta mesec pestro Praznik tudi letos virtualno Ce ne bi bilo tako obširnega širjenja okužb s koronavirusom, bi se v Talumu te dni družili s svojimi nekdanjimi in sedanjimi zaposlenimi ter odprli vrata za obiskovalce. Skupaj z vsemi povabljenimi bi proslavili 67. tovarniški praznik. Zaradi zaostrenih epidemiolo­ških razmer so se v podjetju, ki zaposluje 1.400 sodelavcev, že drugo leto zapored odlocili za praznovanje v virtualni izvedbi. „Praznovanje 67. tovarniškega praznika smo prilagodili ukre-pom za preprecevanje širjenja covida-19. Podelitev najpomemb­nejših tovarniških priznanj, zlatih metuljev, in nagovor predsednika uprave Marka Drobnica bomo predvajali na intranetu. Ker ni moc izvesti dneva odprtih vrat, bomo na našem Youtube kanalu objavili serijo video utrinkov o na­ših zadnjih dosežkih, proizvodnih procesih in uporabnosti aluminija kot trajnostnega materiala,“ so o letošnjem praznovanju povedali v kidricevskem aluminijskem ve­likanu. Prvi aluminij proizvedli leta 1954 V Talumu tovarniški praznik zaznamujejo 21. novembra. To je dan, ko so pred 67 leti (1954) iz kidricevskih elektroliznih peci pritekli prvi kilogrami aluminija. Talumovci so v minulih letih to-varniški praznik obicajno slavili tri dni. Priredili so srecanji za vse svo­je nekdanje sodelavce (upokojen­ce) in sedanje zaposlene, vodstvo družbe je zaslužnim sodelavcem na svecani prireditvi podelilo po­sebna priznanja, zlate metulje. V sklopu praznovanja so v to-varni pripravili tudi dan odprtih vrat za vse zainteresirane obi-skovalce. Organizirali so vodeni ogled tovarne. Elektroliza na spodnjih obratih Letošnji november je za slo­venskega proizvajalca aluminija pomemben tudi s poslovnega vidika, ne samo praznicnega. V zacetku meseca je podjetje obseg proizvodnje v elektrolizi priškrnilo na minimum. Kot so pojasnili v poslovodstvu, so se za ta korak odlocili zaradi zmanj­šanja negativnega vpliva trenu­tnih ekstremnih razmer na trgu energentov. Elektroliza proizvaja s tretjino zmogljivosti, kar je še nad obratovalno mejo, ki je pos­tavljena pri 25 odstotkih. Pod to mejo proizvodnja aluminija ni mogoca, kar bi pomenilo, da ele­ktroliza za vedno ugasne. Pred­sednik uprave Marko Drobnic je pojasnil, da dobava kupcem za letošnje leto ni vprašljiva, znižano proizvodnjo v elektrolizi nadome-šcajo s kupljenim aluminijem. „Za prihodnje leto pa bomo prisiljeni kljub velikemu povpraševanju na trgu delež prodaje naših izdelkov zmanjšati,“ je ob objavi informa­cije o zmanjševanju proizvodnje v elektrolizi za naš casopis povedal Drobnic. MZ Spodnje Podravje • Prvo samotestiranje v osnovnih šolah za zdaj brez vecjih Vecina v razredih, a kar opazno Vecina staršev otrok, ki obiskujejo podravske osnovne šole, je podpisala soglasje za obvezno samotestiranje. Napovedanih protestov pred vecino šol ni bilo, razen pred Mladiko na Ptuju, kjer se je zbralo okoli deset ma-mic in pa pred OŠ Starše, kjer je prav tako svoje nestri­njanje o samotestiranju otrok izražalo 10 staršev. Izgre­dov ni bilo na nobeni od lokacij. Ravnatelji so imeli ponekod težave tudi zaradi tega, ker so starši pošiljali v šolo ucence brez podpisanega soglasja. Na OŠ Olge Meglic so imeli en tak primer, prav tako na OŠ Mladika, kjer so ucen-ca locili od drugih in nato poklicali njegove starše. Slednji so po bese­dah ravnatelja Bogomirja Širovnika prišli ponj, zato vecjih težav v zve­zi s tem ni bilo. Tudi z majšperške osnovne šole porocajo o tem, da so v šolo prišli štirje ucenci brez soglasja staršev za samotestiranje; od ravnateljice pa so celo zahteva­li, da želijo biti o tem obvešceni po navadni pošti. 50 ucencev iz OŠ Ljudski vrt zaradi samotestiranja ostalo doma Na najvecji ptujski osnovni šoli Ljudski vrt se je v sredo testiralo 632 od približno 900 ucencev (86 ucencev je bilo v oddelcnih karan­tenah, nekaj jih je v karanteni za­radi okužb v družini, 73 ucencev je bodisi prebolevnikov ali cepljenih), od tega jih je bilo pozitivnih šest. Dva oddelka so poslali na šolanje na daljavo in tako preprecili širje­nje virusa, pri enem oddelku pa ka­rantena ni bila potrebna. Okužena ucenka je namrec prišla v šolo po daljšem casu in bila v stiku s sošolci manj kot eno uro. Okoli 50 otrok so starši zadržali doma zaradi nesoglasja k samote­stiranju v šoli. Ravnateljica Tatjana Vaupotic Zemljic jih je v pismu po­novno pozvala k premisleku in k odlocitvi za samotestiranje. Za vse te otroke bodo organizirali šolanje na daljavo, in sicer na nacin, da jim bodo ucitelji pošiljali zaposlitve v e-ucilnico. Njihovega znanja v casu šolanja na daljavo ucitelji ne bodo ocenjevali, saj so taka navodila mi-nistrstva. Ob vrnitvi v šolo pa se zna marsikdo soociti s preobreme­nitvijo zaradi ocenjevanja in kolici­ne snovi. Tudi v OŠ Olge Meglic v sredo zaradi samotestiranja ni prišlo 23 ucencev, v OŠ Breg jih je doma os­talo 20, v OŠ Starše pa 30 ucencev. Osnovnošolci so brez težav izvedli V Žetalah vsi starši dali soglasje V OŠ Žetale so prav vsi starši podali soglasje za samotestiranje. Ucenci so si pri postopku pomagali z narobe obrnjenimi lego kockami, v katere so vstavili epruvete, hkrati z njimi so se samotestirale tudi uciteljice. V prostorih šole so uredili posebno izolacijsko sobo, ki pa je v tem tednu še niso potrebovali. Na najvecji ormoški šoli brez pouka v šoli pet otrok Ravnatelj najvecje šole na Or-moškem, OŠ Ormož, Aleksander Šterman nam je povedal, da je prvi dan, ko se je v šolah zacelo obvezno samotestiranje ucencev, vse potekalo mirno in brez nekih težav. Za enega otroka, ki ni imel soglasja za testiranje, so poklicali starše, da pridejo ponj. Sicer pa je samotestiranje potekalo brez posebnosti. Prvi dan se je samo­testiralo 264 ucencev, 29 to ni bilo potrebno, saj so ali prebolevniki ali cepljeni. »Danes je sicer samotesti­ težav število ucencev se bo šolalo doma Foto: CG prvo samotestiranje brez vecjih težav. Koliko otrok se je v sredo samotestiralo in koliko ne v nakljucno izbranih OŠ ranje potekalo nekoliko dlje, racu­namo pa, da nam bo v prihodnje, ko bo zadeva postala rutina, vzelo nekje 15 minut casa. Testiranje zac­nemo deset minut pred pricetkom pouka,« je dejal Šterman. Od 374 ucencev, ki obiskujejo šolo, jih je trenutno 39 v karante­ni, 37 je odsotnih zaradi bolezni, le pet pa je takšnih, katerih starši niso podpisali soglasja in so ostali doma. Tako zanje kot za ucence, ki so v karanteni in odsotni zaradi bolezni, je organiziran pouk na da­ljavo. »Tem ucencem je naloženo minimalno delo, prejmejo navodila in oddajo izdelke. Enkrat tedensko pa so ucitelji še na razpolago ucen­cem za individualno obravnavo.« Kot je poudaril, izobraževanje na daljavo nikakor ni primerljivo s šolanjem v prostorih šole: »Situa­cija ni enostavna. Starši, ki soglas­ja za samotestiranje niso podali, bodo za svoje odlocitve morali no-siti posledice.« Najmlajšim lahko pomagajo tudi starši Po besedah vecine ravnateljev podravskih osnovnih šol so ucen­ci samotestiranje opravili brez težav, tudi tisti najmlajši. Pone-kod so pri samotestiranju otrok prve triade sodelovali starši. Na OŠ Breg so to možnost omogo-cili petnajstim staršem in jih tako nekoliko razbremenili strahu pred samotestiranjem v šolskih prosto­rih. Na OŠ Ljudski vrt so ravnate­ljico pricakali nasmejani obrazi otrok, ki se jim je testiranje zdelo celo »zabavno«. »Tudi ucenci viš­jih razredov so mi povedali, da sa­motestiranje za njih ni bil problem in da razumejo njegov pomen«, je povedala Vaupotic Zemljiceva. Na vecini šol tudi ni bilo orga­nizacijskih težav, ponekod so se odlocili in v oddelke prve triade napotili dodatnega strokovnega delavca. »Vse nas je bilo zelo strah, vendar ‚tresla se je gora, rodila se je miš‘. Bili smo nekoliko presene-ceni nad dejstvom, kako nepro­blematicno ucenci sprejemajo samotestiranje,« je dodal Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Estera Korošec, Monika Horvat Haloze • Slabe avtobusne povezave podeželja in mesta Cez vikend odrezani od »sveta« V Halozah marsikdo zaradi razlicnih vzrokov (starosti, bolezni, ekonomske šibkosti …) ne more voziti avtomobila oz. si ga ne more privošciti, zato je njegova mobilnost od­visna od javnega prevoza. Ker so se v zadnjih letih avtobusne linije ukinjale, je vedno težje priti do vecjih mestnih središc. Gre za skupine ljudi (dijaki, starostniki), ki so z vidika mobilnosti diskriminirani, kar posledicno povecuje ekonomske in družbene raz-like med prebivalci. Prav zato po mnenju strokovnjakov dostopnost do javnega prevoza preprecuje mobilnostno diskriminacijo. Proti Halozam med vikendom ne vozi niti en avtobus. Prevoznik, ki skrbi za avtobu­sne povezave do haloških obcin (Videm, Podlehnik, Žetale, Maj-šperk, Cirkulane in Zavrc), je pod-jetje Arriva. Po njihovem mnenju na obmocju haloških obcin avto­busni promet izvajajo v zadovo­ljivem obsegu. »Najvec odhodov je v jutranji in popoldanski konici, saj je v preteklosti pri uporabnikih javnega avtobusnega prometa ob teh terminih izkazalo najvec potreb po storitvi. Javni potniški promet izvajamo v skladu z regi­striranimi voznimi redi. Predloge in pobude naših potnikov redno obravnavamo. Vsako spremem­bo, po kateri vidimo potrebo in v skladu z našimi zmožnostmi, izvedemo po postopku, ki ga je predpisalo pristojno ministrstvo,« so zapisali. Zakaj ni direktne linije do Maribora in Ormoža? Med tednom s Ptuja v vse halo-ške obcine in nazaj vozi povprec­no 12 avtobusov na dan, kar po­meni na vsako uro oz. uro in pol. V nekaterih delih dneva je prevozov manj, takrat se lahko zgodi, da je treba na naslednji avtobus cakati tudi uro ali vec. Vec težav imajo dijaki, ki se iz­obražujejo v Mariboru, saj je tre­ba na Ptuju prestopiti; obstojece linije pa ni nujno, da so med seboj prostorsko in casovno usklajene. Prav zato je bila že pred casom pobuda, da bi se uvedla direktna avtobusna linija iz haloških obcin do Maribora, brez postanka na Ptuju, kar pa ni bilo realizirano. Podobno si želijo tudi v Cirkula­nah, kjer se nekaj otrok vozi v Ormož, vendar morajo najprej z avtobusom na Ptuj, kjer prestopi­jo in nato nadaljujejo pot do žele­nega cilja. Med vikendi v Haloze ne vozi niti en avtobus Med brskanjem po voznih re-dih smo preseneceno ugotovili, da so haloške obcine med viken­dom dobesedno odrezane od »sveta«, saj s Ptuja v te obmejne kraje ne vozi niti en avtobus. Kot je povedal Anton Butolen, župan obcine Žetale, je bila avtobusna linija v soboto in nedeljo ukinje­na že pred vec kot desetimi leti. Preprican je, da bi bil še kako do-brodošel avtobus vsaj ob nede­ljah, da bi lahko na primer njihovi prebivalci imeli možnost obiskati svojce v bolnišnici ali pa v domu starostnikov. »Naši obcani so se pac sprijaznili s tem, da avtobusa pac ni, zato verjetno nismo prejeli nekih uradnih pobud po dodatnih linijah. Vsak se organizira po svoje – starejši za prevoz prosijo družin­skega clana ali soseda, mlajše pa vozijo starši,« je izpostavil Buto­len in dodal, da bi nedeljska linija prišla še kako prav vsem dijakom in študentom, ki se ob koncu te­dna vracajo v študentske domo­ve. Da bi morali haloške ljudi po­novno spodbuditi k uporabi jav­nega prevoza, je mnenja Antonija Žumbar, županja obcine Cirku-lane. »Ljudem bi morali znova ponuditi možnost avtobusnega prevoza in ga tudi promovirati. Marsikdo bi se namrec lahko do Ptuja in nazaj zapeljal z avtobu­som namesto s svojim osebnim avtomobilom. Ker pa tega ni na­vajen, mu kaj takega še na misel ne pride,« je povedala Žumbarje- Foto: CG va. Avtobusne linije med viken­dom bi bilo po njenem mnenju smiselno uvesti vsaj v poletnih mesecih, ko bi služile v turisticne namene. »Družine z otroki in turi­sti bi se lahko k nam iz Ptuja pri­peljali z avtobusom, kar bi lahko bilo posebno doživetje.« Kako s hribov do avtobusnih postajališc? Za številne starostnike v Halo-zah enega vecji izzivov predsta­vlja ravno slaba ponudba javnega avtobusnega prometa – med vi-kendi je torej sploh ni, v poletnih mesecih pa se število prevozov še dodatno zmanjša. Martina Voda Horvat, predsednica Društva upo­kojencev Podlehnik, je izpostavila še eno težavo – in sicer, kako iz hribov sploh priti do urejenega postajališca, kjer avtobus ustavi. »Razdalje so velike in za marsiko­ga prezahtevne. Pri osemdesetih letih in vec pešaciti vec kilome­trov dalec po strmih bregovih je za marsikoga nemogoce.« V obcinah Zavrc, Žetale, Podlehnik in Cirkulane so zato obcanom že pred leti omogocili možnost korišcenja šolskega avtobusa oz. kombija, ki pa je dostopen samo zjutraj in opoldne. Prav zato so ponekod že razmišljali o uvedbi »prevoza na poziv« in sodelova­nju vec obcin, ki bi si stroške de­lile. Obcina Žetale sicer nima niti avtomobila za potrebe obcinske uprave, kaj šele za morebiten pre­voz obcanov. Se pa je majšperška obcina pred kratkim odlocila za nakup elektricnega avtomobila, ki je brezplacno na voljo za pre­voz starejših obcanov do trgovi­ne, lekarne ali zdravnika. Estera Korošec Trenutno je objavljen javni razpis za novo koncesijsko obdobje GJS javnega linijskega avtobusnega prometa, ki predvideva okrog 20-odstotno povecanje obsega javnega prometa v Sloveniji, na katerega se je prijavilo tudi podjetje Arriva. Ce bo na razpisu uspešna, se bo morebiti povecalo število avtobusnih linij tudi do haloških koncev. Slovenija, Podravje • Težji dostop do zdravnika, vec dela za lekarnarje Novosti lekarnarjem povzrocajo veliko preglavic Z vladnim odlokom se je za šolarje ta teden povecala pogostost samotestiranja, spremenil pa se je tudi nacin izvajanja. Osnovnošolcem, dijakom in študentom pripada mesecno brezplacno 15 testov. »Kot so pozvali že ravnatelji, pri pripravi ukrepov in navodil bi tudi v Lekarniški zbornici Slovenije z veseljem sodelovali z ministrstvi in prepricani smo, da bi marsikatero zagato, ki smo ji zdaj prica, preprecili,« je jasna predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potocnik Bencic. Težave ne nastajajo zgolj zaradi povecanega obsega dela v lekar­nah, pac pa so imeli velike proble-me tudi zaradi zamika placila od države za že izdane teste. Kot je pojasnila Darja Potocnik Bencic, samotestiranje, izvedeno v šoli, pokriva tudi obveznost te­stiranja za udeležbo na šolskih in obšolskih dejavnostih, ob cemer pa dodaja: »Majhni otroci bodo pri testiranju potrebovali pomoc odrasle osebe, torej ucitelja. Zato smo razmišljali, da bi bila druga oblika preskrbe najmlajših lahko za vse bolj enostavna. Kot so pozvali že ravnatelji, pri pripravi ukrepov in navodil bi tudi v Lekarniški zbor­nici Slovenije z veseljem sodelovali z ministrstvi in prepricani smo, da bi marsikatero zagato, ki smo ji zdaj prica, preprecili.« Nekateri imajo težave z dobavo testov in mask, drugi ne Prevzemanje testov HAG je v le­karnah zelo povecalo število oseb, ki prihajajo vanje. V izogib gneci uporabnike prosijo, naj v primeru, Trenutno so zaloge testov zadostne Tanja Novak, v. d. direktorice Lekarn Ptuj, pravi, da trenutno izdajanje testov za samotestiranje šolarjev poteka nemoteno. Na novosti so se dobro pripravili in imajo zadostne zaloge testov v vseh lekarnah. O povecanju povpraševanja pa: »Izdaja se je precej povecala z 29. oktobrom, po spremembi odloka. Zaradi povecanega povpraševanja po hitrih antigenskih testih so obcasno v nekaterih lekarnah zaloge testov tudi pošle. Teste sproti narocamo in tako poskušamo zagotavljati ustrezne zaloge.« ce imajo zadostne kolicine testov doma, ce so jih torej novembra pred uveljavitvijo sprememb že prevzeli deset, pocakajo z obi-skom lekarne: »Tako se bo obre­menitev malo porazdelila. V skladu z izracunom bi tem upravicencem zmanjkalo testov na zadnji pone-deljek v mesecu.« Povecan obisk lekarn pa ni edina težava, s katero se srecujejo. Ker so odvisni od svojih dobaviteljev in v primeru mask in testov od vseh, s katerimi imajo sklenjene pogodbe v skladu s predpisi o javnem naro-canju, se ponekod obcasno pojav­ljajo težave z dobavo. Razpise sicer morajo izvajati samo javni zavodi, zasebni izvajalci s koncesijo ne. »Nenadno povecano povpraše­vanje se zato odraža v obcasnem pomanjkanju mask in testov na posameznih lokacijah. Težave so praviloma hitro razrešene, v dne­vu ali dveh. Vseeno pa je to tako za upravicence, ki morajo ponov-no v lekarno ali išcejo izdelek v drugi, oddaljeni lekarni, kot za za­poslene v lekarnah, velika težava in dodatna obremenitev,« pojasni Za petino vec izdanih receptov v zadnjih 15 letih »V lekarnah seveda podpiramo vse ukrepe, ki prispevajo k preprecevanju širjenja okužbe, vkljucno z izvajanjem samotestiranja in promocijo cepljenja. Moramo pa opozoriti, da je tudi v lekarnah kadrovska stiska velika (v zadnjih 15 letih se je število receptov povecalo za 18 %, število priznanih magistrov farmacije pa le za 8 %),« pojasnjuje Darja Potocnik Bencic. Tudi v lekarnah zaposleni zbolevajo, so v karanteni, koristijo varstvo za otroka ipd., kar – kot povsod – kadrovsko stisko le še poglobi. predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Obisk zdravnika za manjše težave niti ni smiseln Vsako leto se jeseni število respi­ratornih obolenj, zlasti prehladov, poveca. Posledicno je to obdobje, ko imajo lekarne tudi brez ukre­pov, povezanih z zajezitvijo koro­navirusa, ogromno dela, saj so to obolenja, pri katerih si pogosto po­magamo z zdravili in drugimi izdel­ki za samozdravljenje. V Lekarniški zbornici ugotavljajo, da v zadnjih dveh letih še bolj, saj je dostop do osebnega zdravnika zelo otežen in za manjše zdravstvene težave tudi ni smiseln, saj samo poveca tveganje za prenos vseh okužb. »V Sloveniji je kar tretjina lekarna z enim timom. Zato je zaradi širjenja okužbe tudi med nami zaskrblje­nost in odgovornost velika. Prav te lekarne so za prebivalce odda­ljenih krajev življenjskega pomena. Tam živijo praviloma najbolj ranlji­ve skupine državljanov Slovenije (starejši, brez pomoci) in z dobro dostopnostjo lekarn pravocasno dobijo vsa zdravila in medicinske pripomocke, ki jih nujno potre­bujejo. Zato znova poziv vsem k upoštevanju ukrepov. Zaposlenim v lekarnah pa velika zahvala za nji­hovo požrtvovalno delo,« še skle­ne Darja Potocnik Bencic. Dženana Kmetec Priprava telesa na zimo Kako poskrbeti za kožo na obrazu in na telesu v hladnejših mesecih V jesenskih in zimskih dneh je zaradi nihanja temperatu­re in vlažnosti zraka ter hu­dega mraza in vetra koža bolj obcutljiva. Koža na obrazu in po telesu na mrzlem zra­ku skozi vrhnjo plast izgublja vec tekocine, prav tako pa ob mrazu zunaj in visokih tempe­raturah v stanovanjih posta­ne suha, bleda in upadla. Prav tako so žilice skrcene, posle-dicno je cirkulacija slabša, ce-lice po telesu in seveda tudi na obrazu dobivajo manj hra- Cirkulacija krvi in limfne teko-- odstranjevanje odvecne te-ljakovin iz celic in njihovo vrni­ne, obraz pa postane starikav cine je za zdrav in mladosten kocine iz celic, kar pomaga tev v krvni obtok; in izsušen. Zato je v hladnej­videz kože zelo pomembna, pri edemih in otekanju. Ce - spodbudi imunsko odpor­ših mesecih treba še posebej zato je limfna drenaža telesa po vnetju tkivo ostane oteklo, nost telesa, saj preprecuje zelo pomembna. masaža to odvecno tekocino poskrbeti za zašcito kože. nabiranje strupov na predelu Na prvem mestu je potrebna V hladnejših mesecih pa je še odstrani; masaže in spodbuja bezgav­pravilna nega, ki zajema re-S sprošcujoco masažo obra-kože, zato se zmanjšajo gubi-posebej pomembna za hidra-- po bolezni masaža pospeši ke, da jih filtrirajo; dno cišcenje obraza in upora-za, vratu in dekolteja se po-ce. Koža je posledicno videti cijo kože. Z redno in dosledno odstranjevanje strupov in do­- da je bila limfna drenaža bo kakovostne kozmetike za speši prekrvavitev, poveca bolj sijoca ter napeta. masažo dosežemo: tok svežih hranilnih snovi na nego kože. Zelo pa pomagata pretok energije in se tako pri-Masaža obraza bo vaši koži - odstranjevanje odpadnih razbolelo obmocje; uspešna, nam povesta obilno tudi masaža in lifting obraza cara val prijetnih obcutkov. tako povrnila prožnost in lep snovi presnove iz celic iz - masaža ravno tako pospeši odvajanje vode in temen urin ter limfna drenaža telesa. Po masaži se poveca tonus izgled. tkiv; odstranjevanje odvecnih be-izrazitega vonja. Podravje • Poslovanje DEM tudi v minulem letu odlicno Lanska proizvodnja s 3.200 GWh je bila tretja najvišja v dose-danji 70-letni zgodovini podjetja. Najvec elektrike med dravskimi elektrarnami ustvarita dve spo­dnjepodravski, Zlatolicje in For-min. Prva je lani proizvedla 577 in druga 548 GWh. Prihodki od prodaje podjetja so v lanskem letu znašali 68,8 milijona evrov, kar je 3,2 milijona evrov vec kot leto prej oziroma slabih šest odstotkov. Dobicek iz poslovanja je znašal 10 milijonov evrov, v primerjavi z letom 2019 so ga podvojili. Investicij je bilo za 15 milijonov evrov, zaposlenih so-delavcev pa 242. Med vecjimi inve­sticijami v Spodnjem Podravju sta obnova jezu Markovci in mostu za lokalni promet pri HE Formin. DEM imajo v prihodnje v nacrtu tudi ob-novo forminske elektrarne, ki je še edina v verigi, ki ni bila obnovljena. Direktor DEM Andrej Tumpej in direktor podjetja HSE Invest sta pred mesecem dni sklenila 3,5 Slednje je po dveh letih odpo­vedi zaradi epidemije letos pote­kalo v Zrecah pod okriljem Skup­nosti strojnih šol Slovenije in Cen­tra RS za poklicno izobraževanje. Dijaki in mentorji Strojne šole Ptuj se tekmovanja PIKO (tek­movanje v risanju projekcije in kotiranje) udeležujejo že vse od milijona evrov vredno pogodbo za izdelavo projektne, razpisne in investicijske dokumentacije za ob-novo elektrarne. Predvideno je, da bi bila vsa dokumenatcija izdelana v petih letih, dela na elektrarni bi se zacela že prej. „Ker gre za ob-sežen projekt, so bile v preteklih letih opravljene in izdelane vse potrebne študije, s pomocjo kate­rih bo mogoce izbrati najoptimal­nejšo varianto rekonstrukcije in zaceti prva dela predvidoma v letu 2024,“ je pojasnil Tumpej. Partnerstvo z Elektrom Maribor DEM so na pragu še enega po­membnega partnerstva v nacio­nalnem in regijskem merilu. Mari-borska Energija plus, ki se ukvarja s prodajo elektricne energije, bo najverjetneje postala njiho­vo sestrsko podjetje, saj prehaja pod okrilje Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). Vodstvi podjetij Ptuj • Izjemen uspeh Strojne šole na PIKO 2021 Luka Vrtic je državni prvak Luka Vrtic, dijak tretjega letnika Strojne šole Ptuj, je postal državni prvak v risanju pro-jekcij in kotiranju. S svojim znanjem in spretnostjo je premagal 44 najboljših dijakov iz 22 slovenskih strokovnih šol in tehniških gimnazij na državnem tekmovanju PIKO 2021. dijaka tretjega letnika (program strojni tehnik), ki sta se najbolje odrezala na šolskem tekmova­nju. Luka Vrtic je dosegel odlicno prvo mesto, njegov sošolec Lan Kuharic pa sedmo in s tem zlato priznanje.»To je izreden uspeh naših strojnikov, na katerega smo vsi nadvse ponosni,« je povedala HSE in Elektro Maribor sta poleti podpisali pogodbo o prodaji oz. nakupu 51 % lastniškega deleža. Za sklenitev posla se caka na zeleno luc državne agencije za varstvo konkurence. HSE z vstopom v Energijo plus tako prihaja do la-stništva še enega pomembnega energetskega podjetja v Podrav­ju. V regiji so prisotni kot 100-od­stotni lastnik DEM in družbe za projektiranje HSE Invest. „Lokal-no okolje poznamo, saj v njem de­luje vec kot tristo naših sodelav­cev, ga spoštujemo in ocenjujemo kot perspektivno regijo za nadalj­nji razvoj energetske dejavnosti. Zato se veselimo novega sodelo­vanja z Elektrom Maribor oziroma z družbo Energija plus, preko ka­tere bomo skupaj neposredno do-stopali do koncnega uporabnika. Preucujemo tudi možnost izrabe vetra in geotermalne energije,“ je ob podpisu pogodbe dejal ge­neralni direktor HSE Viktor Vracar. MZ Cilji tekmovanja so širjenje, poglabljanje in nadgrajevanje zna­nja iz tehniškega komuniciranja, popularizacija tehnike ter spod­bujanje mladih k prakticnemu razmišljanju. Na tekmovanju PIKO sodelujejo dijaki srednjih šol tehni­ške usmeritve, in sicer na podroc­jih strojništva, mehatronike, lesar- Slovenija • Cene storitev in materiala vedno višje Dvig cen nacrtuje vec kot polovica obrtnikov Tri cetrtine slovenskih obrtnikov je v zadnjem letu zvišalo cene storitev, skoraj vsi pa so kot razlog za podražitve navedli povišanje cen surovin in materialov.Vec kot polovica mojstrov bo cene še dvignilo, to nacrtujejo predvsem gradbinci, vodoinštalaterji, mizarji in ponudniki toplotnih crpalk. Glede na izsledke raziskave por­tala primerjam.si je v zadnjem letu cene dvignilo 75,7 % obrtnikov. Da so storitve podražili zaradi višjih cen surovin in materialov, ki jih uporabljajo pri delu, je odgovorilo 93,4 % sodelujocih v raziskavi. V manjšem deležu so kot razlog za podražitev navajali višje cen elektri­ke in goriva (35,3 %), manjšina (15,4 %) pa je cene dvignila, ker so tako storili drugi obrtniki v branži. Cene so zvišali vsi ponudniki oken in monterji ogrevalnih sistemov, ki so sodelovali v anketi, so dodali na portalu. Za podražitve se je odlocila tudi velika vecina elektricarjev (87,5 %), krovcev (85,7 %) in gradbincev (77 %). Poleg tega je storitve podra­ žilo tudi najmanj 44,4 % slikopleskar­jev in 40 % fasaderjev. Vec kot polovica mojstrov na­poveduje, da bo cene dvignilo v naslednjih treh mesecih. Nekaj vec kot 40 % jih namerava povišati cene do 20 %. O povišanju najmanj razmi­šljajo fasaderji (20 %), keramicarji, elektricarji (pri obojih okrog 25 %) in ponudniki ogrevalnih sistemov (nekaj manj kot 30 %). Pregled obrtnikov po panogah kaže, da je vec kot 70 %mizarjev cene že dvignilo, vec kot 60 % jih dvig nacrtuje v prihodnjem trime­secju. Približno polovica bo storitve podražila za od 10 do 20 %. Tri cetrtine gradbincev je cene v preteklem letu že zvišalo, 62 % jih dvig nacrtuje v prihodnjih mesecih. Vsak peti, ki nacrtuje dvig, bo stori­tve podražil za od 20 do 30 %. Najvecji razpon gibanja cen je pri podjetjih za izkope in zemeljska dela. Tretjina jih bo potrošnikom zaracunalo enako kot pred letom dni, dve tretjini podjetij je cene dvignilo; polovica med temi za vec kot 40 %. Vec kot 80 % podjetij na­poveduje, da bodo cene dvignili do konca leta. Pri teh, ki bodo dražili, bodo potrošniki placali med 10 in 30 % vec. Razlog za dvig cen so Foto: arhiv Svet24 predvsem povišane cene goriva in energentov. Med krovci je cene v zadnjem letu dvignilo 85,7 % obrtnikov. Od vseh mojstrov so cene najmanj zvi­šali fasaderji, in sicer nihce ne vec kot za petino. V naslednjih treh mesecih bo skoraj 80 % fasaderjev cene ohranilo na enaki ravni. Med keramicarji jih cetrtina nacrtuje dvig cene za od 10 do 20 %. Skoraj 90 % vseh elektricarjev je svoje storitve podražilo za 10 do 30 %, tri cetrtine vprašanih pa ne prica­kuje vec dviga cen. Sta Sv. Trojica • Akcija Slovenija kvacka Nakvackan tudi trojiški grb Kot je znano, je moto akcije Ena kvackarica, ena obcina, en grb, kar pomeni, da bo v vsaki slovenski obcini nastal kvackan grb. Casa za dokoncanje ni vec veliko, le še slab mesec in pol, organizatorke Kvac­karice Slovenije pa racunajo, da bodo skupaj porabile 530 kilogramov preje in v delo vložile 21.200 ur dela. Trojiškega župana Davida Klobaso je tako pred dnevi obiskala An-dreja Brecko, ki je že dokoncala grb obcine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Zaupala mu je, da je za grb v velikosti 1,16 krat 1,44 metra, za katerega je šlo 4,5 kilometra volne, potrebovala približno 120 ur, sam pa je bil navdušen nad preciznostjo in tehnicno dovršenostjo izdelka. Slovenske kvackarice, ki so ponosne na svoje spretnosti obracanja magicne palcke, so k sodelovanju v akciji povabile tudi društvo Heral­dica Slovenija, pokroviteljstvo pa je prevzel predsednik Borut Pahor. SD Pomurje • Sejem v zahtevnem položaju Direktor s klicem na pomoc Dolgoletni direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec opo­zarja na nevzdržne razmere v sejemski dejavnosti. Po letu in pol od prvega vala epidemije je panoga še vedno hroma, negotovost ne pojenja. Erjavec se je odlocil za klic na pomoc. „Po skoraj dveh letih razlicnih ukrepov smo po iznajdbi cepiva in uvedbi pogojev PCT optimisticno upali, da bo dejavnost industrije srecanj ponovno lahko odprta, pa ceprav v manjšem obsegu. Toda negotovost se nadaljuje, saj se epide­mija ne umirja. Za ohranitev in preživetje industrije sejmov in srecanj, še posebej pa za ohranitev zaposlenih z bogatimi znanji, potrebuje ta industrija pomoc. Preprosto gre za to, da dejavnost dobi vsaj del nadomestila za izpad prihodkov zaradi ukrepov, ki so ji v tem casu omejevali poslovanje. Ob izpadu prihodkov, ki je vecje kot 50 %, bi bila za preživetje ustrezna pomoc v višini vsaj 25 % izpada prihodkov. Res je, da imamo posamezna podjetja razlicne .ksne stroške, saj ima-mo razlicen obseg zaposlenih, potrebne infrastrukture ter osnovnih sredstev. Najbolj kljucno bi bilo, da bi dobili obcutek, da nas odloceval­ci razumejo in da javnost ohranja zaupanje v to dejavnost in v vlado, skratka, da s skupnimi mocmi premagujemo in premagamo to krizo,“ je v odprtem pismu zapisal direktor Pomurskega sejma. Pr Slovenija • Biologinja z visoko nagrado Ptujcanka, ki živi za reke Biologinja Andreja Slameršek je letošnja prejemnica nagra­de Wolfganga Staaba za varstvo narave. Naravovarstvenici je namrec s podporo nevladnih organizacij uspelo ustaviti vec nacrtovanih hidroelektrarn, ki bi unicile edinstvene, ekolo­ško dragocene poplavne pokrajine rek Mura in Sava. Slamerškova, rojena leta 1980 na Ptuju, se je po študiju kemije in bi-ologije zaposlila na Zavodu RS za varstvo narave, med letoma 2016 in 2020 je bila direktorica podjetja Naravovarstveno svetovanje, ki ga je ustanovila, od leta 2015 pa je castna predsednica Društva za preuceva­nje rib Slovenije. »Andreja Slameršek je uspela širši javnosti predstaviti velik pomen varstva rek in to vprašanje uspešno umestiti na politicno agendo. S podelitvijo nagrade Wolfganga Staaba za ohranjanje narave za leto 2021 jo želimo podpreti pri njenem pomembnem delu in pocas­titi njeno izjemno predanost,« je odlocitev za nagrado utemeljila žirija. sta Ptuj, Slovenija • Najaktivnejše ucno podjetje v letu 2020/2021 Kljucne kompetence in znanja za prihodnost Petrovic (oddelek trženja), Tamara Pintaric (oddelek trženja), Katarina Horvat (vodja mednarodnega oddelka) in Rebeka Dovecar (mednarodni oddelek). Najaktivnejše ucno podjetje v šolskem letu 2020/2021 se je še po­sebej izkazalo s številom domacih prodajnih poslov, izvoznih poslov in uspešne izterjave, številom na­kupov doma in v tujini ter rednih placil. Redno je izplacevalo place, placevalo prispevke za socialno varnost, dohodnine in druge dav­ke, prav tako je sprotno poravna­valo tekoce stroške poslovanja. Izkazalo se je tudi z racunovodsko evidenco. Ucna podjetja namrec poslujejo kot prava podjetja, le da sta pretok blaga in denarja . ktiv­na. Tudi sicer je bilo zelo aktivno, sodelovalo je na domacem sejmu in na sejmih v tujini. Dejavno pa je bilo tudi v lokalnem okolju. Ptujsko ucno podjetje se je uspešno predstavilo tudi na leto­šnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. 14. oktobra pa sta di­jakinji iz UP Mladi Poetovio koope­rativa, Klara Kristl (predsednica) in Maša Janžekovic (racuvodstvo), delo najaktivnejšega ucnega pod-jetja predstavili na seminarju za mentorje ucnih podjetij iz vse Slo­venije. Mentorica Patricija Koler, ucite­ljica strokovno-teoreticnih pred­metov, tudi izobražuje mentorje slovenskih šol o delu v ucnem podjetju, saj ima na tem podrocju veliko znanja in izkušenj, ki si jih je podjetju. „Biti mentorica ucnega podjetja je nekaj posebnega, z di­jaki se povežeš na prav poseben nacin. Pri delu v ucnem podjetju namenjam veliko casa spoznava­nju dijakov, spoznavanju njihovih kompetenc in vešcin, navsezad­nje tudi njihovih želja. Želim, da se pocutijo dobro, da radi prihajajo k uram ucnega podjetja. Vesela sem, da že od leta 2014 pišemo izjemne zgodbe o uspehu z našimi ucnimi podjetji. Pri delu v ucnem podjetju z vsako skupino dijakov prihajajo novi izzivi. Prav to je tisto, kar mi je všec. Delo nikoli ne poteka ena­ko,“ je povedala mentorica. Kooperativa z dejavnostmi za oživitev starega mesta Podjetje UP Mladi Poetovio ko­operativa je imelo sedem dejavno­sti pod skupno streho Vse za oživi­tev centra Ptuja: karaoke, zmenka­rije Ljubezen po ptujsko, shisa bar, igre na prostem, HangOut – pros-tor za mlade, tri mušketirke, hiše s hrano in prigrizki. Glavna ponudba pa je bila vstopnica Poetovianka, ki je ponujala paket aktivnosti, hra-no, namestitev ob razlicnih prilo­žnostih, pust, Jurjevo, Poetovian­ka 2021 itd. „Dijaki smo razmišljali o tem, kaj je najbolj potrebno na Ptu­najbolj primanjkuje v našem mestu in s katerimi bi tudi lahko obudili center Ptuja. To je bilo tudi naše osrednje poslanstvo, obuditi cen­ter Ptuja, ki je prevec prazen, ki de­jansko izumira. Iz te ideje je nastala zadruga oz. kooperativa. Nismo se odlocili za klasicni d. o. o., odlocili smo se za z. o. o., da smo se lahko pod isto streho ukvarjali z vec raz-licnimi dejavnostmi, ki bi bile lahko zanimive vec generacijam, ne sami eni. Izkazali smo se v poslovanju, saj smo prodali najvec in postali najaktivnejše ucno podjetje v Slo­veniji v šolskem letu 2020/2021,“ je v imenu zaposlenih zadovoljen povedal direktor Luka Caf. Njihova ciljna skupina so bili dijaki, ki so bili tudi njihovi kupci. Del podjetniške ideje so prijavili tudi na MO Ptuj, dokumentacijo Nika Petek in Tjaša Gojcic. Projekt je bil predstavljen tudi na spletni strani MO Ptuj. Izbrale so Tri mu-šketirke, cilj te dejavnosti pa je povezovanje mladih in starejših na zelenih površinah v razlicnih aktiv­nostih, kot so: branje na prostem, pravljic, glasba, ples, delavnice, brez sodobne teh­nologije. V božicnem casu, ko je bilo zaradi koronavirusa omejeno gibanje, so ustvarili video Božicno Poetovianko in virtualni ogled Ptu­ja. Dogajanje v podjetju so predsta­vili tudi v blogu, ki ga je pisal Jure Bezjak. Temelj vsakega, ne samo ucne­ga podjetja, ampak tudi pravega, je, da se tim med seboj povezuje in da vsak zna opraviti cisto vsako delo, je povedala Klara Kristl, pred­sednica zadruge. Preko zoom konference obiskali 15 tujih sejmov Cas korone je bil zanje, za mlade podjetnike, še prav poseben izziv, saj so morali delati vse od doma, na daljavo, motivirati ljudi, druga podjetja. Januarja letos so Sloveni­jo obiskali tudi predstavniki Euro-pena, svetovne baze ucnih podje­tij, ki združuje 7.500 ucnih podjetij po svetu. Tujci so se zelo zanimali za ponudbo podjetja UP Mladi Poetovio kreativa, podjetje sta Katarina Horvat in Vanessa Malnar predstavili v angleškem jeziku. Pre­ko zoom konference so obiskali 15 tujih sejmov po celem svetu. Kompetence, ki so jih pridobili v ucnem podjetju, jim bodo koristi­le pri zaposlovanju, tudi pri odlo-citvi za samostojno podjetniško pot. To pa so . nancna pismenost, podjetniški duh, ustvarjalnost in inovativnost. Ce bi vsako podjetje delalo kot ucno podjetje, bi veliko manj podjetij propadlo,“ je glede na pridobljene nove izkušnje in kompetence povedala Vivien Pe­teršic. Ekonomskih tehnikov je ve­liko, cez pol leta bodo vsi na trgu, vsi kot velika konkurenca, zato bo vsaka dodatna kompetenca, vsako priznanje, še toliko pomembnejše. MG Postojna, Ptuj • 68. Gostinsko-turisticni zbor Po peni se vidi, ali je bilo pivo pravilno natoceno ali ne V okviru Dnevov slovenskega turizma 2021 je v Postojni potekal tudi letošnji Gostinsko-turisticni zbor, ki je bil že 68. po vrsti. Že po tradiciji so se zaposleni v gostinstvu in turizmu pomerili na strokovnih tekmovanjih. Iz Save turizma, d. d., Terme Ptuj, je bil najuspešnejši tekmovalec Ptujcan Nik Strelec, ki dela v strežbi Term Ptuj. Osvojil je zlato pri­ znanje v poznavanju in tocenju piva. Prvic se je tega tekmovanja udeležil leta 2019, ko je osvojil srebrno priznanje. Zato je bilo letošnje tekmovanje zanj še prav poseben izziv, saj je želel doseci še vec, osvojiti zlato, kar mu je tudi uspelo. Moral pa se je teme­ljito pripraviti, da je lahko uspeš-no opravil teoreticni in strokovni del v poznavanju in tocenju piva. Zaposleni v Termah Ptuj pa so njegove pivske koktajle (kreacije) tudi predhodno pokusili. Na tek­movanju je preprical z neke vrste pivskim koktajlom. Pripravil ga je iz piva, limetinega soka, sirupa gozdnih sadežev in belega ruma. Nik pove, da mu je letošnje tek­movanje prineslo nove izkušnje in pomemben dosežek v življenju, ki mu bo zagotovo koristil tudi pri delu v strežbi oz. z gosti. V Ter­mah Ptuj je zaposlen tri leta. Delo v gostinstvu ga je že od nekdaj veselilo. Najprej si je sicer želel de­lati v kuhinji. Zakljucil je Biotehni­ško šolo na Ptuj – smer Gostinstvo. Dobro postreženo pivo mora imeti na vrhu kapico iz pene, da se vidi, da je pivo, da je kompaktno, da ni prevec mehurckasto. Mora pa biti tudi primerno ohlajeno, najpri­mernejša temperatura je šest oz. sedem stopinj, odvisno od vrste piva. Kot dober poznavalec piva Nik pove, da se že takoj po videzu piva v kozarcu ve, ali je bilo pravil-no natoceno ali ne. To se vidi po peni; ce takoj pade, ni bilo pravilno natoceno, pravilno je natoceno, ce pena ostane. Pivo, in to svetlo, je Nikova priljubljena pijaca že od nekdaj, zato se je tudi odlocil, da bo tekmoval iz poznavanja in toce­nja piva. Cisla pa tako pivo Laško kot Union. Svojemu poklicu je Nik v celoti predan, tudi mladim bi sve­toval, naj se odlocijo za delo v go-stinstvu in turizmu, ker bo ta poklic še zelo cenjen. Trenutno še ni, a še bo, je preprican. Svoje znanje iz izkušnje bo tudi še v prihodnje iz­popolnjeval na strokovnih tekmo­vanjih. Zlato je najvišje priznanje, ki ga lahko doseže na tekmovanju Gostinsko-turisticnega zbora, po­trditev kakovosti pa v vsakem pok­licu šteje najvec, še pove Nik. Nik Strelec je po besedah izvršne direktorice Term Ptuj Milene Moj­zeš eden njihovih najperspektivnej­ših kadrov. Goste navdušuje s svo­jim pristopom oz. stilom strežbe. „Zelo ga cenimo, spoštujemo, želi-mo, da ostane v naši ekipi. Vemo, da je tudi zaradi pomanjkanja kadra v gostinstvu velika . uktuacija. Še naprej ga bomo podpirali pri vseh takšnih ali podobnih tekmovanjih, pri usposabljanju in dodatnem izo­braževanju. Tudi sama sem prepri-cana, da bodo v prihodnje gostinski poklici bistveno bolj cenjeni. Mis-lim, da se bodo vsi skupaj zaceli za­vedati, kako pomembni so ti poklici v naši okolici, kako pomembno je, da jih znamo ceniti in primerno pla-cati ter nagrajevati,“ je povedala Milena Mojzeš. V Sava turizmu, d. d., imajo poseben pravilnik o nagradah za dosežke na Gostinsko--turisticnem zboru. Zlato priznanje prinese najvec, Nik je prejel okrog 600 evrov neto, kar je lepa spodbu­da za tovrstno udejstvovanje tudi v prihodnje. V sezoni piva, ta je trenutno v mirovanju, bodo tudi gostje Term Ptuj lahko pokusili zlati Nikov pivski koktajl. Spomladi leta 2022 namrec nacrtujejo velik pivski dogodek, v okviru tega pa želijo predstaviti tudi njegov pivski kok­tajl. Izzivov za naslednje leto imajo v Termah Ptuj veliko, a je vse odvis-no od epidemiološkega stanja. MG Cerkvenjak • Poslovno-obrtna cona je zasedena Razmišljajo o širitvi Ko so se na obcini Cerkvenjak pred leti odlocili za grad-njo poslovno-obrtne cone, so pricakovali, da bodo parcele hitro prodane. A se ni izšlo po nacrtih. Kajti svet je leta 2008 zajela velika . nanc­na kriza, ki je scasoma »udarila« tudi po Sloveniji in prodaja parcel v nastajajoci poslovno-obrtni coni v naselju Brengova se je tako rekoc ustavila. Dobrih deset let je potem trajalo, da je 12 parcel v skupni velikosti treh hektarjev, preostalega pol hektarja je namenjenega za cesto, ob­racališce, oporne zidove in ostalo komunalno opremo, našlo kupce. Po besedah Vita Kranerja, direktorja obcinske uprave, je v zadnjem casu zanje vladalo veliko zanimanje, zato lahko z zadovoljstvom pove, da so vse prodane. »Še vec, cona je zasedena 120-odstotno, in ce bi imeli na voljo še enkrat vec prostora, bi nemudoma tudi vse prodali. Pomembno pa je tudi dejstvo, da podjetja, ki tam 'domujejo', nudijo številna nova delovna mesta. Na obcini že razmišljamo o možnostih širitve in išcemo rešitve, kako to izpeljati.« Cerkvenjak že razmišljajo o njeni širitvi. Najvec podjetij v Brengovi se ukvarja z gradbeništvom, od proi­zvodnje materiala, kot denimo v betonarni ali obdelovalnici kovin, do dejanske gradnje, v coni so avtomehanicna delavnica, vulkanizerstvo in avtopralnica, zasebnik gradi restavracijo in picerijo. Del zemljišca je obdržala obcina za svoj režijski obrat, v neposredni bližini pa je od leta 2019 nekaj casa urejeno tudi postajališce za šest avtodomov, s cimer so se v Cerkvenjaku pridružili skupni promociji Slovenije kot popotni­kom z avtodomi prijazne destinacije. Podjetnikom lokacija v Brengovi zelo odgovarja, saj leži blizu Lenar­ta in Maribora na eni ter Murske Sobote na drugi strani, blizu pa sta tudi Ptuj in Gornja Radgona, zato jih bo v primeru širitve cone nekaj med njimi gotovo kupilo dodatna zemljišca za svojo dejavnost, zago­tavljajo. SD Ptuj • Na Višji strokovni šoli v treh programih 225 študentov Zanimanja za študij bionike je premalo Na Ptuju imajo mladi vse od leta 2004 možnost študija na Višji strokovni šoli ŠC Ptuj. V no-vem študijskem letu tri programe obiskuje 225 študentov, od tega je 140 študentov meha­tronike, 52 ekonomije in 33 upravljanja podeželja in krajine. Najvec zanimanja je zadnjih nekaj let za študij mehatronike. Višješolski program bionike pa se zaradi premajhnega zanimanja letos ne bo izvajal, saj v lanskem letu niso vpisali nobenega študenta. Kot je pojasnil Robert Harb, rav­natelj Višje strokovne šole ŠC Ptuj, še niso sprejeli odlocitve, kakšna bo prihodnost omenjenega pro-grama. Pricakovali so, da se bodo vpisovali tudi maturanti, kar pa se ni zgodilo, saj se le-ti se vecinoma odlocajo za univerzitetne študije. Prav tako je bil program premalo zanimiv za podravska podjetja. Predavanja na Višji strokovni šoli sicer v letošnjem študijskem letu znova potekajo v prostorih šole, kar pozdravljajo tako zaposleni kot študenti. Njihova želja je, da tako ostane tudi v prihodnjih me-secih, zato se samotestirajo trikrat na teden, prav tako vsi zaposleni izpolnjujejo pogoj PCT. Po ocenah študentov je študij na daljavo bistveno manj ucinkovit. »Zelo pomembna je dvosmerna komunikacija, s katero se študente spodbudi h kriticnemu razmišlja­nju. Naši študentje delajo timsko in se medpredmetno povezujejo, kar je v živo veliko lažje. Programi so prakticno usmerjeni, zato vaje potekajo v specializiranih laborato­rijih na realni opremi, ki jo kasneje diplomanti uporabljajo v gospo­darstvu,« je izpostavil Harb. Študentje veliko ur preživijo v podjetjih Velik poudarek je tudi na praktic­nem izobraževanju, ki obsega 800 ur oz. kar 40 odstotkov študijskega programa. Po besedah Harba so skupaj s partnerskimi podjetji so-odgovorni za razvoj diplomantov in njihovih sposobnosti. »Rezultat tega sodelovanja je visoka zapo­sljivost naših diplomantov.« Med drugim okoli 50 odstotkov preda­vateljev prihaja iz realnega gospo­darstva, kar je za študente velika prednost, saj na ta nacin pridobijo digitalne kompetence, potrebna znanja o zelenih tehnologijah in krožnem gospodarstvu. Šola orga­nizira tudi obiske razlicnih podjetij z namenom spoznavanja delovnih procesov in novih tehnologij. Kot je poudaril Harb, so skupaj s par-tnerskimi podjetji soodgovorni za razvoj diplomantov in njihovih sposobnosti. »Rezultat tega sode­lovanja je visoka zaposljivost naših diplomantov,« je povedal Harb, ki si v prihodnje želi še vec sodelova­nja med šolo, gospodarstvom in lokalnim okoljem. V preteklem letu, ko je študij potekal vecinoma na daljavo, so se uspešno prilagodili novim pogo-jem dela in nacinu izobraževanja. V tem casu se je med drugim poka­zalo, kako pomembne so digitalne kompetence, ki so pri delodajalcih vse bolj iskane. Estera Korošec Ptuj, Gerecja vas • Sojenje za trikratni umor Policija groženj ni zaznala Sojenje Silvu Drevenšku za trikratni umor in zanemarjanje mladoletne osebe se bliža h koncu. Predsednik šestclanskega senata, sodnik Marjan Strelec, je za 29. november na­povedal zakljucno besedo strank. Na glavni obravnavi v zacetku tega tedna je pred sodišce stopil Šestclanski senat policist Igor Levstik, vodja policij­skega okoliša za obmocje obcine Sojenje Silvu Drevenšku poteka pred šestclanskim senatom. Predsednik Hajdina. Veckrat je poudaril, da je okrožni sodnik Marjan Strelec, sosodnik okrožni sodnik svetnik Beno znakov kaznivega dejanja grož-Janžekovic, v senatu so štirje sodniki porotniki Vlado Trafela, Radoslav nje pri obravnavi družin Lešnik in Simonic, Valerija Šamperl in Marta Tuš. Drevenšek ni zaznal. Govorice niso oprijemljiv sum ali dokaz, je zatr­jeval sodišcu. Po njegovi presoji cija v Gerecji vasi. Prišel je na poli-je na dvorišcu. Odklonil je pogovor tudi iz domnevnih Drevenškovih cijsko postajo in sva se pogovorila. na policijski postaji, ker je že nekaj besed, da si bodo Lešnikovi ta bo-Povedal je, da ima hcerka težave spil in ne želi za volan. Zato je po­žic zapomnili, ni bilo moc razbrati z nekdanjim partnerjem ter da po govor stekel kar po telefonu, po­grožnje. vasi krožijo govorice, da si bo dru-govarjala sta se pol ure. Policist je žina Lešnik letošnji (lanski, op. a.) Drevenška povprašal o govoricah, ška. Ce bi zaznal grožnje, bi reagi-je vztrajal, da elementov kaznivega Zadevo koncal z Policist se je srecal s božic zapomnila,“ je komunikacijo da si bo družina Lešnik zapomnila ral. Zadevo sem zakljucil z uradnim dejanja grožnje ni zaznal. Tožilko je z nekdanjim Drevenškovim tastom letošnji božic. „Te besede je zani-uradnim zaznamkom pokojnim Brankom zaznamkom.“ zmotilo, da je Drevenšku svetoval, opisal policist. Dodal je, da je na kal. Dejal je, da se bo boril za svojo naj na CSD ne hodi vinjen. „Ali ste s Policist Levstik je povedal, da ga Vodja hajdinskega policijskega Lešnikov predlog obiskal njihovo hišo in otroka. Vecino pogovora okoliša Igor Levstik je na podlagi Tožilka ostra tem posegali v delo CSD? Mar ni nji­ je pokojni Branko Lešnik kontak-sovašcanko, ki je govorice in do-se je hvalil s svojimi dosežki v služ­hova naloga ugotavljati stanje, kot tiral po elektronski pošti. Napisal mneve o Drevenškovih grožnjah bi, nepremicninami in denarjem. vseh zbranih informacij in pred-Iz besed ter vprašanj višje držav­je?“ je poudarila Kukovec Belšako­hodnega posredovanja njegovih mu je, da bi se z njim rad sestal zanikala. Priznal je tudi, da prevec pije, a ne tožilke Teje Kukovec Belšak, na­va. Levstik je odgovoril, da je to bila zaradi težav, ki jih ima hcerka z da to ni moja skrb. Povedal je, da kolegov policistov ocenil, da ele-menjenih Levstiku, je bilo razumeti njegova dobronamerna pripomba nekdanjim partnerjem. „Zjutraj, ko Kaj se je pogovarjal z je za zacetek januarja predvidena mentov kaznivih dejanj nasilja in kriticnost in ostrino. Spraševala ga in se mu v zvezi s tem ne zdi nic na­sem prišel v službo, sem mu odpi-obravnava na centru za socialno grožnje ter krištev javnega reda in je, na podlagi cesa je zakljucil, da ni obtoženim robe. Drevenškov odvetnik Andrej sal in navedel svojo telefonsko šte-delo (CSD). V zvezi s tem je izrazil miru niso zaznali. „Da si bo družina bilo groženj, ali se je o primeru pos-Kac je policista povprašal, ali bi se vilko, na katero sem dosegljiv. Pok-Policist Levstik je nato kontak-zadovoljstvo, da se bo slišala tudi Lešnik letošnji božic zapomnila, to vetoval z nadrejenim na policijski danes odlocil enako, kot se je tak­lical me je takoj. Predlagal sem, da tiral Silva Drevenška in se želel z njegova plat zgodbe. Svetoval sem zame ni grožnja. Do nasilja v druži-postaji, morebiti s tožilstvom (gle-rat. „Enako,“ se je glasil odgovor, se lahko oglasim na domu, vendar njim sestati. Da bi prišel domov, se mu, naj na obravnavo na CSD ne ni velja nicelna toleranca, vendar de na to, da je policija pri družini že ki ga je dobil. Lešnik tega ni želel, da bi bila poli-ni strinjal, saj da ne želi imeti polici-hodi vinjen.“ nismo zaznali ne suma ne prekr-predhodno posredovala). Policist Mojca Zemljaric Spodnje Podravje • Nezakoniti prehodi državne meje Letošnje številke v porastu Statistika Policije kaže povecanje števila nezakonitih prehodov državne meje na obmocju Policijske uprave (PU) Maribor, gre za Spodnje Podravje oziroma Haloze. Možje v mod-rem porast številk pripisujejo tudi tistim „prekrškarjem“, ki državno in zunanjo evropsko schengensko mejo prestopijo izven mejnih prehodov. O tem smo v Štajerskem tedniku že porocali, pri cemer izstopata mejni tocki s Hrvaško v obcini Cirkulane – Meje in Paradiž. Lani so policisti obravnavali 14.639 nedovoljenih prehodov zunanje schengenske meje. v sosednje države. Italija jih je lani tuji varnostni organi lani Sloveniji Slovenija je lani na Hrvaško vrnila Sloveniji v tem casu vrnila 861, vrnili 1.440 tujcev, predlani 643. nekaj cez 10.000 ilegalcev, predla­letos 24, Avstrija pa lani 142 in le-Nekateri med njimi so tudi takšni, ni 11.164. tos 39. Vse skupaj v celem letu so ki so v Sloveniji pobegnili iz azila. MZ Najvec ilegalnih prihodov v dr­žavo sicer še vedno obravnavajo na Policijski upravi (PU) Koper, polovico vseh. Se pa nedovoljene migracije glede na podatke Poli­cije preusmerjajo na vzhodni del države, saj se porast nezakonitih prehodov državne meje na ob-mocju PU Maribor povecuje. Na dolenjskem in notranjskem koncu, ki ga pokrivata PU Novo mesto in Ljubljana, pritisk ilegalcev medtem pojenja. Na obmocju Dolenjske je bilo do lanske jeseni odkritih okoli 3.500 ilegalcev, letos 1.700. Nekaj cez 3.500 so jih lani ujeli tudi poli­nitim prehajanjem meje policisti na haloškem in ormoškem koncu. Do lanske jeseni so obravnavali 691 nezakonitih vstopov v državo, le­tos 1.073. Tihotapljenje tujcev iz držav tretjega sveta in s tem povezani nezakoniti prehodi državne meje so najbolj prisotni na Primorskem. Do letošnjega septembra so po­licisti v tem delu države izsledili 3.400 ilegalcev, enaka številka je bila tudi lani. Med tujci, ki v državo prihajajo na nedovoljen nacin, je najvec Af­ganistancev. Bistveno je upadel cisti na obmocju PU Ljubljana, le-pritisk Marocanov (lani jih je bilo tos je številka nižja za okoli 90 od-2.332, letos 147), Pakistancev (lani 3.143, letos 1.224) in državljanov Bangladeša. Lani je bilo po podatkih Policije v Centru za tujce nastanjenih 2.266 oseb, predlani 843 manj (1.423). Za primerjavo, kaj pomeni številka 2.200 ljudi: to je toliko, kot je skoraj vseh obcanov v Cirkulanah ali Juršincih, kjer jih je v vsaki obcini okoli 2.400, ter vec, kot je vseh obcanov v obcinah Podlehnik (1.851), Središce ob Dravi (1.924), Sv. Andraž (1.193), Sv. Tomaž (2.032), Trnovska vas (1.375), Zavrc (1.507) in Žetale (1.303). Slovenija lani nazaj na Hrvaško odposlala 10.000 ilegalcev Generalno gledano za obmocje celotne države je letošnje število nezakonitega vstopa ilegalcev v državo nižje, kot je bilo lani. Letos jih je nekaj cez 7.000, lani v tem casu jih je bilo 12.000. Najvecji pri­tisk ilegalnih migracij je v poletnih mesecih. Letos je zelo nizka števil­ka vrnjenih ilegalcev, torej tistih, ki uspešno prebegnejo cez Slovenijo Kranj, Ptuj • 51. teden slovenske drame Jan-Philipp Sendker: Prisluhni srcu Prisluhni srcu »Ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki je bila kda­jkoli napisana,« vabi napis na naslovnici romana Prisluhni srcu nemškega pisatelja Jana-Philippa Sendkerja. Saj zdaj že vem, da napisi na naslovn­ici pretiravajo, pa kljub temu še vedno nasedem tovrstnim bralnim pohvalam. Tudi tokrat sem. Ne bom rekel, da pripoved o ljubezni burmanskih Romea in Julije ni vredna bralceve pozornosti, tudi ne, da ni spre­tno napisana, pa vendar založniki s svojim zapisom vendarle pretiravajo. Kdo o nekem umetniškem delu – kateremkoli umetniškem delu, ne le literarnem – sploh lahko rece, da je najlepše, kar jih je bilo kdajkoli napisano (ali upesnjeno, ce gre za pesem, ali naslikano, ce gre za likovno umetnost, ali uglasbeno, ce smo pri glasbi ... – Morda tisti radio, kjer vrtijo 'najvecje uspešnice vseh casov'?)? Osrednji del romana je zemljepisno umešcen v Burmo (po letu 1989 se ta daljnovzhodna dr­žava imenuje Mjanmar, svetovne casopise pa žal zadnja leta polni zaradi etnicnega cišcenja in na­silja nad ljudstvom Ro­hingja), v mesto Kalav v osrednjem delu države, cas dogajanja pa so leta med obema svetovnima vojnama. Tam se je rodil fant Tin Vin. Njegovo rojstvo staršema (pred­ vsem materi) ni prineslo veselja, saj se je Tin Vin po materinem prepricanju (in po zatrjevanju astrologa, cigar mnenje je mati zelo upoštevala) rodil na povsem nepravi dan (tisti, ki so rojeni na decem­brsko soboto, bodo nesrecni, so prepricani v Burmi; ali na aprilsko ali avgustovsko soboto ...), zaradi cesar bo vse življe­nje nesrecen, nesreco pa bo priklical tudi na druge. To ma-terino prepricanje o otroku, ki priklicuje nesreco, gre v tako skrajnost, da ko oce po nesreci umre (delal je na golf igrišcu in ga je nakljucno ubila žogica, s katero ga je zadel nespretni angleški golfist), mati za vedno odide zdoma in pusti otroka samega na domacem dvorišcu. »«Ostani tu.« Pokazala je na odžagan štor bora. »Lahko sedeš sem in me cakaš.«« (Str. 60.) – Nikoli se ni vrnila. Zanj je poslej skrbela soseda, vdo­va brez otrok. A fanta zadene nova nesreca: kmalu oslepi za­radi sive mrene (ki je sicer pri otrocih redka, a se pojavi ...) . Pa vendar ostaja veder fant, skozi vsakdanje težave slepega cloveka se prebija spretno, saj se mu razvije odlicen sluh, ki mu pomaga pri spoznavanju bližnje okolice. Soseda ga pošlje na izobraževanje k menihom v bližnji samostan. Zelo je nadarjen. Tam Tin Vin spozna dekle Mi Mi. Tudi ona ni navadno dekle: rodila se je namrec z deformiranimi stopali, zaradi cesar sploh ne more hoditi, ampak jo naokoli prena­šajo njeni bratje. Poslej njihovo vlogo postopoma prevzema Tin Vin: on ji omogoca hojo, ona njemu prežene slepoto ... Iz tega telesnega sožitja se med obema razvije globoka ljubezen. Ampak življenje ni pravljica, njuna usoda se ne konca z besedami: In živela sta srecna do konca svojih dni. Usoda ima s Tin Vinom drugacne nacrte – takšne, kot jih zvezde napovedujejo za nekoga, ki je rojen neko decembr­sko soboto ... Ljubezensko zgodbo Tin Vina in Mi Mi nam pisatelj pric­ne pripovedovati proti koncu Tin Vinovega življenja, ko je ta že starejši ugleden ameriški odvetnik, a lepega dne izgine iz New Yorka, tam pa zapusti ženo in hcerko Julijo. Med nje­govimi dokumenti najdeta neodposlano pismo neki neznani ženski Mi Mi – ljubezensko pismo, naslovljeno v Burmo, v mesto Kalav. Kdo je ta Mi Mi, se sprašuje Julija – in se odpravi po sledeh pisma v Burmo ... »Topla in cudovita pripoved za hladne jesenske vecere,« so zapisali v reviji Bukla. Jože Šmigoc postavila, da je festival nacionalni program, ki je bistvenega pome­na za razvoj slovenske gledališke ustvarjalnosti in obenem promotor slovenske dramatike v tujini, ki si prizadeva, da se slovenski dramski teksti uprizarjajo tudi na tujih odrih. Letos so ob že ustaljenih nagradah, dodali tri nove: nagrado za najbolj­šega igralca in igralko ter posebno Šeligovo nagrado za najboljšo upri­zoritev letošnjega tedna slovenske drame prejel Ško eloški pasijon (Oce Romuald/Lovrenc Marušic) v režiji Jerneja Lorenca, v koproduk­ciji Prešernovega gledališca Kranj in Mestnega gledališca Ptuj. Tako je odlocila strokovna žirija, ki so jo sestavljali: Rok Bizovicar, Diana Koloini in Viktorija Rangelova. Po najboljšega igralca pa Blaž Setni­kar, prav tako za vlogo v uprizori­tvi Ško eloški pasijon. Ško eloški pasijon pa je bila tudi najboljša prestava 51. tedna slovenske dra-me po izboru obcinstva. Posebno nagrado po izboru strokovne žirije pa je prejela predstava Gejm (za družbeno obcutljivost). Skupaj so na letošnjem Tednu slovenske dra-tat. „Po nagradi grand prix Vimina­cium Maximus, ki smo jo prejeli na mednarodnem festivalu mitov Vi-minacium fest v Viminaciumu avgu­sta letos, je to drugi festival, na ka­terem smo nastopili, in druga velika zmaga za Ško eloški pasijon, kop­rodukcijo Prešernovega gledališca Kranj in Mestnega gledališca Ptuj. MG Ptuj • Jernej Dirnbek z novim romanom Zgodba komicnih situacij in malega cloveka V Knjižnici Ivana Potrca Ptuj so gostili Jerneja Dirnbeka (Dimeka), ustanovnega clana skupine Mi2, avtorja pretežne­ ga dela njihovih uspešnic, ki je predstavil svoj drugi roman z naslovom Tramp. Dirnbek ustvarja tudi za druge glasbene izvajalce, televizijo in gle­dališce. V soavtorstvu s Tonetom Kregarjem je izdal zbirko pesmi Mi2 pišema poezije, Bor pa jih riše ter samostojno pesniško zbirko Pripovedke o vinu in ljubezni. Z Jer­nejem Dirnbekom se je pogovarjal bibliotekar v študijskem oddelku Knjižnice Ivana Potrca Ptuj in mo­derator na portalu Dobre knjige Gregor Korošec. Dober odziv med bralci oz. pos­lušalci je tisto, kar avtorja spodbu­ja k temu, da še naprej ustvarja. Ce zgodba ne pride mednje, pomeni, da kot avtor ni opravil svojega poslanstva, pravi Dirnbek, ki je zelo zadovoljen, da je tudi njegov drugi roman zelo priljubljen med bralci. Najtežje pa je napisati prvo delo, ki je drugacno od prejšnjih, je povedal. Pri pisanju romana Tramp je bil že malo bolj izkušen, tudi vti­se, ki so mu jih dali ljudje ob branju prvega romana, da je potrebno biti malo bolj osredotocen na zgodbo, malo manj na opise, da naj stvar tece enostavneje in hitreje, je upo­števal. Pisanju namenja prosti cas takrat, ko ga ima. Ko pa je v stiski zaradi tega, ker nekaj casa že ni nic napisal, ponavadi pobegne na kak­šen osamljeni kraj, najpogosteje je to Gorca, ki jo je podedoval po starših na Kozjanskem, kamor se zapre za nekaj casa. Tudi za mo-rebitne obiske je v tem casu nedo­segljiv. Tramp je kriminalka z veliko ko­micnih situacij, v okviru katere je v ospredju mali clovek. Napisana je z mislijo na malega cloveka. „Ver­jetno drži tista misel, da clovek pobegne iz vasi, vas pa iz cloveka nikoli. Pri meni je že tako. Prihajam iz majhnega kraja, Rogatca, kjer smo se pri tisoc prebivalcih bolj ali manj poznali vsi. Dinamika živ­ljenja v takšni majhni skupnosti je drugacna, kot v mestu. V njej sem živel do odhoda na študij, in se tudi kasneje in se še danes pogosto vra-cam. Rad imam te konce, kjer smo si ljudje bliže, se bolj poznamo, kjer se živi pocasneje in na nek nacin preprosteje. Enostavno, to okolje je v meni in bo v meni ostalo. V ta­kšnem okolju se clovek tudi nauci ceniti malega cloveka, nekoga, ki v življenju ni dosegel ne vem kaj po­membnega, ki pa je kljub temu pri­jeten in daje car eni takšni majhni skupnosti. Skupnosti ne tvorijo najvišje izobraženi, najbolj uspešni ljudje, ampak vsi skupaj, ki tam ži­vijo. Najpogosteje pozabljamo na te male ljudi, brez katerih ne bi bilo domacnosti, ki jo imamo,“ avtor obrazloži misel na malega cloveka, ki ga ja vodila pri pisanju. Jernej Dirnbek ohranja svoj op­timisticen pogled na svet, kljub casu, ki ga živimo, ker bo nekoc prišel cas, ko bo epidemija in vsi, ki nam ob njej grenijo naša življe­nja, postali preteklost in se bomo zbujali srecnejši in veseli, da so ene stvari mimo. V tem casu pa se je lotil pisanja že tretjega romana z naslovom Ledena kraljica. MG 4. no ember, svet vni dan sladkorne bolezni 1 4. nov ember, sveto vni dan sladkorne bolezni Sladkorna bolezen ostaja tiha epidemija sodobnega casa. Med-narodna federacija diabetikov opredeljuje sladkorno bolezen kot kronicno stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proi­zvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzu­lina na more ucinkovito uporabiti. Po podatkih Zveze društev di­abetikov Slovenije ima v Sloveniji sladkorno bolezen 8 odstotkov prebivalcev. Sladkorno bolezen delimo na: • Tip 1, od inzulina odvisna sladkorna bolezen, ki se pojavi v zgodnjem življenj­skem obdobju, • Tip 2, vcasih so jo imeno­vali od inzulina neodvisna in je posledica premalo izlocenega inzulina ali pa se ta ne uporablja ucinko­vito; prisotna je pri vec kot 90 odstotkih sladkornih bolnikov; • nosecniška hiperglikemija, ki je posledica hormonske­ga stresa in skoraj vedno s porodom izgine. Kdaj lahko pomislimo na slad­korno bolezen? Znacilno je pogos-to uriniranje, huda žeja, slabo po-cutje, nepojasnjena izguba teles­ne teže in zmanjšanje odpornosti. Sladkorna bolezen ima akutne in kronicne zaplete. Med aku­tnimi je zlasti hipoglikemija, to je stanje znižane koncentracije glukoze v krvi. Nastane po zdra­vljenju z inzulinom in / ali table-tami, in sicer zaradi prevelikega odmerka zdravila, prevelike teles- Mag. Darja P ne aktivnosti ob socasnem pre­majhnem vnosu hrane, premalo hrane ali izpušcen obrok, vcasih pa vzroka ne najdejo. Sladkorna bolezen, ce je slabo nadzorovana ali celo nezdravljena, vodi v trajne okvare, ki so predvsem posledi-ca motenega pretoka krvi skozi najmanjše žile, kapilare. Okvare žilic in živcev okvarijo tudi ledvice (diabeticna nefropatija), v skrajni fazi pride celo do odpovedi led-vic. Prizadeto je tudi lahko tudi oko (diabeticna retinopatija). V tem prispevku bi posebej pou­darila povezavo med srcno-žilnimi boleznimi in sladkorno boleznijo. Namrec kar tri cetrtine bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 umre zaradi srcno-žilnih dogodkov. In ce pogledamo z druge strani, polovi-ca vseh srcnih bolnikov ima slad­korno bolezen. Zato pomembno novost in izboljšanje izidov pred­stavljajo nova zdravila in smernice za njihovo predpisovanje. Nova zdravila zmanjšujejo tveganje za hipoglikemijo, zmanjšujejo teles-no težo in tveganja za srcno žilne bolezni. Seveda novo zdravilo uve­de specialist, ki smernice in svoje­ga pacienta dobro pozna. Vemo, kako težko je spremeni-ti zakoreninjene navade. Vendar najpomembnejši ukrep še vedno ostaja sprememba življenjskega sloga, torej primerna prehrana in gibanje ter nadzor nad nivo­jem sladkorja v krvi. Tudi na tem podrocju imamo novosti. In sicer sistem za kontinuirano merjenje glukoze v medcelicnini. Za zdaj še ostajajo omejitve, komu ta sistem pripada, saj je smiselno, da ga imajo tisti, ki imajo od tega zares korist. Pripomocek meri ra­ven glukoze neprekinjeno in tako omogoca bolniku, da je ves cas seznanjen. Slabost tega sistema pa je ta, da se je proizvajalec od­locil, da ni na voljo v lekarnah. To bolnikom povzroca nemalo težav, saj morajo poiskati ustrezno pro-dajno mesto. Na trg pa prihajajo podobni sistemi drugih proizvajal­cev in upajmo, da bodo ti odlocili drugace. Tudi t. i. stari sistem nadzora je še vedno dober. Proizvajalci glu­kometrov te stalno posodablja­jo, razvili so razlicne aplikacije za shranjevanje in analiziranje po­datkov, bolnik lahko podatke tudi posreduje zdravniku na daljavo. Zares pomembno je, da vsak bol­nik skrbi za urejenost bolezni, saj se s tem izogne prej nevednim zapletom. V pomoc so lahko tudi nova priporocila o prehrani in te­lesni dejavnosti pri sladkorni bo­lezni tipa 2, dostopna na spletni strani NIJZ – https://www.nijz.si/ sl/nova-nacionalna-priporocila-o­-prehrani-in-telesni-dejavnosti-ob­-sladkorni-bolezni-tipa-2. Mag. Darja Potocnik Bencic, mag. farm., spec. Epidemija med sladkornimibolniki terjala velik davek Epidemija covida-19 je ljudi s sladkorno boleznijo zelo zazna­movala. Veliko jih je bilo tako med tistimi, ki so morali zaradi covidne bolezni v bolnišnico in so imeli huj­ši potek bolezni, kot tudi med tisti-mi, ki so zaradi covida-19 umrli, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob dana­šnjem svetovnem dnevu sladkor­ne bolezni. Bolnikov s sladkorno boleznijo je sicer vse vec tako v Sloveniji kot v svetu, še posebej s sladkorno bo­leznijo tipa 2, kar je vecinoma po­vezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom. Mednarodna zveza za diabetes in Svetovna zdravstvena organizacija sta tako ob letošnjem svetovnem dnevu izbrali slogan, ki poziva k dostopnosti do zdravil in do zdra­vstvene oskrbe. V naši državi je bilo lani po oce­nah 173.846 ljudi s sladkorno bo­leznijo. To je približno 2700 vec kot leto prej. Tistih, ki jemljejo zdravila, je bilo lani 118.215, kar je 1,6 odstot­ka vec kot leto prej in skoraj tretji­na vec kot leta 2010, so navedli na NIJZ. Slovenija je v primerjavi z evrop­skimi državami, ki so sodelovale v raziskavi o zdravju in zdravstve­nem varstvu EHIS iz leta 2019, sicer nad evropskim povprecjem po pogostosti tistih, ki so porocali, da imajo sladkorno bolezen. Medtem ko je bilo evropsko povprecje 7,4 takšne osebe na 100 prebivalcev, jih je bilo v Sloveniji 7,8. Najvec jih je bilo na Hrvaškem, in sicer 12,1 osebe, najmanj pa na Irskem, in sicer 3,5. Med sladkornimi bolniki z zdra­vili je bilo lani 63.706 oz. 53,9 od­stotka moških in 54.509 oz. 46,1 odstotka žensk. Še zlasti je vse vec prejemnikov zdravil nad 65. letom starosti. Na novo je lani zacelo pre­jemati zdravila 9499 oseb. Med njimi je bilo vec moških kot žensk. Sladkorno bolezen v nosecnosti je imelo lani 3426 porodnic, kar je 290 ali 9,2 odstotka vec kot leto prej in 1518 oz. 79,6 odstotka vec kot v letu 2013. Na novo je lani zbo­lelo 81 otrok oziroma mladostni­kov, kar je osem vec kot leta 2019. Breme sladkorne bolezni se vsako leto povecuje. Izdatek zdra­vstvene blagajne za zdravila za njeno zdravljenje je lani znašal 39 milijonov evrov, kar je slabe tri milijone vec kot leto prej. Za medi­cinske pripomocke za zdravljenje sladkorne bolezni pa je šlo 21,88 milijona evrov ali dober milijon vec kot leto prej. Sta Z ohrovtovim ovitkom nad bolecinev sklepih Kadar vas boli grlo, vam lahko pomaga ovitek iz kuhanega krompirja. Položen na vrat zelo pocasi oddaja toploto na bolec predel in glasilke. Topli obkladki spodbujajo prekrvitev globoko v tkivih, aktivirajo imunski sistem in zavirajo vnetja. Njihova visoka ucinko- To pospeši prekrvitev in odplavljanje povzrociteljev bolezni. Postopek: vitost izvira predvsem iz kombinacije toplote in zelo ucinkovitih rastlinskih snovi. v oblicah skuhajte šest krompirjev, jih zavijte v kuhinjsko krpo in zmeckajte z valjarjem. Ustrezno temperaturo preverite z zapestjem. Topel Visoka temperatura širi žile in pri prvih znakih vnetega mehurja v stranite, se toplo oblecite in spros-ohrovt iz telesa odstrani strupene ovitek previdno namestite na vrat, ga ovijte s šalom in pol ure do eno uro omogoca, da zdravilne snovi prod-300 mililitrov vroce vode kanite pet tite. substance. Postopek: liste ohrovta pocivajte. rejo še globlje v prizadeto tkivo. Pri kapljic evkaliptusovega olja. V te-razporedite po brisaci in jih pova­nekaterih težavah pa po drugi strani kocino potopite bombažno krpico, Ob napadih putike ljajte z valjarjem, da izlocijo sok. pomagajo blagodejni hladni ovitki. jo ožemite in jo položite na spodnji Ohrovt ima mocan cistilni uci-Nato jih razporedite okoli bolecega z lanenimi semeni. Njihove ucinko- Za energijo del trebuha ter povežite z volnenim nek. Pri akutnih bolecinah putike sklepa in ovijte s cisto, tanko brisa- vine redcijo sluz in zavirajo vnetja. Proti glavobolu šalom. Obkladek po 30 minutah od-in drugih sklepnih bolecinah lahko co. Pustite delovati cez noc. Zdravilci in zelišcarji pri stanjih Postopek: v 400 mililitrih vode Hladni obkladki z etericnimi olji izcrpanosti še danes posežejo po zavrite pet žlic lanenih semen, da ingverjevih ovitkih. Ti spodbudijo se zmehcajo. Potem jih dajte na sivke in majarona so se izkazali za blagodejne pri glavobolih in tudi nastajanje toplote v organizmu in kuhinjsko krpo in zvijte v zvitek, napetostih v vratu. Postopek: v tako pospešijo sprošcanje. Posto-ki ga za 20 minut položite na nos. pek: nekaj žlic olupljenega in drob-Toplota spodbuja prekrvitev in skodelico hladne vode kanite po no nastrganega ingverja prelijte zdravljenje. pet kapljic sivkinega in majarono­vega etericnega olja. V tekocino z malo vroce vode, pustite stati potopite laneno krpico, jo ožemite deset minut in ga nato precedite. Bolece uho in si jo za 20 minut položite na celo Dodajte liter vroce vode, s teko-Cebulni ovitki naj bi se zelo ob- ali tilnik. Dišeca sivka spodbuja cino namocite bombažno krpo, nesli pri hudih bolecinah v ušesih. spanec, majaron pa sprosti mišice jo ožemite in položite na predel Kako jih pripravite? Drobno sese- in žile. Skupaj blažita glavobole in ledvic. Po približno desetih minu­kljajte srednje veliko cebulo, ki jo znižujeta krvni tlak. tah bo nastal intenziven obcutek date v gazo ali robec. Žakeljcek toplote, ki bo okrepil celotno telo. mocno zavežite in ga na grelcu ali Pri vnetem mehurju Ovitek odstranite po 30 minutah in nad paro hitro segrejte, nato pa pocivajte še 15 minut. položite na bolece uho in pritrdite mnogih vrst že stoletja prisegajo Avstralski zdravilci pri infekcijah s trakom ali kapico. Uho pregrevaj- Proti vnetju sinusov te, dokler se žakeljcek ne ohladi bujejo cineol, ki zavira vnetje me-Ce se je prehlad zasidral v ob-(približno pol ure). hurja in blaži bolecine. Postopek: nosnih votlinah, pomaga obkladek Tea Decman na dišece liste evkaliptusa. Ti vse- Tedenski horoskop Plebeius argus Razpon kril je od 20 do 30 mm. Samec ima zgornjo stran kril modro vijolicasto s širokim crnim pasom ob zunanjem robu, samica pa temno rjavo z modrikastim poprhom in pasom majhnih oranžnih polmesecastih lis. Spodnja stran kril je pri samcu sivomodra, pri samici pa sivorjava. Pas oranžnih lis na spodnji strani zadnjih kril je izrazit, na spre­dnjih pa je zabrisan in še posebno pri samcu ne dosega konice sprednjih kril. Samec ima na konici golenca sprednje noge majhen trn. Gosenica je zelena s temno progo. Hranilne rastline gosenic: Razlicne vrste metuljnic. Razširjenost: Mocvirja, apnencasti travniki. Doba letenja: V dveh generacijah od maja do junija in od julija do avgusta. ARANCIN - s sladkorjem prepojen pomarancni olupek, EPIDOT - rumenkast do zelenkasto crn mineral kalcijev aluminijev in železov silikat, ORAN - pristaniško mesto v zahodni Alžiriji Pomurje • Pomurske gazele so znane Pomurska podjetja desetletja Medijska hiša Vestnik in Pomurska gospodarska zbornica (PGZ) sta peto leto zapored pripravili akcijo, v kateri strokovna komisija, pa tudi bralci izbirajo najuspešnejša pomurska podjetja. Letos so bila izbrana tista, ki so najbolj zaznamovala obdobje med letoma 2010 in 2020. Podjetja v kategorijah veliko, srednje veliko, malo podjetje in naj zaposlovalec so v izbor prišla na podlagi kazalnikov, objavlje­nih na spletnih straneh Ajpes. V kategoriji malo podjetje je zmagovalec Virs, d. o. o., doba­vitelj profesionalne opreme za rezanje in varjenje. V kategoriji srednje veliko podjetje je komi­sijo najbolj preprical Paradajz, d. o. o., najvecji pridelovalec pa-radižnika v Sloveniji. V kategoriji veliko podjetje je slavil Elrad Electronics, d. o. o., dobavitelj elektronskih sklopov na podro-cju bele tehnike in elektricnih orodij. Naslov naj zaposlovalec je pre­jel Arcont, d. d., ki se ukvarja s proizvajanjem bivalnih enot. Pomursko podjetje desetletja po izboru bralcev Vestnika pa je postal Varis Lendava. Adriana Gašpar, direktorica in odgovorna urednica Vestnika, je ob razglasitvi povedala: »Ponos­na sem, da izbor najboljših pod-jetij v regiji iz leta v leto dobiva vecjo težo. Štiri leta smo izbirali tiste, ki so bili v prejšnjem letu za odtenek boljši od drugih odlic­nih, tokrat pa smo se odlocili, da naredimo presek desetletja, saj lansko leto zaradi raznih ukrepov ni bilo reprezentativno. Podjetja, ki so bila izbrana kot najboljša v zadnjem desetletju, so morala premostiti veliko ovir, da so se povzpela med nominirance. Ver­jamem, da je za tem uspehom tudi veliko neprespanih noci, poznih sestankov, pokvarjenih koncev tedna, tudi užaljenih par-tnerjev, da so morali spet delati. A ko se ozrejo nazaj in pogledajo širšo sliko, verjamem, da vidijo, da je bilo vredno.« Robert Grah, direktor Pomur­ske gospodarske zbornice: »To je bil najtežji izbor najboljših podjetij do zdaj in vreden naziva pomursko podjetje desetletja. Komisija, ki je zares strokovno izbrana, je imela še težje delo kot prejšnja leta, saj v niti eni kategoriji nismo zmagovalca in vseh nominirancev izbrali v prvem krogu. To kaže na to, da imamo v Pomurju zares veliko dobrih podjetij, ki so svoj polo-žaj v zadnjih desetih letih le še Foto: arhiv Vestnik Branko Šeruga in Boris Štefancic (Elrad Electronics), Aleš Puklavec in Renato Pahor (Virs), Kristjan Magdic (Paradajz), Sabina Sobocan (Va-ris) in Miran Fujs (Arcont). utrdila. Zavedati pa se moramo boljši življenjski standard celotne tudi, da nam ta podjetja s svojim regije.« razvojem omogocajo blaginjo in Ines Baler OVEN (21. 3. – 20. 4.) Dnevi v dvoje so tako prijetni, dinamicni in polni izzivov. Cas je, da se polepšate, da obišcete frizerja, kozmetiko in se vpišete na . tnes. Lahko se odpravite po nakupih in tako poskrbite za popestritev garderobne omare. Zjutraj si vzemite cas zase in delajte tibetanske vaje mladosti! BIK (21. 4. – 20. 5.) Prihaja cas . nancne osvoboditve in sprostitve. Naredili boste modro naložbo za naprej, ki se vam bo obrestovala. Vsak dan se odpravite v naravo in se nadihajte svežega zraka, to koristi zdravju. Odnosi z ljudmi bodo kot solze, ki so modrost duše. Bodite bolj prožni! DVOJCKA (21. 5. – 20. 6.) Ljubezenski preobrat bo vaše življenje postavil na glavo. Seveda v tistem pozitivnem smislu, ce bi bila pomlad, bi slišali rasti travo. Bitje srca bo mocneje in objemi bodo kot sveti trenutki. Zdi se, da boste svoja znanja nadgradili in sprejemali vse, kar je novo. Življenje v okrilju doma bo izziv. RAK (21. 6. – 22. 7.) Novosti, o katerih je bilo govora v preteklosti, so prišle in vas zasule z delom. Prijeten teden, v katerem se boste ravnali po romantiki in boste objeti v sreco. Nasmeh in dobra volja bosta kot naravni antibiotik. Odpravite se po nakupih in vedite, da je življenje cudež. Srecen dan: sreda. LEV (23. 7. – 22. 8.) Šum gozda in tiha narava pripovedujeta zgodbo o preobrazbi. Mirni sprehodi bodo poucni, kajti v tišini odkrijete, cesa bi se lahko lotili, da bi bili uspešni. Odprli se vam bodo novi podvigi, in ce si priznate ali ne, vam bodo otroci ucitelji. Na ljubezenskem obzorju vas caka prijetna dolžnost. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Globoko v sebi ste lahko nemirni in obdobje bo primerno, da najdete nekaj tehnik sprošcanja. Lotili se boste poglobljenega pospravljanja in pri tem odkrili kar nekaj prijetnih stvari, ki vam bodo koristile. Vaje iz joge bodo kot balzam za dušo. Duh eksoticnosti vnesite v ognjišce doma. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Jesenski dnevi hitijo in kmalu bo tu praznicni december. Spomini bodo za vas le nekaj bežnega, kajti tako ali drugace se vam bo mudilo naprej. Prgišce znanja bo nekaj pomembnega in je že prav tako, da se ucite naprej. Kontakti vas bodo poživili in bodo eliksir mladosti. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Energija mlade Lune je zacela pot v vašem znamenju in zato boste polni domislic, nove energije in drznosti. Sledi dobra . nancna varnost in mocan priliv. V ljubezni bo partner vaša lastnina in delajte na osvoboditvi. Odpravite se lahko na izlet in uživajte v majhnih, nepomembnih trenutkih. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Po skoraj tridesetih letih se je Jupiter – vaš vladar, vrnil v vaše znamenje in zdi se, kot da vas je oce objel v okrilje, vas varuje in šciti. Varujte se pretiravanja in lenobnosti. Ce boste aktivni, lahko veliko dosežete in navežete pomembne stike. Ljubezen zdravi, oživlja in obuja! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) V vas se bo prebudil duh individualnosti in zavedli se boste drugacnosti. Potrebo po dojemanju abstraktnosti bo mocna in sprejeta. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Držali se boste nacela: vsi za enega in eden za vse. Sodelovali boste pri dobrodelnosti! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Sledila bo pomembna novica in zdi se, da napredujete. Na delovnem mestu vas caka vec priložnosti, naivnost in lenobnost se ne bosta podpirali. Intuitivna znanja vam bodo v pomoc in prav je, da jih uporabite. Potrditev išcete vsepovsod in dobili jo boste pri srcnem izvoljencu! RIBI (19. 2. – 20. 3.) Reka življenja bo drla naprej po strugi. Spremljali vas bodo ljudje, ki vas imajo radi. Pogovori bodo kljuc do uspeha in tako odprete vsa vrata. Pomembno je, da ste samozavestni in verjamete vase. Solze so kot biseri, prav in spodbudno je, da se izrazite. Služba: izzivi! Lepi spomini ne bledijo! Lepi spomini ne bledijo!   www.tednik.si  . ˇ    Narocila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za narocnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. H  • K • ( • D H  •  Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davcna številka:________ Telefon: ____________________ Datum narocila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Rokomet Zmaga proti Svišu je zaOrmožane nuja Stran 18 Kikboks Tilen Repina do medalje naevropskem prvenstvu Stran 18 David Breznik, Uroš Krstic, Niko Šoštaric, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Crtomir Goznik. Lahko šumarji po Olimpijipresenetijo še Maribor? Po reprezentancnem premoru bodo prvoligaši konec tedna zaceli zadnji cikel tekem pred zimskim premorom. V štirih tekmah bo za vsa moštva na voljo 12 tock, kar lahko vrstni red pri vrhu in na dnu mocno premeša. Razlike so namrec v obeh primerih minimalne. Za vrh oz. vzpon po lestvici so nujne zmage Pri vrhu sta ekipi Kopra in Maribo­ra, ki sta imeli doslej najdaljša niza zmag. Niz Primorcev je trajal kar se­dem tekem (od 2. do 8. kroga), niz Maribora pa je sedaj pri številki štiri (lahko se še nadaljuje). Po tri zapo­redne zmage sta uspela vknjižiti le še Bravo (v dveh primerih) in Celje, pri vseh ostalih moštvih se je preki-nil pri številki dve ali ena. Za vrh ali sredino lestvice je torej nujno nizati zmage … Kar se tice zaporednih porazov, je na vrhu neslavne lestvice za zdaj Kalcer: njegov niz je trajal sedem tekem, od 4. do 10. kroga (izven te serije so zabeležili le še enega). Nas­lednjega najdaljšega trenutno drži Tabor, znaša štiri tekme (se lahko nadaljuje). Vse ostale ekipe si vec kot dveh zaporednih porazov niso privošcile, vkljucno z zadnjeuvršce­nim Aluminijem. Zanimivo je, da razlika v številu porazov med vodilnimi moštvi in tistimi iz zacelja lestvice ni velika, v številki je izražena s štiri. To potrju­je dejstvo, da lahko vsak premaga vsakega. Nazadnje je to nazorno po­kazal zadnjeuvršceni Aluminij proti eni izmed ekip iz vodilnega trojcka – Olimpiji. Rekorderji neodlocenih izidov so za zdaj muraši, kar sedem so jih že dosegli. Tik za njimi sta s šestimi Bravo in Aluminij, pet so jih vpisale Domžale. Karanovic: »Treba bo poiskati rešitev na sredini« Iz vidika štajerskih klubov bo naj­bolj zanimiv par prihajajocega 17. kroga nedvomno lokalni derbi med Mariborom in Aluminijem. Ekipi sta v povsem razlicnih položajih na lestvi­ci, a to glede na letošnje izkušnje še zdalec ne pomeni zanesljive zmage ekipe z vrha. Bodo pa vijolicasti v vlogi popolnega favorita, sploh zara­di dejstva, da so v seriji štirih zapo­rednih zmag (Kalcer, Tabor, Koper, Bravo). Zaradi kartonov bosta pri Mariboru manjkala Marko Alvir in Antoine Makoumbou. 1. SNL 1. KOPER 16 9 3 4 27:18 30 2. MARIBOR 16 9 3 4 24:18 30 3. OLIMPIJA 16 8 3 5 20:16 27 4. BRAVO 16 6 6 4 13:10 24 5. MURA 16 5 7 4 20:22 22 6. CELJE 16 6 3 7 19:20 21 7. DOMŽALE 16 4 5 7 21:26 17 8. SEŽANA 16 4 4 8 15:14 16 9. RADOMLJE 16 4 4 8 18:27 16 10. ALUMINIJ 16 3 6 7 14:20 15 »Njuna odsotnost nam bo povzro-cila nekaj težav pri sestavi zvezne vrste za dvoboj z Aluminijem, morali bomo poiskati novo rešitev. In jo tudi bomo. Miselnost se ne spremi­nja, vsako tekmo posebej moramo oddelati po najboljših moceh, se vse­lej temeljito pripraviti. Vsak nasprot­nik je zahteven, želimo pa ostati na zmagoviti poti. Temu bomo vse podredili, upajmo le, da bomo ostali zdravi in verjamem, da bomo imeli tudi v prihodnje dovolj razlogov za zadovoljstvo,« je za spletno stran Maribora povedal trener Radovan Karanovic. Kre. : »Prikazati moramo cvrsto, agresivno in odgovorno igro« Pri Aluminiju pred prihajajoco tek-mo nimajo težav s kartoni, ob tem se po boleznih in manjših poškodbah v ekipo vracajo nekateri posamezniki, ki so bili v prejšnji tekmi izven pogo-na (Emir Azemovic, Klemen Bolha, Gašper Pecnik …). Trener Oskar Drobne, ki med pavzo ni imel na voljo reprezentan­tov Harisa Kadrica (Slovenija U-21) in Armina Đerleka (Srbija U-21), bo tako imel »sladke skrbi« s sestavo moštva. Težko bo namrec menjati ekipo, ki je slavila proti Olimpiji … Eden najizkušenejših mož v vrstah Aluminija je Aljaž Kre. ni branilec ima za sabo vec kot 150 tekem v 1. slovenski ligi. Zadnjo pre­izkušnjo proti Olimpiji je odigral na visokem nivoju. »Za branilca je nekaj najlepšega, ce s svojo ekipo ne prejme gola, na drugi strani pa vpliva na razplet na­padalnih akcij in na koncu sodeluje tudi pri odlocilnem zadetku. Mani je to s soigralci uspelo proti mojemu nekdanjemu klubu, kar je seveda razlog za zadovoljstvo,« je dejal Kre-. in realno dodal: »Proti Olimpiji se je športna sreca obrnila na našo stran, kar se na nekaterih prejšnjih tekmah ni zgodilo. Kar nekaj tekem smo od­igrali solidno, bili celo boljši v igri od tekmecev, a smo jih na koncu nes-recno izgubili z minimalno razliko. Srecanje z Ljubljancani je bilo 50:50; mi bi bili nedvomno zadovoljni tudi s tocko, Olimpija seveda ne, na koncu pa se je zgodil tisti gol v 94. minuti, ki nam je prinesel veliko veselje, pred­vsem pa tri prepotrebne tocke.« Treningi so v zadnjih dveh tednih zaradi omenjene zmage zagotovo potekali v bistveno boljšem razpo­loženju. »Nedvomno, med nas se je naselila dobra volja in vecja samoza-vest, na treningih je cutiti veliko vne-me. Ce greš v premor s porazom ali za namecek še slabo igro, je takrat veliko težje. Drugi moment za zado­voljstvo je ta, da smo se po nekate­rih boleznih in poškodbah ponovno zbrali v vecjem številu. Smo v delu sezone, ko so kartoni in poškodbe nekaj samoumevnega, želim pa si, da bi bili v nedeljo vsi zdravi in prip- Strelstvo Ptujcani in Ormožaninadaljujejo z nizom zmag Stran 19 Judo Komplet medalj za mladejudoiste Drave Stran 19 Po uspešno opravljeni preizkušnji proti Olimpiji caka Kidricane nova težka naloga: obracun z Maribo­rom v Ljudskem vrtu. ravljeni na tekmo z Mariborom,« je dejal Kre. . Tekma z »velikim bratom« iz štajerske prestolnice je za klub iz Kidricevega vedno posebna. »To je povsem razumljivo, dobro se poz­namo, vedno je želja presenetiti ekipo iz vrha. Nedvomno bo šlo za trd prvenstveni obracun, z naše strani moramo v prvi vrsti prikazati cvrsto, agresivno in odgovorno igro. Ob tem je želja, da izkoristimo cim vecje število priložnosti, ki jih nekaj zagotovo bo,« je dejal nekdanji clan Rudarja, Šmartnega in Olimpije. Kidricani so v prvem medse­bojnem srecanju v sezoni ugnali Mariborcane na svojem igrišcu z rezultatom 3:0 (Marinšek, Kre-fl, Kidric). To je še vedno njihova najvišja zmaga, ena od le treh, ob tem so ugnali še Koper in Olim­pijo. Kako pojasniti dejstvo, da v tej sezoni premagujejo izkljucno ekipe z vrha lestvice? »To je po eni strani dobro, po drugi pa sla­bo. Zagotovo bi bilo za nas bolje, ce bi z omenjenimi tremi ekipami npr. remizirali, premagali pa bi svoje neposredne konkurente v spodnjem delu lestvice. Sam ka­kšnega jasnega vzroka za ta po­jav nimam, motivacija vsekakor ni vprašljiva,« je zakljucil Krefl. Dodlek znova na »domacem stadionu« Tekma v Ljudskem vrtu bo ned­vomno posebna za Timoteja Dod­leka, ki se bo na svoj »domaci sta­dion«, kjer je zacel kariero v mlajših selekcijah in jo potem nadaljeval v clanskem moštvu, vrnil v dresu Aluminija. 31-letnik je svoje najbolj­še tekme odigral v dresu Maribora med letoma 2009 in 2014, ko je v vijolicastem dresu zbral skoraj 100 nastopov in se veselil štirih državnih in dveh pokalnih naslovov. JM Po dobrem mesecu znova na domaci zelenici Nogometaši Drave so v zares ne­ kot deseterico igralcev clanskega to nekako uspeva, je pa težko v isti izjemno pomemben za obe ekipi. zavidljivem položaju, igralcev clan­ moštva sploh odigrati tekme 2. lige, sapi govoriti o lovljenju pozitivnih »Tega se nedvomno v popolnosti skega moštva je iz tedna v teden se mora na tedenski bazi spoprije­ rezultatov. zavedamo, tekmo celo štejem za manj, številka ja padla na piclo os­mico … Z vprašanjem, kako z manj mati trener Andrej Kvas. Z obilno pomocjo mladincev in kadetov mu Dravaši se kljub temu ne preda­jajo, mladi igralci kažejo napredek, kljucno v tem delu sezone. Mobi­lizirati moramo vse moci, srecanje pa odigrati zbrano in 'z glavo'. Naša želja so kljub vsem težavam tri toc­ ke, s katerimi bi obdržali stik z eki­ pami pred nami,« je dejal trener Andrej Kvas. Dravaši so zadnjo tekmo na domacem Mestnem stadionu odigrali pred vec kot mesecem dni, natancneje 15. oktobra z Ilirijo (0:0). V vmesnem obdobju so gostovali v Rogaški Slatini in Beltincih, zaradi težav , s koronavirusom pa so prestavili tekmi z Gorico in Krko. Lahko ob pomoci navijacev dravaši izborijo tretjo zmago v sezoni? Težko, ni pa nemogoce … Dekancani so pod vodstvom tre­nerja Alena Šculca pravo formo ujeli šele v zadnjem mesecu, ko so na pe- Foto: Crtomir Goznik Nogometaši Drave so zadnjo tekmo na Mestnem stadionu odigrali pred vec kot mesecem dni, 15. oktobra z Ilirijo (0:0). (nedelja, 5. 12., ob 13.00) 14. krog: Drava Ptuj – Krka (sreda, 24. 11., ob 13.30) tih tekmah po dvakrat zmagali (Ro-gaška, Dob) in remizirali (Beltinci, Nafta) ter le enkrat izgubili (Krško). JM Razpored tekem Aluminija in Maribora do konca jesenskega dela sezone: 17. krog: Maribor – Aluminij; 18. krog: Aluminij – Tabor, Mura – Maribor; 19. krog: Aluminij – Koper, Celje – Maribor; 20. krog: Bravo – Aluminij, Maribor – Domžale. Zmaga proti Svišu je nuja Eni zadovoljni,drugi nezadovoljni Nogomet • Reprezentanca U-21 Trenutek nezbranosti odnesel možnosti za uvrstitev na EP Pred rokometaši v NLB ligi so tekme 10. kroga. V soboto, 20. novembra, ob 19.00 na Hardek prihaja Sviš iz Ivancne Gorice. „Gre za ekipo, ki je sposobnapresenetiti vsako ekipo v ligi. Že iz tega razloga smo pripravo na tekmo vzeli popolnoma resno. Spodrsljaj smo si privošcili prejšnjo soboto v Dobovi, tokrat se nam kajpodobnega ne sme zgoditi. Še ved-no smo v boju za obstanek v ligi in Sviš je naš resen konkurent. Tocke na tej tekmi bodo 'štele dvojno'. Po kakovosti imamo boljšo ekipo, ampak to bo treba dokazati še na igrišcu,“ je povedal vratar Tomislav Balent, ki se zaveda, da je pred Je­ruzalemom težka naloga. Ekipa Jeruzalema je v Dobovi znova doživela hladen tuš. „Smo mlada ekipa in nihanja v igri od odlicne do slabe igre so nekaj nor-malnega. Še kako dobro se zaveda-mo, da bomo tudi v prihodnje do-življali vzpone in padec. Upamo pa, da bo vzponov vec kot padcev. Tudi iz porazov se fantje veliko naucijo in letos je pred nami sezona, kjer polovica ekipe preživlja zrelostni izpit. Imamo celo kopico talentira­nih fantov, ki bodo v prihodnosti z dobrimi igrami veckrat opozorili nase. Osnova pa ostaja dobro delo na treningih,“ je še dodal trener Saša Prapotnik. Kljub temu da se približuje nov nastop v Evropi, so misli Jeruzale- Tilen Repina do medalje Clani kadetske in mladinske reprezentance Slovenije so sodelovali na evropskem prvenstvu v kikboksu, ki je od 6. do 14. novembra potekalo v Budvi v Crni gori. Na tekmovanju je pod Ptujcani v Budvi Vladimirja Sitar sodelovalo 29 clanic in clanov iz vse Slovenije, na samem tekmovanju pa je sodelovalo okrog 1500 tekmovalcev iz 39 držav. Iz Kluba borilnih vešcin Ptuj sta za velik del izgubili, ceprav so do konca 6. ANDORA 5 0 0 5 0:9 0 kacij še štirje krogi. JM, sta Malovic predcasnokoncal dvoboj Kamnik je bil v nedeljo je Lederer. Nastopil je proti Vitu Dra­gojevicu iz ŽBK Maribor. V prvi rundi prizorišce 5. kroga slovenske je Malovic nastopil nekoliko zadrža­ boksarske lige pod imenom no, v drugi in tretji rundi pa je dvignil Pokal Kamnika. Tekmovanja tempo ter na koncu zasluženo zma­se je udeležilo 40 boksarjev, gal s predajo tekmeca. ki so uprizorili 20 dvobojev. BK Ring in BK Dejan Zavec Boxing na tekmovanju nista imela svojih Boksarski klub Ptuj je zastopal Foto: arhiv Sašo Malovic pod vodstvom trenerja predstavnikov. Ekipa BK Ptuj, Sašo Malovic je v sredini. Leona Lovreca in pomocnice Andre- Ptujcani in Ormožaninadaljujejo z nizom zmag Minuli konec tedna je potekal drugi turnir v 1. A in 1. B državni ligi z zracno puško in pištolo na 10 m. Najboljši spodnjepodravski ekipi s puško in pištolo sta slavili prepri-cljivi zmagi v 1. A DL, Juršinci pa so nekoliko presenetljivo remizirali na dvoboju v Sevnici, dva poraza pa so doživeli Kidricani v 1. B DL. S pištolo so bili z drugo zmago uspešnejši Or-možani Kovinarja. 1. A-liga pištola, skupina C: Ptujcani z drugo zmago boljši tudi odŽeleznikov V 1. A državni ligi s pištolo so Ptu-jcani na drugi domaci tekmi sezone vŠportni dvorani Mladika gostili moc­no gorenjsko ekipo iz Železnikov in jo premagali 5:1 z najvišjim rezulta-tom v sezoni, s 1688:1664 krogi. V dvoboju prvopostavljenih strel­cev je domacega favorita Saša Stoja­ka (569) za picli krog premagal zma­govalec uvodnega turnirja, Klemen Tomaševic (570). V drugem, repre­zentancnem dvoboju je Majda Raušl znova odstreljala odlicno tekmo in gostujoco strelko Anjo Prezelj pre­magala z rezultatom 572:561 krogov. V tretjem dvoboju je do prve zmage v sezoni prišel tudi Matija Potocnik (547), ki je premagal Romano Prelec (533). Z najboljšim ekipnim rezultatom drugega turnirja so Ptujcani na vrhu svoje skupine z desetimi tockami in pred tretjim dvobojem prvega dela sezone z Domžalami pricakujejo za­nesljivo napredovanje v skupino za prvaka. V skupnem seštevku posa­meznikov odlicno kaže najboljšima Ptujcanoma Majdi Raušl in Sašu Sto­ jaku vodstvu ostaja 1. A-ligi pištola, Sevnici z izenacenim rezultatom 3:3. zmago zagotovil Ludvik Pšajddomacina Klemna Juvana Ceprav sta Mirko MolehDavid Kekec Mitji Jancuteju Kolmanu zaostajajo le za tocko. 1. A-liga pištola Posamezno – 2. krog: 1. Blaž Kunšek, Mrož Velenje (572) 2. Majda Raušl, Ptuj (572) Dobre uvrstitve na mocnih tekmovanjih Mednarodni miting Del.n v Ljubljani V zacetku novembra se je de-vetclanska ekipa Plavalne akademije Kurent udeležila mednarodnega tek­movanja Del.n 2021 v Ljubljani. Vodil jih je Boštjan Maracic. Na tekmovanju je nastopilo skoraj 300 plavalk in plavalcev. Kurenti so odplavali dobre rezultate, saj so v vecini popravili osebne rekorde. Cilj tekmovanja je bil vmesni pregled forme pred prihajajocimi državnimi prvenstvi, ki bodo letos že v sredini decembra v Kranju. Ob izboljšanih osebnih rekordih so si priplavali tudi lepo bero medalj. Najboljše uvrstitve so dosegli: - Matevž Kostanjevec – 1. mesto 50 m hrbtno, 2. mesto 50 m del. n, 3. mesto 100 m hrbtno; - Emma Krevs – 1. mesto 50 m - Lina Maltaric 100 m prsno; mešano; - Špela Sedic kravl. le še Hvalec. Mednarodni miting Pokal mesta Celja V sredini meseca so se clani PA Kurent udeležili najmocnejšega slo­venskega tekmovanja Grand prix, na katerem so nastopili vsi najboljši slovenski plavalci in plavalke. Tekmo­vanja se je udeležilo tudi 10 clanov ptujske akademije, pod vodstvom trenerjev Boruta Petrovica in Bo-štjana Maracica so nastopili Matevž nalov. Najboljše uvrstitve so dosegli: - Lina Maltaric – skupno 8. mesto – clanski .nale na 200 m prsno; - Špela Sedic – skupno 8. mesto – clanski .nale na 200 m mešano; - Matevž Kostanjevec – skupno 11. mesto in 3. mesto – mladinski . nale na 100 m hrbtno; - Zala Mojsilovic Meznaric – skup-no 11. mesto in 3. mesto – mladinski .nale na 50 m prsno; - Eva Hvalec – skupno 13. mesto in 5. mesto – mladinski .nale na 200 m mešano. Ekipa PA Kurent, ki je nastopila v Celju. Judo • Pokal Brežigrad 2021 Judo klub Bežigrad in Športna zveza Ljubljana sta se podpisala pod izvedbo 36. turnirja Bežigrad 2021. V špor­tnem centru Triglav v Ljubljani se je v treh starostnih ka­tegorijah merilo kar 290 tekmovalcev in tekmovalk iz 39 klubov. Judo klub Drava je imel na blazinah štiri svoje tekmo­valce, ki so osvojili tri medalje. Aneja Vidovic je s tremi zmagami osvojila prvo mesto med deklicami do 44 kg, premagala je Nušo Samec iz Slovenj Gradca ter Ališo Re-pnik in Laro Sledic iz Maribora. Žanet Polanec je med mlajšimi kadetinjami osvojila 2. mesto, potem ko je po podaljšku izgubila proti Maji Ke-lava iz Bežigrada. Je pa v predhodni borbi premagala Rio Gabor iz Lendave in se ji oddolžila za poraz pred enim mesecem na državnem prvenstvu. Medalje v konkurenci starejših deckov do 46 kg pridno nabira tudi Lan Milošic. Tokrat je po treh zmagah izgubil v borbi za .nale s Tianom Stojanom iz celjske Ivo Reye. V borbi za tretje mesto je nato premagal Ana Kalarja Lo-movška iz Bežigrada. Maruša Frank je med deklicami do 52 kilogramov zasedla sedmo mesto. Zlato v Ormož, srebro v Juršince Na turnirju v Bežigradu sta imela svoji predstavnici tudi Judo klub Ormož in Judo klub Juršinci, obe sta na­stopili med mlajšimi kadetinjami. Brez borbe je v kate­goriji do 40 kg zmagala Ormožanka Anamarija Feuš. V kategoriji do 70 kg je clanica JK Juršinci Tadeja Simonic zasedla drugo mesto. Po dveh zmagah je Simoniceva v .nalu izgubila proti Uli Gorogranc Cargo (JK Olimpija). David Breznik ša izkušena Postojncanka Denis Bola Ujcic, ki je dosegla osebni ligaški re-kord s 574 krogi. 1. B-liga pištola Posamezno – 2. krog: 1.Denis Bola Ujcic, Postojna (574) 56 (1.) 2. Klara Smolic, Gorjanci (562) 37 (5.) 3. Sebastjan Kordiš, Škofja Loka (552) 54 (2.) 7. Mateja Levanic, Kidricevo (548) 19 (15.) 20. Milan Bukšek, Kidricevo (536) 6 (29.) 21. Žan Tomažic, Kovinar Ormož (536) 6 (28.) 24. Stiven Vocanec, Kov. Ormož (533) 2 (33.) 27. Matevž Mohorko, Kidricevo (530) 2 (32.) 29. Gregor Polajnko, Kov. Ormož (527) 16 (18.) Kidricevski novinci s puško brez uspeha vŽeleznikih V 1. B-ligi s puško so Kidricani gos-tili favorizirano ekipo Gancanov in na domacem strelišcu izgubili z rezulta-tom 1:5 (1748,8:1797,2). Prvopostav­ljenega Kidricana Jana Sota Vargasa (573,0) je premagal nekdanji repre­zentant Mitja Cerni (616,1), Kidrica­nom pa je tocko zagotovil Aleš Per-nat (594,7), ki je v tesnem obracunu premagal Denisa Verbancica (591,5). V tretjem dvoboju je Mark Berdnik (581,1) izgubil proti Žanu Ferencaku (589,6). V zadnjem dvoboju prvega dela sezone se bodo Kidricani pome­rili z vodilno ekipo Dušana Poženela iz Recice pri Laškem. Med vsemi posamezniki 2. turnirja sta bila na vrhu tokrat kar dva strelca iz Murske Sobote, zmagal je Jure So­cic (623,5) pred odlicno Konjicanko Katarino Fevžer (620,8), ki je letos prestopila v Mursko Soboto. Simeon Gc Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Clani JK Drava na tekmovanju v Ljubljani: zgoraj sta Lan Milošic in Žanet Polanec, spodaj Maruša Frank in Aneja Vidovic. Leo ponovno osvojil naslov pokalnega prvaka Kljub številnim težavam s poškodbami je Leo Gajser uspešno koncal sezono 2021. in osvojil vse možne tocke v kate­goriji 50 ccm in tako osvojil drugi naslov pokalnega prvaka Slovenije. Osvojil je vse, kar se je dalo osvojiti. Požrtvovalnost in sodelovanje sta kljuc do koncnega uspeha. UR Šolski šport • Rokomet (m, ž) Gorišnica – Destrnik-Trnovska vas 19:7, Destrnik-Trnovska vas – Ljudski vrt 9:9, Olge Meglic – Gorišnica 14:13. Vrstni red: Napet boj pri fantih odlocil en gol 1. OŠ Olge Meglic 6 2. OŠ Gorišnica 4 Medobcinsko prvenstvo v 3. OŠ Ljudski vrt 1 rokometu, fantje 4. OŠ Destrnik-Trnovska vas 1 V organizaciji Zavoda za šport Ptuj Medobcinsko prvenstvo v in izvedbi OŠ Gorišnica je v zacetku rokometu, dekleta: tesen novembra v Gorišnici potekalo me­ obracun v prid domacink dobcinsko tekmovanje v rokometu za ucence letnika 2007 in mlajše. V sredini novembra je v organi-Natopile so ekipe štirih osnovnih šol, zaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi medobcinski naslov pa so si priigraliOŠ Ljudski vrt potekalo medobcins-ucenci OŠ Olge Meglic. V zadnji tek-ko tekmovanje v rokometu za dekle-mi turnirja so v neposrednem obra-ta letnika 2007 in mlajša. Nastopili cunu za 1. mesto z minimalno razliko sta dve ekipi, v tesnem obracunu enega gola ugnali ekipo Gorišnice. pa je bila po odigranih 30 minutah Prvouvršceni ekipi sta se uvrstili na malenkost boljša domaca vrsta. Obe obmocno tekmovanje. sodelujoci ekipi sta se uvrstili na ob- mocno tekmovanje.Gorišnica – Ljudski vrt 14:5, De-Rezultat: OŠ Ljudski vrt – OŠ Mar-novska vas – Olge Meglic kovci 9:8. 8:14, Ljudski vrt – Olge Meglic 9:13, UR vala 5,5 tocke in tako veliko prispevala k temu, (Izrael), po 4 pa so zbrale Shuvalova (Rusija), Šah • Ekipno EP da ekipa trenutno zaseda 3. mesto, ceprav je po Socko (Poljska), Injac (Srbija) in Mihok-Juhasz zacetnem ratingu sedma. (Madžarska). Med 12 igralkami s po 3,5 tocke je Slovenskim ekipam ne gre vse po nacrtih, saj tudi clanica druge slovenske ekipe Ivana Hreš- Med Slovenci najboljša druga so gotovo pricakovale vec. Posebej to velja za cak, Špela Kolaric je zbrala 3, najboljša v prvi slo­moška ekipa prvi ekipi, ki sta tako pri moških kot pri ženskah venski ekipi pa je Lara Janželj z 2,5 tocke. V sredo uvršceni pet oz. deset mest nižje od zacetne po-je bil na prvenstvu prost dan, tekmovanje pa se Po petih krogih evropskega ekipnega prven­ zicije. bo zakljucilo v nedeljo. stva sta vlogo prvih favoritov tako pri moških Med posamezniki je najboljši Madžar Gledura, Vrstni red po 5. krogu: kot pri ženskah upravicili ekipi Rusije. Ženske ki je iz petih partij zbral vseh 5 tock, sledijo Firuo-moški: 1. (1.) Rusija, 2. (2.) Azerbajdžan, 3. (7.) niso oddale niti ene tocke in imajo poln izkupi­ jza (Francija), Kjartansson (Islandija) in Kazakou-Ukrajina, vse po 8 tock … 17. (34.) Slovenija 2 6 cek, moški, ki so dvakrat remizirali, pa si z 8 toc­ ski (Litva) s po 4,5 tocke. »Ptujcan« Volokitin je … 24. (19) Slovenija 1 4 tocke … kami delijo 1. do 3. mesto. Pri moških velja izpo-za ekipo Ukrajine zbral 3,5 tocke iz štirih partij,ženske: 1. (1.) Rusija 10, 2. (2.) Gruzija 8, 3. (18.) staviti ekipo Ukrajine, za katero nastopata clana med Slovenci pa sta najboljša Matej Šebenik vGrcija 8 … 21. (26.) Slovenija 2 4 … 25. (15.) Slo­ Šahovskega društva Ptuj Andrej Volokitin in Ju-prvi in Jan Šubelj v drugi ekipi s po 3 tockami. venija 1 3 tocke … rij Kozubov, ki sta osvojenim 12 tockam prispe-Pri ženskah je s 4,5 tocke najboljša Kotkova Silva Razlag V spomin Borisu Pergerju 25. 4. 1943–9. 11. 2021 Boris Perger se je s svojim udejstvovanjem zapisal v zgodovi-no ptujskega in slovenskega špor­ta. Kot otrok je uspešno nastopal za mlajše selekcije Nogometnega kluba Drava Ptuj, še vecji pecat pa je pustil v rokometu, saj je igral od mlajših kategorij do clanov za Ro­kometni klub Drava Ptuj. Po koncani aktivni karieri se je osredotocil na delo trenerja in športnega funkcionarja. Tako je sodeloval pri procesih rokome­tnih treningov mlajših kategorij pri moških in ženskih ekipah. Kot koordinator strokovnega dela vŽenskem rokometnem klubu Mer­ cator Tenzor Ptuj je bil zelo zaslužen za uvrstitev clanske ekipe v 1. državno rokometno ligo in za napredovanje ekipe na evropski nivo tekmovanja. Boris Perger je bil nekaj casa tudi predsednik Nogometnega kluba Drava Ptuj in je zelo aktivno sodeloval pri uvrstitvi clanske ekipe v 1. slovensko ligo. Vrsto let je bil kreativen clan razlicnih komisij in organov na podrocju športa v Mestni obcini Ptuj, prav tako pa je opravljal razlicne funkcije v Medobcinski nogometni zvezi Ptuj. Zraven obcinskega nivoja predstavlja njegovo delo tudi velik prispevek k razvoju slovenskega športa. Boris Perger je prejel posebno priznanje za ži­vljenjsko delo na podrocju športa v Mestni obcini Ptuj za leto 2007. Kasneje je bil pobudnik in soavtor knjige Dajmo plavi, dajmo Drava, ki je izšla ob 80-letni­ci delovanja Nogometnega kluba Drava Ptuj. V zadnjih letih je pripravljal po­dobno knjigo o zgodovini ptujskega rokometa in je tudi vzorno uredil manjšo klubsko sobo z razlicnimi rekviziti ptujskih rokometnih klubov. Boris Perger je bil dolga leta aktiven v ptujskem športu v razlicnih vlogah: kot igralec, trener, udeležen je bil v organizacijsko-vodstvenem in strokovno--koordinatorskem delu. Skozi desetletja je imel velike zasluge za vkljucevanje mladih v razlicne športne panoge, posebej v rokomet in nogomet. Vzgojno in pedagoško delo z mladimi, strokovno in organizacijsko delo v klubih ter ustvarjalno delo v obcinski športni sferi, osvešcanje mladih k zdravemu na-cinu življenja in pomembnosti povezave športa ter medicine so stvari, ki so odlikovale Borisa Pergerja, ki je s svojim delom pustil nepozaben pecat v ptu­jskem športu. Nogomet • 1. SNL RAZPORED 17. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Domžale – Celje; OB 20.15: Olimpija – Mura; V NEDELJO OB 13.00: Tabor Sežana – Bravo; OB 17.00: Maribor – Aluminij; OB 20.15: Koper – Kalcer Radomlje. 2. SNL RAZPORED 17. KROGA, V PETEK OB 18.00: Triglav Kranj – Krka; V SOBOTO OB 13.30: Drava Ptuj – Jadran Dekani, Fužinar Vzajemci – Kr-ško, Primorje – Beltinci Klima Tratnjek; OB 17.30: Brežice 1919 Terme Catež – Ilirija 1911; V NEDELJO OB 13.30: Vitanest Bilje – Gorica, Roltek Dob – Nafta 1903, Rudar Velenje – Rogaška. 3. SNL – vzhod ZAOSTALA TEKMA 13. KROGA: Cirkulane – Kety Emmi Bistrica (v nedeljo ob 14.00). 1. ženska liga 13. KROG: ŽNK Nona Pomurje Beltinci – ŽNK Doxakey Ptuj (v nede­ljo ob 11.00). 1. mladinska liga 14. KROG: Nova KBM Aluminij – Brinje Grosuplje (v soboto ob 13.00 na Hajdini); Bravo Mastercard – Drava Ptuj (v soboto ob 13.00). 1. kadetska liga 14. KROG: Nova KBM Aluminij – Brinje Grosuplje (v soboto ob 11.00 na Hajdini); Bravo Mastercard – Drava Ptuj (v soboto ob 11.00). Futsal • 1. SFL RAZPORED 10. KROGA, V PETEK OB 20.00: Futsal klub Dobovec – FC Hiša daril Ptuj, FC Litija – KMN Oplast Kobarid; OB 20.30: Siliko Vrhnika – ŠD Mlinše; OB 20.45: KMN Bronx Ško.je – Futsal klub Dobre­polje. Prosta je ekipa KMN Meteorplast Šic bar. Rokomet • NLB-liga RAZPORED 10. KROGA, V PETEK OB 20.00: Celje PL – Trimo Treb­nje; V SOBOTO OB 18.00: Koper – Maribor Branik; OB 18.30: LL Grosist Slovan – Dobova; OB 19.00: Jeruzalem Ormož – SVIŠ Ivancna Gorica, Riko Ribnica – Gorenje Velenje, Slovenj Gradec – Ljubljana; OB 20.00:Urbanscape Loka – Herz Šmartno. 1. B SRL (m) 9. KROG: Krka – Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 17.00). 2. SRL (m) 8. KROG: Drava Ptuj – Velika Nedelja (prestavljeno). 1. A SRL (ž) – modra skupina 10. KROG: ŽRK Ptuj – Mlinotest Ajdovšcina (v soboto ob 19.00). Boks • 40. Zlata rokavica Boks klub Ring Ptuj v soboto, 20. 11., organizira tradicionalno 40. Zlato rokavico. Tekmovanje bo potekalo v dvorani Campus od 17. ure naprej, predvidenih je 12 dvobojev. JM Kupci izdelkov Natur Premium Perutnine Ptuj, ki nosijo oznako Pišcancem prijazna reja (PPR), se lahko s pomocjo svojega mobilnega telefona prepricajo o lokalnem poreklu izdelka ter izvejo vec o rejcu. Na pakiranem pišcanc­jem mesu iz te linije se nahaja QR koda, ki uporabnikom omogoca enostavno skeniranje s pametnim telefonom. Poslovna in druga sporocila petek • 19. novembra 2021 KOLOFON Izdajatelj: Družba za casopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznaric Urednik športnih strani: Jože Mohoric Novinarji: Mojca Zemljaric, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtic, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Crtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotic Tehnicna redakcija in graficno oblikovanje: Slavko Ribaric, Daniel Rižner Narocniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski racun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Ceh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna narocnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenarocenih fotografij in rokopisov ne vracamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vracunan v ceno izvoda in se obracunava v skladu z 41. clenom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). V ,  ( za delovno mesto ­. Naloge:         X   H  X  W  K   H  X  Y  D      zaposlitev@silkem.si   prostorih Perutninarske zadruge. Vsak petek vam nudimo strokovno svetovanje s posebnimi akcijami, kjer resnicno vsakdo najde nekaj za svoje živalce. Vabljeni vsak delavnik od 10.00 do 16.00, v sredo do 17.00! petek • 19. novembra 2021 Oglasi in objave Srce je omagalo, Lahko prideš v sanje, tvoj dih je zastal, ljubezen ne spi, a nam spomin bo vecno ostal. lahko prideš zmeraj, ko noc se spusti. ZAHVALA ZAHVALA 7. novembra 2021 je v 74. letu za vedno zatis-nil oci partner, oce, tast, svak, stric in dedi Ob boleci izgubi dragega moža Martin Golob Janeza Kukovca Taubi IZ BUKOVCEV 100A IZ CEHOVE ULICE 3 NA PTUJU se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se prišli poklonit njegovemu spominu, ga s svojo prisotnostjo pocastili ob njegovem slovesu ali Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znan­se od njega poslovili na drugacen, zaseben nacin. cem za izreceno sožalje in darovane svece in pomoc. Hvala patru Milanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalos-Zahvaljujem se za vse izraze sožalja, za vso izkazano podporo, g. tinke, godbeniku za zaigrano žalostinko, zastavonoši ter pogreb-župniku in pevcem, pogrebnemu podjetju Mir, govornicama, pred­stavnikoma Združenja šoferjev Ptuj, vsem praporšcakom – doma­ nemu zavodu Javne službe. cih in sosednjih LD, rogistom in glasbeniku Tišine in LD Markovci Žalujoci: vsi njegovi za globoko obcuteno poslednje slovo. Vsem še enkrat ISKRENA HVALA! Žalujoca žena Otilija in vsi njegovi najbližji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. Ce nekoga imaš rad, (J. W. Goethe) nikoli ne umre, le dalec, dalec je. SPOMIN 18. novembra mineva leto, kar je zaspal dragi mož, oce, dedek ZAHVALA Peter Cimerman ob izgubi naše najdražje sestre, tete in botre IZ PTUJA Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in za trenutek posto­jite ob njegovem grobu. Marije Gere Zebec Tvoji najdražji IZ GORIŠNICE 87 nazadnje stanujoca v Domu upokojencev Juršinci Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu pocitku, daro­vali cvetje, svece, za svete maše ter hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala tudi gospodu župniku Ivu Holobarju, pevcem, godbeniku, govornici in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoci: vsi njeni Bila je dobra, skrbna mama, ki znala je samo dajati, ko zadnji kos srca je dala, za vedno je zaspala. ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame Terezije Crnivec IZ STOJNCEV se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali za svete maše, svece in cvetje. Hvala gospodu župniku, pevcem, godbeniku, govornici ge. Hedviki, dr. Mili Saftic, patronažni službi Ptuj in Javnim službam Ptuj. Hvala županu obcine Ormož in obcinski upravi ter kolektivoma OŠ Cirkulane-Zavrc in OMV Stojnci. Vsem in vsakemu posebej hvala. Tvoja hvaležna – sin Milan in hcerka Angela z družinama SPOMIN Srce nam žalost je ranila, ker vaju med nami vec ni. ceprav vaju je zemlja pokrila, duh vajin med nami še živi 17. novembra je minilo 1 leto žalosti, 8. oktobra je minilo 25 let, odkar nas je zapustila draga mama, odkar nas je zapustil dragi oce, tašca, babica, prababica in sestra tast, dedek, pradedek in brat Terezija Vinko Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplacna dostava, ugodna cena. Dani-lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek­tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Juric, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-ce 3, Loce. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglav­cev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spra­vilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. POLAGANJE kamna, robnikov, tlakovcev, montaža ograj, rezanje žive meje, košnja, cišcenje parcel, kleti, podstrešij ter prevozi do 1,5 tone. Ugodno prodajo sadike lo-vorikovcev. Telefon 031 733 112. Srecko Turk, s. p., Gorišnica. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo­ra – volne. V prednarocilu popusti. Barvanje fasad, zakljucni ometi, pomoc pri subvencijah, vsa not-ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni­ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidricevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis­terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KOKOŠI nesnice – leghorn, jerebicaste, zelenojajcne, rjave in štajerske prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Cadramska vas 19, Poljcane, tel. 031 751 675. NESNICE, rjave, v zacetku nesnosti, pro-dajamo. Možnost tudi dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM prašice v teži 100 do 130 kg, po ceni 1,90 €/kg, mesni tip. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. KLIC DOBROTE sreda, 24. 11. 2021 ob 20.00 prenos RTV Slovenije SRCE,  ki sprejema Teden Karitas, 22. 11. do 28. 11. 2021 ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr­va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM prašice, težke od 25 do 170 kg. Tel. 040 764 020. PRODAM tri tone suhe koruze, lahko tudi manjše kolicine. Tel. 051 316 591. PRODAM dve mladi breji kravi. Tel. 040 344 496. DELO V LINA BARU na Zagrebški cesti 70 zaposlijo dekle za strežbo. Ponuja­jo vam zaposlitev za 8, 16 ali 20 ur na teden. Informacije na 031 366 958. Irena Tement, s. p. NEPREMICNINE PRODAM parcelo na Viru, 350 m2, lepa lokacija, cudovit pogled na morje. Cena 12.000,00 €. Tel. 070 270 130. ODDAM garsonjero na Ptuju. In-formacije na 041 676 994. PRODAMO - SPUHLJA starejša stano­vanjska hiša l. 1950 z gospodarskim poslopjem, 85 m2 uporabne površine, 755 m2 zemljišca, 49.000,00 EUR.Poklicite za vec informacij. 051/455 010 ali 02 620 88 16 www.re-max.si/Poetovio MOTORNA VOZILA PRODAM Audi A6 2.0 TDI, srebrni, letnik 2005, zelo lepo ohranjen, in 8x alu pla­tišca z gumami 4 zimske + 4 letne. Tel. 070 270 130. www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomockov na narocilnico ZZZS (postelje, vozicki, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Šmigoc BELAVŠEK 45 Hvala vsem, ki mislite na njiju, postojite ob njunem grobu ali prižigate svece. Vajini najdražji Slovenija • Danes obeležujemo dan slovenske hrane Most med kmetijami in mladimi Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk poteka pod sloganom Zajtrk s sadjem – super dan!, kot vedno pa je namenjen ozavešcanju in spodbujanju rednega zajtrkovanja ter izbiranju živil iz lokalnega okolja. Foto: MKGP Z akcijo tradicionalnega slovenskega zajtrka skušajo organizatorji mlade poduciti o pomenu rednega zajtrkovanja in uživanja lokalne hrane. V projekt, ki poteka vsak tretji petek v novembru, so vkljuceni vrtci, osnovne šole, zavodi za vzgo­jo in izobraževanje otrok in mlado­stnikov s posebnimi potrebami ter druge institucije. Na ta dan otro­kom in mladostnikom pripravijo zajtrk iz domacih sestavin, kot so med, maslo, mleko, kruh, jabolka ali drugo sveže in suho sadje, ki so jih pridelali ali predelali na bližnjih kmetijah. Hkrati poteka ozavešca­nje o tem, da hrana ne zraste v trgovini, ampak da za njo stoji cel proces. Kot pravijo na Kmetijsko-gozdar-ski zbornici Slovenije (KGZS), ki je ena od partneric v projektu, s tra­dicionalnim slovenskim zajtrkom simbolicno vzpostavljajo most med kmetijami in mladimi. »V zbornici se zavzemamo, da se ves sektor javnega prehranjevanja zave po­mena slovenskega kmeta, ki pride-luje hrano, in da se vzpostavi cim vec dolgorocnih partnerstev med kuhinjami in kmetijami. Kratka do-bavna pot, torej pot hrane od njive ali hleva do krožnika, pa ne vraca le vrednosti domacemu kmetu, pac pa hkrati tudi varuje okolje.« Poleg zajtrka še slovensko kosilo Na kmetijskem ministrstvu so za izvedbo projekta tudi letos zago­tovili .nancna sredstva; pavšalno nadomestilo za nakup živil za pri­pravo zajtrka namrec na ucenca znaša 0,63 evra, poleg propagira­nja lokalne hrane pa si želijo, da bi v vrtcih, šolah in drugih javnih zavodih spregovorili o zmanjša­nju zavržkov hrane in nacrtovanju obrokov, torej treznem premisle­ku pred nakupi hrane oziroma živil. »Javne zavode smo v tednu pred dnevom slovenske hrane po-leg povabila k pripravi slovenskega zajtrka pozvali tudi k vseslovenski akciji priprave tradicionalnega slo­venskega kosila. Glede na jesenski cas menimo, da bi morala kosila v cim vecjem obsegu vkljucevati lo-kalne, sezonske jedi iz svežega ali kislega zelja in repe. Gre za akcijo, ki spodbuja spoznavanje kulinaric­ne in gastronomske dedišcine slo­venskega prostora in ki sovpada z letošnjim nazivom Slovenije kot evropske gastronomske regije.« SD tipnega. Ptujske ulice in trgi so že praznicno odeti. Slovenija • Prihaja cas božicnih zvezd Kako ji povrniti rdece liste Božicna zvezda je predvsem v zadnjih letih pri nas dobila simbol božicnih in novoletnih pra­znikov. Praviloma ni zahtevna rastlina, a ne mara prevelike vrocine, prav tako ne prepiha. Ce je lepo košata od lani, pome­ni, da ste zanjo lepo skrbeli. Vsee-no pa ji lahko dodate nekaj šote in gnojil, s cimer boste zagotovo pospešili njeno rast. Zalivamo jo zmerno, zato ne pozabite, da ne mara neprestane moce v loncku. Med cvetenjem pa je dovolj, ce jo boste samo škropili. Ce želite, da bo zelene liste spet obarvala, boste morali malce pohi­teti. Rastlino je treba prekrivati od zgodnjega popoldneva do nasled­njega jutra oziroma jo postaviti na temno. Skupaj potrebuje skoraj 14 ur teme. Praviloma bi liste morala zaceti barvati že po dveh do treh tednih, medtem ko naj bi po osmih tednih dosegla vrhunec obarvanih listov. Takrat jo lahko postavite, ka­morkoli želite, pazite le, da ji bodo ustrezali pogoji. Foto: Arhiv M24 Ce listi zacnejo odpadati, pome­ni, da ste jo postavili na mesto, ki ji ne odgovarja. Morda je pretoplo ali prevetrovno. Le rekdo je vzrok sla­bo zalivanje, saj rastlina ob slabem zalivanju liste spusti le proti steblu, kar boste zagotovo takoj opazili. Odmaknite jo od prepiha in pazite, da temperatura ne pade pod 16 stopinj Celzija. Mare Koren Nagradno turisticno vprašanje Odpovedi tradicionalnih dogodkov in potovanj Odpovedi tradicionalnih dogodkov in potovanj Koronavirus je odnesel tradicionalne martinove prireditve, na ptu­jskih ulicah in trgih pa tudi letos ne bo katarininega sejma, enega od treh najstarejših ptujskih sejmov. Ptuj je namrec že v 9. stoletju postal kraj rednih sejmov in sedež pražupnije. V teh dneh pa je mesto že dobi-lo praznicno božicno-novoletno okrasitev, cetudi se še ne ve, kako bo z letošnjimi dogodki veselega decembra in javnimi prihodi treh oz. dveh decembrskih mož, saj se je mes-to že pred leti odreklo javnemu miklavževanju. V tem casu pa so svoja vrata za­prle tudi nekatere razstave. Tako se v Mihelicevi galeriji in Galeriji mesta Ptuj že pripravljajo na od­prtje novih. Na gradu pa si lahko obiskovalci ogledajo razstavo o gastronomiji tega obmocja. K ogle-du pa vabijo tudi ulicne razstave, na Mestnem trgu je še vedno na ogled razstava ob 20-letnici sode­lovanja med Ptujem in Burghaus­nom. V razstavišcu Knjižnice Ivana Potrca Ptuj pa so odprli potujoco fotografsko razstavo Natura 2000 in Divja Slovenija: Narava pove­zuje. Do konca leta bo v Salonu umetnosti še na ogled razstava 30 let Ptuja v Republiki Sloveniji. V dvorcu Sternthal v Kidricevem pa k ogledu vabi razstava Videz Zaradi vse vec okuženih pa prihaja tudi do odpovedi številnih izletov in potovanj, ne samo na regijski, temvec tudi svetovni ravni. Med svetovno populacijo je po trenutnih podatkih precepljenost le 35-odstotna. V Evro-pi pa je bilo doslej cepljenih 53 odstotkov vseh prebivalcev, kar mocno prekaša svetovno poprecje. Kot vse kaže, bo mogoce v turizmu doseci rezultate pred korono šele do leta 2024. Pocasnost uvajanja cepiv v do- Foto: Crtomir Goznik locenih evropskih regijah lahko potencialno vpliva na hitrost okrevanja turizma. Po napovedih bo vecina zahodnoevropskih držav 70-odstotno precepljenost populacije dosegla že v letu 2021, medtem ko bo vecina vzhodnoevropskih držav takšno precepljenost dosegla v letu 2022. Evropska potovala komisija (ETC) je objavila tricetrtletno porocilo o trendih in napovedih letošnjih potovanj. Številne evropske destinacije so zabeležile dobro poletno sezono, ki je sledila slabšim zacetkom turi­sticnega leta. Uveljavitev evropskega covidnega potrdila je bila kljucna za zagotovitev varnih potovanj po regiji in prestop meje. V prihajajocih mesecih pa je tudi zaradi sezonske gripe in drugih virusnih okužb prica­kovati, da se bodo potovalne aktivnosti upocasnile, da se bodo potniki še bolj previdno obnašali, kot je pricakovati tudi morebitne dodatne ome­jitvene ukrepe na destinacijah. Za leto 2021 je bil pricakovan 60-odstotni upad mednarodnih prihodov turistov v Evropo v primerjavi z letom 2019. Danes sprašujemo, kdaj je bilo ukinjeno pokopališce okrog mestne župnijske cerkve. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pricakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 26. novembra. NAGRADNO TURISTICNO VPRAŠANJE Kdaj je bilo ukinjeno pokopališce okrog mestne župnijske cerkve? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davcna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.