Poätnlna plačana v gotovinl. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7—, za inozernstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem üavodu št. 10.666. Jlova &oba G«na 1 IHtt. Redatccija in ur/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličie, desno. Rokopisi se ne vrac'aj©. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva oßjave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s Stevilkami so plačljive. Štev. 24. Celje, pondeljek 24. marca 1930. Leto XH. likvidacija okrajnih zastopov (Važna konforenca v Celju.) V nedeljo 23. t. m. od 9.30 do 12.15 *se je vršila v sejni dvorani mestne- ga načelništva v Celju konferenca naČelnikov in Clanov okrajnih cest- nih od.borov ter gerentov bivših okrajnih zastopov iz bivše maribor- ske oblasti. Konferenco je vodil na- čelnik celjskega okrajnega cestnega qdbora in okoliški župan g. Mihelčic" in ji je prisostvovalo okrog 40 oseb, med njimi kot zastopnika banske uprave tajnik g. dr šraj in g. Aličin. Konferenca se je bavila z vpraša- njcm likvidacije bivših okrajnih za- stppov, z definitivno ureditvijo nji- hovega premoženja in obveznosti, z vprašanjem uslužbencev bivših okrajnih zastopov in raznimi cestm- mi zadevami. Po daljši debati je sestavil pose- ben redakcijski odbor resolucije, ki so, bile sprejete v naslednji obliki: 1. Okrajni cestni odbori prevzame- jo aktiva in pasiva bivših okrajnih zastopov pod pogojem, da država iz- plača cestnemu odboru zaostale dr- žavne prispevkc bivših okrajnih za- stopov od leta 1922. do 1927. z obrest- mi vred, v kolikor so dolgovi okraj- nitt zastopov nastali zaradi costno- vzdrževalnih stroškov. Zaostale do- kjade okrajnih zastopov iz leta 1929. se naj v celoti priznajo in nakažejo po davcnl upravi direktno cestnim odborom. 2. Ako pa banska uprava ne jamči za dolžne državne prispevke okraj- nih zastopov, naj izvede popolno Ji- kvidacijo bivših okrajnih zastopov kr. banska uprava sama, ki je tudi po zakonu in Iikvidacijskem odloku o likvidaciji okrajnih zastopov k te- mu poklicana. Kjer govorijo lokalni interesi za drugačno reäitev, naj uve- rxti kr. banska uprava te slučaje na predlog dotičnih cestnih odborov po- samezno z njimi, zlasti pa naj pre- •yzame vse obveze okrajnih zastopov jfiapram občinam. 5 3. Kr. banska uprava naj pristane la to, da cestni odbori v lastnem de- jkrogu .nastavljajo svoje osobje po službeni potrebi, kakor bivši okrajni zastopi. Jr 4. Kr. bannka uprava se naproäa, Jfla vse ostale agende bivših okrajnih zastopov (kmetijstva, veterinarstva, jsdravstva, socijalnega oskrbstva in šolstva) pospeši in poskrbi, da koin- petentne korporacije nemudoma pričnejo s svojim delom. Prehodno pa naj te posle vrši kr. banska upra- va. 5. Likvidacija okrajnih zastopov in rešitev gornjih zadev se naj čini- preje izvrši, da bo redno poslovanje .okrajnih cestnih odborov mogoče. Nato so bili po živahni debati sprc- jeti še ti-le samostojni predlogi: . Kr. banska uprava se naproša, da provzame uslužbenee, ki so bili na- stavljeni po zakonu o okrajnih za- stopih, z istimi pravicami in dolŽ- nostmi, kakor so jih imeli doslej. Prevzame naj tudi bremena za upo- kojence in miloščinarje. Kr. banska uprava se naproša, da stori vse potrebno, da se vse bivše okrajne in deželne ceste, ki so bile po novem cestnem zakonu pretvorje- ne v občinske,. proglase za banovin- ske ceste I. ali vsaj II. reda. Dokler zakon o samoupravnih cestah glode kategorizacije cest ne bo kqrigiran, naj banska uprava dovoli, da okraj- ui cestni odbori snmi dalje vzdržu- jejo ceste. Kr. banska uprava se naproša za potrebna jasna navodila, kako mo- rajo postopati okrajni cestni odbori in občine glede prispevkov za čez- lvierno uporabo cest. Kr. banska uprava se naproša, da uredi razinerje med okrajnimi ccst- nimi odbori in Jmnskimi cestnimi nadzorniki. Cestni nadzorniki naj se nastavljajo sporazujimo s cestnimi odbori- Vse poslovanje cestnih nad- zornikov naj se vi'si preko okrajnih cestnih odboi'ov in ne direktno z ba,nsko upravo. DOMAČi WEiri d Najdba rimskega zlatnika v Sa- vinjski dolini. Pred dnevi je našla dekla posestuicc go. Trglavove v Zg. Grušovljah pri St. Petru v SavinjsXi dolini na njivi rimski zlatnik v veli- kosti nekdanjega dvajsetkionskega zlatnika. Cekin je nekoliko obrab- ljen, a se še jasno vidi i-elief rimske- ga cesarja in latinski napis. Izgleda, da je bil denar izdan za časa cesarja Trajana (98—117 po Kr.) in je torej že nad 1800 let star. Sličen zlatnik je našla gospa Trglavova že pred 30 leti in ga pozneje izročila mariborskemu muzeju. Pri Grušovljah je bilo v rimskih Casih veliko vojaško tabo- rišče. V bližini zemljišča ge. Trglavo- ve so se vršila mod vojno znanstvo- na raziskovanja in jc bil pri tern od- krit obokan podzemeljski hodnik pri Ločici. Ob prevratu je bilo izkopava- nje prekinjeno, lani pa se je začel zanimati za to g. prof. Orožen v Ce- lju. Vse ozemlje, v katerem je pol no zidovja in opeke, obsega nad 1 km3 in se razteza med St. Potrom in Pol- zelo na odprtem polju ob ostrem ovinku državne ceste Celje—Ljublja- na. Da je tarn več podzemeljskih hodnikov, se da sklepati iz okolnosti, da v zemlji votlo zabobni, fe pado nanjo težek predmet. *Zeleti bi bilo, da bi se arheologi prlCeli zanimati za te zanimive ostanke iz rimske do- be, kei- bi lahko tarn naleteli na dro- gocene zgodovinske najdbe. (I Proti podražitvi kruha v Zagre- bu. Pred tedni smo poročali, da so /agiebški peki povišali cene kruha. Zagrebško prebivalstvo je bilo ogor- čeno in zahtevalo, da zagrebško trž- no nadzorništvo intervenira zaradi podražitve kruha. Sedaj se je- izve- delo, da je tržno nadzorništvo prija- vilo sodišču več pekov zaradi navija- nja cen. Tržno nadzorstvo je vzelo za podlago proučevanja zadeve knji- gc zagrebške delavske pekarne in se prepričalo, da je povišanje cen kru- hu neutemeljeno in vs)ed tega kaz- nivo. d Žalp&ien konec tihotapca. V če- trtek zvečer sta dva finančna straž- nika pri Ženavlji v Prekmurju zalo- tila dva tihotapca, ki sta z madžar- ske strani prekoračila državno mejo. Tihotapca sta začela bežati, finanč- na stražnika sta oddala za njima par strelov in pogodila. enega tihotapca do smrti, dočim je drugi pobegnil. ldentiteta inrtveca še ni ugotovljewa, ker ni imel pri sebi nikakih doku- iwentov. d Obletnica amora T. Sohlegla. V soboto 22. t. ni. je minilo leto, odkar je bil urnorjen v Zagrebu ugledni no- vinar direktor »Novosti« in »Jugo- Stampe« Toni Schlegl, ki je padel kot zrtev jugoslovenstvu sovražnih ele- mentov. d Davčna uprava v Čabrtt. Po od- redbi finančnega ministrstva bo na ozemlju dravske finančne direkcije ustanovljena posebna davčna upra- va za fabarski srez s sede^em v Ca- bru. d Bolniško zavarovanje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je imel v februarju 90.73H Clanov (59.209 moških in 31.527 žen- skih), celokupna dnevna zavarovana mezda je znaSala 2,317.931 Din. V fe- bruarju je bilo priglašenih 2.635 bol- nikov. 1.541 inoških in 1.094 ženskih. d Smrtna kosa. V Vojniku je umr- la v soboto 22. t. m. popoldne v viso- ki starosti 83 let ga. Marija Požarje- va. soproga poStnega kontrolorja v p. in mati državnega tožitelja g. dr. J. Požarja v Celju. Pokojnica je bi- la izredno dobra in plemenita žena. 0 njeni priJjubljenosti je pričal po- greb, ki se je vršil dairies dopoldne oL^epsi xobje SARGOV J ^H^^^r ^l^ ^H ^^I^^B ^Bül^^ft tHI^fln '^^^kJ^I VI^^bB rx n\ i. ¦¦ Tast Kondelik in zet Vejvara Češki spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem posIoTenil Stanko Svetina. 54 Gospa Kondelikova je uganila te hčerine misli in če se je spomnila, da bi ostala sedaj s Pepico neHaj trenut- kov sama — ne, ne, tega si ni upala nploh misliti. Niti jutri, niti pojutriš- njirn! Kake Cudne, neznosne okoli- Sčine prinaša življenje! In sedaj se je spomnila gospa Koruielikova na na- svet tete Katinke: beg iz Prage, na letovišče. Ah, predno pride do tega! Ostaja ¦ae toliko dni skupnega obCevanja. Predvsem in najprvo današnji večer. Zakaj vsi se morajo vrniti domov k večerji. Toda gospo Kondelikovo je režil tega srečen slučaj, pravočasna opoin- ba gospoda Kondelika. Ko so šli okrog osmih iz kavarne, jjm je zavel v obraz strupen veter — toda na Karlovem mostu jili je tako zeblo, da jim je po ušesih zvonilo. In ko so prišli na Nabrežje, je imel Kon- delik namesto brk ledena mroževa ^ekana in naenkrat se je oglasil: »Mati, jaz ne vem, če pridem do- Jnovl PrstoV ne öutim, nos je kakor stekleji, ušesa so mi na mostvi qd- padla. In jedel bi rad — jedel!« S tern je yrgel gospej Kondelikovi rešilno vi*v. >Dobro — stari — lahko večerjamo in če je treba, tudi takoj! To veS, da bi trajalo precej časa predno bi prišli domov in predno se vse pripravi. Kaj ko bi šli v Bcsedo?« In mojster Kondelik je bil zado- voljen. Cez petnajst minut je sedela mala karavana zopet na gorkem v dolnji dvorani Mcščanske Besede. Nihče se ni upiral, da, Vejvara in Pe- pica sta šla zelo rada. Pepica sicer ne iz istega vzroka, kakor mamica, toda zato, ker jo je hodnik Meščan- ske Besede spominjal na toliko lepih trenutkov. Saj takoj tu na desno iz hodnika je plesna dvorana Kaskova, kjer se je prvič srečala z Vejvaro! V tej dvorani je ostal kos njenega pre- teklega življenja! Na dvanajsto uro je fce šlo, ko je odrinila družba domov. Gospa Kon- delikova je prosto dihala. Sedaj ne pöjdeta več Vejvarova k njim. In tega večora, okiroma to noč, ko so obstalf pred hifio v Ječni ulici in se ločili, je gospa Kondelikova poza- bila, Cesar ni pozabila še nikdar. Ka- darkoli je odšla Pepica od njih in kadarkoli sta se poslovili na ulici, nikdar ni mati pozabila reči: »Ali se bomo kmalu zopet videli, Pepica? Skoči jutri k nam, ako pojdeš v Pra- go! Pridita z Vejvaro!« Danes je prvič pozabila na to. Stis- iiila je hčeri roko, tudi danes je pri- tisnila na njena ustna, ki so bila od mraza otrpla in ledena, materin po- ljub, tudi danes je rekla: »Lahko noö, dete, Bog te obvaruj!« — in nif drugega. V kljuCavnici jo zaškripal kl jus, gospa Kondelikova in mojster sta iz- ginila v črni temi hodnika, vrata so se zaprla in ostanek družbe je kora- kal naprej: Vejvarova in teta Katin- ka. Teto je odložil mladi par v Kra- kovski ulici in potein je stopal gori na Vinograde. Toda čez nekaj časa je Pepica umerila korak in je po- tegnila Vejvaro: •» "H ' »Ne nodi tako hitro — tft morem te dohajali.« In zopet je molčala. Ko ata prišla na Havlitkovo cesto. je zaCutil Vejvara na roki, katere se je Pepica ^ržala, prav rahle sunke. Ozrl se je iia ženo, ki je stopala. po- leg njega s sklonjeno glavo. In za- pazil je, da se ta glava nekako trese in v tern je zasliša) 'tudi glas, kakor težek vzdih. Vejvara je obstal ravno pred sve- tiljko na oglu in je hotel pogledati Pepici v oči, toda moral ji je precej krepko dvigniti bradico, da se je vi- del obraz, tako se je upirala. — In ves osupel je pogledal v solzne oči Pepičine in na njena tresoča se ust- na in vprašal je prestrašeno: »Zakaj pa jokaš, Pepica? Kaj seti je zgodilo?« Toda Pepica ni odgovorila. ' j • ; , ; XXI. žaiostna medigra — prva ne- vihta. Ne takoj, od trenutka do trenutka so je vse to razvijalo, šele čez precej časa, ko se je nakopiCilo, je Vejvara spoznal, da se je njegova vrnitev s Pepico po tern nedeljskem sprehodu razlikovala popolnoma in gotovo od vseh prejšnjih vrnitev. Ko se je spomnil na vse podrobnosti, je pri- bil, da se je vr&ilo vse tako ^r»g za drugim-: :>< '- y r '¦•>- *¦*>' Ne samo, da ni Pepica odgovorila na njegovo vpražanje, zakaj joka, ko jo je vstavii tarn pod svetiljko, am- 94MUI t. »Nova Doha« 24. III. 1930. Štev. 24. na vojniško pokopališče in ki se ga je udeležilo veliko število prebival- stva iz Vojnika in okolice. Bocli ji ohranjen blag spomin, spoštovani rodbini naše iskreno sožalje! d Zopet požar na Polzeii. V pctek 21. t. m. okrog pol 12. ponoči je za- čelo goreti v kozolcu posestnika Ludvika Gizeja na Polzeli. Sestoken- ski kozolec z zalogo žitn in gospodar- akim orodjeni je pogorel do tal. Ga- silcem s Polzele in iz Pariželj se je posrečilo reSiti ostala poslopja. GaŠe- nje je bilo otežkočeno, ker leži po- sestvo na gričku. Ker je to v zad- njih tednih že tretji požar pri Pol- zeli, sumijo, da gre za zločine poži- galca. d Dva samomora v Mariborn, V po- čehovskem gozdu pri Mariboru so hašli včeraj zjutraj obešenega 0(>-l et- nega oskrbnika Franca L., v noči od šobote na nedeljo pa se je obesil v podstrešni sobi na Betnavski cesti 33-letni dimnikarski poslovodja Izi- dor Knifič. Vzroki obeh samomorov hiso znani. d Oko mn je lzbil. V petek so sc igrali otroci blizu stare tekstilne to- varne v Kočevju. Strcljali so z loki in fračami v tarčo. Osemletm Jane- zek je stavil z malo starejšim Franc- kom, da ga ta ne bo zadel na sto me- trov. Janezek se je postavil na dolo- čeno razdaljo in Francek je izstrelil. Kroglica je zadela Janezka v oko in mu ga izbila. Ker je bila ncvarnost, da izgubi deček še drugo oko, so ga prepeljali v Ijubljansko bolnico. d Nesreča na železniški progi. V sredo okrog 10. zvečer je povozil ko- čevski vlak blizu Stare cerkve pri Kočevju 25-letnega posestnika Jože- ta Hrena, ki se je ,vračal z godovanja iz gostilne proti domu. Stroj mu je zmečkal levo roko. Hrena so prepe- ljali v ljubljansko bolnico, kjer so rau morali odrezati roko. d Piva obletnica beograjskega ra- dia. Danes obhaja Radio Beograd svojo prvo. obletnico. Drevi ob pol 9. bo priredila postaja velik jugoslo- venski večer. Program bo oddajalo 16 srednjeevropejskih radijskih po- staj in sicer jugoslovenske, češke, poljske, avstrijske postaje in budim- peštanska radijska postaja. d Plačila s kronskiml boni. Kakor znano, je 17. t. m. prenehalo pri davčnih upravah plačevanje davč- nih zaostankov do 1. 1928. z 20-,od- stotnimi kronskimi boni in potrdili o vojni škodi, V območju dravske fi- nančne direkcije so bili od začetka leta do 17. marca pri raznih davčnih upravah plačani davčni zaostanki z 20% kronskimi boni v skupnem znesku 9,033.336.91 Din. Od tega znes- ka je bilo storniranih bonov za 29.665.5fr Din, ker so bili ponarejeni. V januarju je bilo predloženih za 1,323.046.41 Din bonov v februarju za 2,805.6&ftl2 Din in v marcu za 3 mi- lijone 874.602.08 Din. Pri davCni upravi v Ljubljani je bilo vplačanih skupaj za 3,875.321.12 Din kronskih bonov za davčne zaostanke, v Mari- boru za 1,233.130.74 Din in v Celju za 319.965.25 Din. Ob koncu leta 1919. jo bilo ob žigosanju in markiranju avstrijskih novčanic v Sloveniji iz- danih za 488,140.780 avstrijskih kron- skih novčanic bonov za 24,407.039 di- narjev. Da je bilo predloženih tako malo bonov pri davenih npravah v dravski banovini, tolrnačijo s tern, da so mtiogi ljudje bone zavrgli ali pa raztrgali in da je bila velika množi- ria bonov prodana iz Slovenije v dru- ge kraje, zlasti v Hrvatsko in Voj- vodino. ' ';¦'.-. d Občni zbor Misllnjske podrnžni- ce SPD v Slovenjgradcn se bo vršil v soboto 5. aprila ob 20. v gostilniš- kih pvostorih Narodnega doma v Slo- venjgradcu z običajnirn dnevnfriv-tfc- dom. : __________________¦ ¦;U}>-vV______________.______________ Pondeljek 24. in torek 25. IB: Mestni kino Celje d Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gnjiloba v črevesu, pomnožena vsebina kisli- ne v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih Cerma- sti turi, marsikateri katari motne služnice preidejo z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franc Joželovo« grenčico že deset- letja pri odraslih in otrocih obeh spolov z najvcčjim uspehom. »Franc Jožefova voda se dobi \T vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. d Dnnnjska vremenska napoved za torek 25. marca: Menjaje oblačno, ponekod padavine, zmerno nazado- vanje temperature. c Slovenska sramota. V »Katoliš- kem domu« v Konjicah v dravski ba- novini priredi 24. marca 1930. »Pet- tauer-Gesangsverein« iz Ptuja kon- cert »Hurra ein Junge«. Po sporedu »Schrammel«. — Cloveku nehote vstajajo v spominu sramotni ptujski septemberski clogodki iz 1. 1908. iz časov našega suženjstva. I/, starih zapiskov sem izkopal razglednico; opremljeno z narodnim kolkoru »Ptuj« Družbe sv. Cirila in Metoda, \ ki nosi »Vonnerkzettel« des k. k. Post u. Teleg. Amtes CilU: Retourl Korrespondenzkarten mit »Ptuj« und »20. IX. 1908« sind von der Ppstbe- förderung ausgeschlossen. Tako je bilo pred 22. leti. V nas je vse gorelo in kipelo, tekmovali smo v delu za probujo in nacijonalno vstajenje na- roda, bila je armada apostolov, mla- dih in starih, ki so bili boj na živ- ljenje in smrt proti kugi narqdnega odpadništva, ki je drla kakor lavina od severa preko naše zemlje. Kdo Se danes misli na vse to, koliko je na- rodnih mož in slovenskih žen, ki ve- do, kako delo vrši danes Ciril-Meto- dova družba, kdo jo podpira, kdo so zmisli na njene razglednice in njen narodni kolek, saj jo za vse to pol no nadomestila v importiranem židov- skem šundu, ki nas preplavlja in sramoti na naöin, ki ga ne občutimo. SluCaj, ki ga navajam, ni osamljen, je verna slika Casa in ljudi. Zato pa tako bohotno uspeva cvetka odpad- niške kulture izza avstrijskih su- y-enjskili dni v dokaz, da je sloven- ska zemlja za »ptujsko kulturo« se vedno dovolj pognojena in da slo- venska duša še ne čuti svojega po- nižanja in sramote. c Naša mladina. Ko čujemo tiesto pesirnistične glasove o naši mladini in njeni vzgoji, razvescü človeka to- liko bolj vest, da se razmere boljsa- jo. V zadnjem času se stalno množe sokolske vrste naraščaja in dece. Nad sto novih Sokoličev in Sokoličic je prihitelo v telovadnico, in so to večinoma otroci iz okolice. Poleg ži- vahnosti in vrvenja pa vzbuja po- zornost resno stremljenje, dosegati cilje in uspche. NajlepSi dokaz temu bo ravno akademija sokolske mladi- ne v gledališču, ki bo v soboto 5. aprila zvečer in v nedeljo 6. aprila popoldne. Mladina bo vesela, ako bo občinstvo pokazalo z obiskom, da za- sleduje njcno delo. Človekj ki se smeji... c Novi predscdnik okrožnega sodi- i fiča v Celju g. dr. Fran Vidovič je bil rojen 5. oktobra 1879 v Sobetin- cih pri Ptuju kot sin kmečkih star- šev. Po gimnazijskih žtudijah v Ptu- ju in Mariboru je absolviral pravne Studije na univerzi v Gradcu, kjer je kot predsednik »Triglava« votlil ak- cijo jugoslovenskega dijaštva za slo- vensko vseučilišče v Ljubljani. Po končanih pravnih Studijah je služ- boval kot avskultaut pri deželnih so- diščih v Gradcu in Celovcu, kot sod- nik pa najprej dve leti v Ložu (slu- čajno istotain, kakor dosedanji pred- sednik celjskega okrožnega sodišča g. dr. Jpsip Kotnik), nato pa v Kr- škem. Med vojno je bil ves čas r»a fronti, po prevratu pa je bil pred- stojnik okrajnega sodišča v Dobrli vasi. Po koroškem plebiscitu je bil nrernešCen k okrožnemu sodiSču v Mariboru, kjer je užival ves Čas slo- ves izvrstnega sodnika, agilnega društvenega delavca in prijetnega družabnika. c Seja okoliSkega občlnskega sve- ta. V nedeljo 30. t. in. ob 8. zjutraj bo v občinski posvetovalnici na Bregu redna seja občinskega sveta celjske okolice. Na dnevnem redu so poroči- lo župana, poročila odsekov in slu- čajnosti. c Ljudsko vseučilišče. Drcvi ob os- mih bo priredila Jadranska stra/.a pod okriljem Ljudskega vseučilišča v predavalnici trgovske sole skiop- tično predavanje »O važnosti vojne mornarice«. Predaval bo učitelj gosp. Viktor Pirnat iz Novega mesta. Na to zanimivo predavanje opozarjamo vse naše narodno občinstvo. c Iz državne službe. Gg. dr. Josip Stegu in Vojteh Hrabalek, veterinar- ja pri sreskem načelniStvu v Celju, sta imenovana za višja veterinarska svetnika. Gosp. Hinko Prelovec, geo- meter pri katastrski upravi v Celju, je premeščen h katastrski upravi v Crnomlju. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsein gospodarskim krogom v mestu Celju in njegovi bližnji in daljši oko- lici. da uraduje referent Zbornice v torek 1. aprila od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Kazlagova ulica St. 8, pritliCje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. c Francosko predavanje. G. prof. M. Vey, lektor na ljubljanski univer- zi, bo predaval prihodnji petek 28. t m. ob 6. popoldne v mali dvorani Narodnega doma pod okriljem tu- kajšnjega lrancoskega krožka v francoskem jeziku o francoskih de- kadentih in o Morčasu. Vstop vsako- mur prost. c Slovensko obrtno drnStvo v Ce- lju ima v četrtek 27. t. m. ob 8. zve- čer v salonu Narodnega doma svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Conrad Veidt! Mestni kino Celje c Občni zbor Kola jug. sester v Ce- lju se vrši v petek 4. aprila ob pol 20. v rdeči sobi Narodnega doma. Ako ne bo zadostnega števila članic, se vrši 1 uro pozneje občni zbor pri vsa- kem številu. c »Sočin« večer v Celju. Družabni večer, ki ga je pred tednom priredila Vsak gospod mora pregledati pred nakupom klobu- ka ali kape ogromno zalogo veletrgo- vine STERMECKI. Uverili se bodete o bogati izbiri kap, najmodernejSih klo- bukov in tisoC drugih predmetov, ka- teri se Vam nudijo mnogo ceneje ka- kor kjerkoli. Navadni klobuk Din 85, boljši 72, 78. m >dni 84, fini 95, iz zaj- Cje dlake 119, lovski 77, dečki 35. slam- nik 20. 30, 60, za dečke 17, za deklice 12, Sportne kape od Din 25 dalje, Nakup neprisiljen. Trgovski dom R. Stermecki, Celje. pak spregovorila ni tudi celo pot be- sedice. Trudila se je, da bi svoje raz- burjenje ali žalost prikrila, toda ni se ji posrečilo. Nasprotno, za Vejva- rovo roko je čez nekaj časa bolj in bolj cukalo; in tu je naenkrat Pepica svojo ro- ko izvlekla in je stopala poleg Vej- vare »nezavešena«. Kaj podobnega se Se ni nikdar zgodilo; Sele ko sta se bližala hišriim vra- tom, je odprla Pepica svoja usta in je nestrpljivo rekla: »Daj mi kljuc!« — kakor bi se bala, da jo Vejvara pusti pred hiSo. Mladi soprog se je pozneje domislil, da mu ni rekla pri tern niti »Fran«, niti »Vejvara«, če- prav ga je drugače vedno klicala s tema imenoma; Vejvara pa je že imel ključ v roki in je sam odprl, kakor je dosedaj vedno delal. Tu je Pepica hitro sto- pila v hišo, ni čakala, da zaklene Vejvara vrata in je hitela k stopnji- cam in gori, kakor bi pred njim be- žala; pri tern pa je pozabila, da ima Vej- vara v žepu tudi ključ od stanova,- nja, Cesar se je spomnila še le tedaj, ko je obstala gori pred vrati. Brez vsakega pomisleka je pritisnila ne- strpljivo na gumb zvonca, Ceprav je lahko vedela, da dekle že davno spi in da jo sedaj brez potrebe budi iz spanja in da je drugače vselej bila vesela, če je mogla smukniti '/a Vej- varo y stanovanje kar najbolj tiho, da ne bi punca slutila, kedaj se je gospoda vrnila. Tako delajo morda vsi zakonski pari; Marjanica pa slučajni ni spala; či- tala je nekega »Rinaldina«, in se je zelo prestrašila tega poznega zvone- nja, ker je vedela, da ima gospoda ključ. Prišarala. je tedaj oprezno iz kuhinje k vratom predsobe in je vprašala s tresočim glasom: »Kdo pa je to, Jezus, Marija?« In zdelo se je, da z obenia rokama tišči vrata, da ne bi kak razbojnik udrl k nji z na- siljem. »Le odprite Marjanica!« je zakli- cala Pepica skoro jezno. »To sva midva!« V tern trenutku jo je došel že Vejvara, ki je zaklical na posled- njih stopnjicah: »Počakaj, Pepica, saj bom odprl!« Toda predno je prišel» je odprla Pe- pica na povelje znanega glasu, in tu se je zgodilo, da mlada gospa njenim pozdravom ni odzdravila, da se ni zahvalila, da splob ni spregovorila besedice in je tipala, da odpre sobna vrata; ni Cakala, kakor drugikrat, da raz- sveti Vejvara, ampak je po temi sto- picala v spalnico, da se razpravi. In ko je prišla za njo Marjanica, da ji postelje in kaj drugega pomaga, je Pepica zavrnila Tijeno ponudbo pre- cej sitno: »Le pojdite spat — to bom že sama napravila . . .« Vse to se je zgodilo, o tern se ni moglo dvomiti. Toda Vejvara bi se morda ne brigal za to, morda bi bil legel in prespal ves ta Cudni zaklju- ček vcCera, ako se ne bi na koncu pripetilo še nekaj sumljivejšega. Ko je mlada gospa zavrnila. Marjanico in ko je ta kar najprevidneje izgini- la iz spalnjcc z najpokornejšim po- zdravom: »Poljubljam roko, milost- ljiva gospa, — poljubljam roko, mi- lostljivi gospod, lahko noč vožčim!« — tu je Vejvara pristop.il k Pepici, ki je ravno sedela na postelji in se trudila sezuti mali čeveljček, pogla- dil jo je po rami in rekel dobroduä- no: »No, vidiš, sedaj sva doma, Pepi- ca/. . .« in se je sklonil, da jo poljubi. Toda tu je mlada žena zelo nejevolj- no umaknila glavo in kakor bi jo preganjal cell svet, je rekla sitno in uporno, kakor malö dete: »Vsaj ti me pusti pri mini, Vejva- ra!« Vejvara je ostrmel. Nekoliko teh besed se mu je zdelo kakor velikan- ski izbruh. se nikdar mu ni Pepica rekla kaj podobnega. Še nikdar mu ni odmaknila glave, ako jo je hotel poljubiti, in če se je kedaj zgodilo, je vselej napravila to drugače, bra- nila se je tako ljubeznivo, opojno, tako božanstveno razkošno, kakor bi se igrala skrivalnico in v onem tre- nutku, ko se mu je navidezno bra- nila, se mu je obenem udala na mi- lost in nemilost. Njena današnja kretnja je bila popolnoma drugačna in tako nevljudna, da se je Vejvari zdelo, kakor bi gn bil kdo polil z mrzlo vodo. In samega sebe go, je bi- lo sram, da je bil tako odbit. In to danes po nepričakovani novici, po tern, ko je dobil zagotovilo, da je nje- gov največji up, njegovo največje hrepenenje izpolnjeno. Kako se je ve- selil, da po povratku domov, ko bo- sta s Pepico sarna, razprostre roke, privije jo in pritisne k sebi in zakli- Ce: »Ti moja zlata, mala, draga ma- mica!« In namesto tega ga odbije Pepica: »Vsaj ti me pusti pri miru!« Stev. 24. »Nova Doha« 24. III. 1930. Siran 3. »Sofia« v mali dvorani C.eljskega do- rna, je sijajno uspel. Dvorana jo bilu polna celjskiii in okoliških Primor- cev, bilo pa je tudi precej Celjanov- domačinov, ki so s svojim posetom pokazali simpatije do uaših primor- skih bratov. Poleg marljivo godbe je ti-cba pohvaliti pcvce celjske »Oljke«, ki so ves večer lepo prepovali in spravljali občinstvo v animirano razpoloženje. Slišali sino tudi fedne deklamacije in govornika, ki je na- vaja! težke razfoge, vsled katerih so bili mnogi Primorci prisiljeni zapu- stiti svojo ožjo domovino. Culi sino tudi umestno nasvete in prav bi bilo, 6q bi jili medsebojno uvaževali in izvajali. Zadnjc točke sporeda so bi- \i komični kinernatografski prizori. Zlasti je ugajal di\ Živina, ki je s svojim eudovitim zdravljenjern vz- bujal salve smeha. Postrefcim je bila izborna, na mizi smo videli cclo kraški teran. V dvorani j,e yladalo neprisiljenq, prisrCno, uprav brutsko razpoloženj«», v katerem so se udole- ženci počutili izvrstno. Upamo, da bo »Soča« priredila še več takih lepih večerov. »Soča« ima zares plemenito namcne in zato je potrebno, da jo vsestransko podpiramo. c Korošcll Prejeli sino: Bliža se de- «etletnica koroškega plebiscita. Nemci na Koroškem se mrzlic.no pri- pravljajo na eim sijajnejšo proslavo njihove zmage, dočim čaka iamošnje Slovence novo ponižanje. Treba bo nuditi tern rojakom moral no oporo, zato se bomo tudi mi morali spomi- njati tega žalostnega dneva. Sajno kako? O tem se bomo pogovarjali na sestanku Članov koroškega kiuba, ki se bo vršil v sol)oto 29. t. m. ob 20. v restavrariji hotela »Kvrope«. VeČ ljucli, več misli — zato vsi na plan! c Poskusno oranje s Fordson-trak- toTJem. Kmetovalee in druge intere- sente znova opozarjamo na poskusno oranje s Fordson-traktorjem, ki se bo vršilo v torek 25. t. m. ob 10. do- poldne v Celju na njivi g. Zaggerja ob Ljubljanski cesti, v sredo 26. t. in. ob 10. dopoldne v Žalcu na njivi g. Robleka pri pokopališču in v četrtek 27. t. m. ob 10. dopoldne v Parižljah pri Braslovčah na njivi pri g. Plav- cu. Vsi, ki se interesimjo za traktor, naj si to oranje ogledajo. Na Lieu mesta se bodo dobile vse potrebne insormacije o tem vsestransko upo- rabljivem kinetijskem stroju. c Dvoje nesreč- V.noči od sobote na nedeljo je gonilni jermen v KlinCe- vem mllnu v Skofji vasi zgra- bil 28-letnega mlinarja Leopolda Dvoršaka za ramo in vrat in ga tre- Sčil ob tla. Neki mpSki, ki je bil k 8reči v bližini, je hitro sriei jermen in rešil Dvoräaka sigurnc smrti. DvorŠak si je pretresel možgane. Pre- peljali so ga v celjsko bolnico, kjer se je Sele danes zavedel. — Včeraj je povozil 9-letno Solarko Zofijo Lok- nerjevo iz Dola pri Hrastniku, ki se je igrala na rudniški progi, rudniški vlak in ji odrezal levo nogo pod ko- lenom. Nesrečnega otroka so prepe- ljali sinoči v celjsko bolnico. c Iz policijske kronike. Prepo- dena v 1 o m i 1 c a. 11-letni dijak Uroš Rupreht, ki, s(,anuje pri ge. Pe- Kašelj ^a naj bo njegov izvor ak ali tak, Vam vedno |takoj olajgajo razku- Žilne pastilje „Valda" Neprekosljiv izdelek zoper prsni prehlad, nahod, grlobol, vnetje krhlja, akutne in kro- nične katarje, grlpo, influence, naduho, za- soplost itd. Pazite | J o b ro : Zahtevajte v /sen lekarnah in dro- |oval omenjeno dramo na realistič- Ui podlagi in postavil na oder »kon- kretne« osebe (morda za spoznanje | in za današnji okus malce patološke ' tipe), nam že sam naslov (»Sneg«) nazorno priča, da je delo prežeto s simbolistiko. »Sneg — je bela, čista, mehka odeja, ki pade na zmrznjeno zemelj- sko grudo, ogreva, objema tega na- videzhega mrliCa, dokler sledhji ne odžije, a se nato ponovno začenja bii- diti in izpuščati iz toplega naroCja, iz zrn, ki šo se zdela zmrznjena, no- ve; sveže kali«. —' Zivljenje je večeh böj, večno hrepenenje, večno pre- snavljanje. Življenje je večno umira- nje, večno umiranje je življenje. Daleč od posvetnega tružča in bleska, v samotnem a udobnem bi- j valiSču, se odigrava drama Stirih ' ljudi: Tadčja, njegove žene Bronke, I Bronkine prijateljice Eve in Tadeje- j vega brata Kazimira. Vsak teh Ijudi živi svoje življenje; nasprotujoči si nazori, nagnenja in hrepenenja se križajo. Glavna sila je Eva: pooseb- ljena življenska moč, poosebljeno, večno, neutešeno hrepenenje, izvor in bistvo življenja. Eva je usodna moč in sila za Ta- deja, za Bronko in Kazimira — za dobrega, melanholično nastrojenega Kazimira, ki na tihem ljubi bratovo ženo Bronko, je Eva sen, ki jo je po- treboval zato, da je spoznal Bronko v vsej njeni sili in Iepoti; za Bronko je Eva strah in bojazen, ker čuti, da jo vodi Eva v prepad obupa in ji jemlje Tadeja; za Tadeja pa je Eva peklensko koprnenje po veliki moči in sili, nemirno koprnenje, ki ga je zanašalo vedno kviäku k nebu. S »Snegom«, to lepo, odrsko ubra- no, psihološko žanimivo in tudi vse- binsko napeto dramo, si je pridobil Przybyszewski nedeljen sloves dales preko mej svoje domovine. Prcpriča- ni smo, da bo »Sneg« tudi Celjanom ugajal in še posebej zadovoljil tisti del občinstva, ki mu je do resne in globoke drame. V glavnih ulogali bodo nastopili gdč. Kraljeva, gdč. StarCeva ter gg. Grom in J. Kovič, ki je dramo tudi zrežiral. Sokolstvo x iProd sokolskim zletom. \r celj- skem sokolskem društvu je živahno gibanje in se vrševelike priprave za sokolsko manifestacijo v Beogradu. I Tekmovalne vrste vseh oddelkov vz- trajno vežbajo in tudi med posamez- niki so resni telovadci in telovadke za prvenstvo. Kot predzletne prire- ditve so na programu: Akademija naraščaja in dece, ki se vrši že 5. in 1). aprila. V maju je predviden dru- Stveni nastop, 15. junij pa je dblo- čen za župni zlet, ko bo društvo po- stavilo najjaCje čete. Največji inte- res vlada za naraščajsko akademijo v soboto 5. aprila zvečer in v nedeljo 6. aprila popoldne, obakrat s spreme- njenim programom. x Značke za vsesokolskl zlet v Beo- gradu. Zletni odbor SKJ je na svoji zadnji seji sklenil, da bo dal iz^oto- viti 15.000 značk za dijaške zletne dni, 15.000 značk za zletne dni sokol- skega naraSsiaja in 100.000 značk za Clane. Clanske značke, ki bodo iz- delane po osnutku G. Samoilova, ! predstavljajo sokola v lovorjevem I vencu, okrog njega pa je napis: ! T. Svesokolski zlet Sokola kraljevine 1 Jugoslavijö. Stran 4. »Nova Doba« 24. III. 1930. Stev. U. Sport t SK Celje — prv*k '-V A?telf#kem okroŽju. VČeraj popoldne se jo vršila,; na glaziji ,r.o<41o.čilna , po.aahvdan^ka. tekma za prveustvo v celjsk>l'ty' .__________________________________________________________________________________________________' -'¦ ".{¦¦ ¦:.'¦•. ¦._______________________ Gospodarstvo g Uvoz hmelja v Nemčijo je od le- ta 1926. do 1929. padel za polovico, dočim se je izvoz potrojil. Če bo šlo tako naprej, bo dosegel izvoz kmalu višino uvoza. Letä 1926. je bilo uvo- ženih 73.364 meterskih stotov hmelja in izvoženih 7.839, leta 1927. je bilo uvoženih 48.635 in izvoženih 17.349 stotov, leta 1928. uvoženih 45.208 in izvoženih 14.023 stotov, leta 1929. pa je bilo uvoženih 36.337 in izvoženih 23.043 meterskih stotov. Nemčija ku- puje hmelj samo še v Jugoslaviji in Ceškoslovaški. Francija in Belgija, ki sta prej tudi prodajali hmelj v Nemčijo, kupujeta sedaj nemäki hmelj. g Rekordna prodnkcija premoga v jSloveniji. V januarju je znašala pro- itiVikcija premogovnikov v Sloveniji ttt8:454 ton naprarn 201.576 toiuim v decembru in 202.269 v januarju 1929. V januarju je bilo oddano 182.695 toji }n zaloge sp se povečale od, 61.187 ^ia 62.903 tone. Število delavstva se je v januarju povečalo za 53 na 10.7(31» ra,zeiv tejja. pa je bilo zaposle- 'jiili 265 uiiadntkov. in 2.53 pa^nikov. Po svetu s Bprza beračev. Borz za določeva- nje svetoyriih cen denarju, iesu, ži- ¦vilom itd. se poslužujejo bo^ataši. V Berlinu pa je v gostilni pri koloclvo- ru borza beraCev in ima zunaj sva- rilni napis: . »Beračenje prepoveda- no'<. V to borzo nosijo dobro organi- zirani berači ostanke jedil, cigaret, cigar, stare obleke, čevlje in drugo ropotijo. Beraško borzno blago spre- jenui posestnik omenjene krčme, ki določa cene in razprodaja živila ter predmete na brezposelne in one po- milovanja vredne sloje, ki so.revnej- ši od prosjakov. s Želodec Cvrope. Največ kruha povprečno poje v Evropi Belgija. Vsak Belgijec pospravi povprečno 289 kg kruha na leto. Najmanj kru- ha v Evropi pa poje švicar. Temu za- dostuje letno 140 kg. Za Belgijcem pride na vrsto Francoz z 270 kg let- no, potem Nizozemec z 227, Čehoslo- vak z 217, Spanec z 206, Rus s 195, Italijan s 190, Anglež in lrec s 183 in Nemec s 171. Največ krompirja pa pospravi Nemec, potcm Belgijec, ki poje letno 449 kg krompirja, Čeho- slovak 384 kg in Francoz 295 kg.. Ca- ja popije največ Anglež in sicer 4 in pol.kg letno, najmanj pa Francoz, ki ga popije samo. 400 gramov. s Gramofonske igle. V Schwarz- bachu pri Nürnbergu v Nemčiji iz- delajo vsak dan 20 milijonov gramo- fonskih igel. Ako vzamemo v letu 300 delovnih dni, vrže samo .Schwarz- bach v svet letno 6 milijard igel. Amerika in Angleška skupaj izdela- ta vsak dan 67 milijonov igel, kar znaša letno 20 milijard in 100 milijo- nov. Celi svet se zadovoljuje s po- svetlenimi gramofonskimi iglami, le za južno Ameriko jih morajo pozla- titi. Zakaj je treba gramofonsko iglo zamenjati pri vsakem komadu, bo razumljivo, ako pomislimo, da zna- ša pritisk gramofonske igle na plo- ščo 1000 kg na eden kvadratni centi meter. Igla napravi pri igranju ene- ga komada 30 cm široke plošče 200 m dolgo pot. Pri tako močnem pritisku in tako dolgi poti se niora igla obra- biti. s Nabiralniki za ideje. Pekinški župan general Čanglinvu je dal po- staviti na vseh križiščih stare kitaj- ske prestolice posebne pisemske na- biralnike in je pozval prebivalstvo, naj hi mu po teh nabiralnikih spo- ročilo svoje ideje glede olepšave in modernizacije mesta. Vseh ljudi, ki bi mu predlagali svoje načrte, pravi župan, ne more sprejeti, pač pa se bo potrudil, da se seznani z njihovimi pismenimi načrti. s Meje žlvalskega življenja. Doslej je bilo splošno razäirjeno mnenje, da doseže kit starost 500 let, v resnici pa komaj 40. Celo slon ne postane starejši nego 70 let. Dejstvo, da te orjaške živali he poštanejo starejše negö Clovek, je dokazal vseučiliščni profesor Peacock iz Dundeeja. Ta profesor trdi, da doseže le orjaška želva starost 150 let, krap lahko živi poldrugo stoletje, beloglavi jastreb 118, orel 104 leta. Stoletniki med pti- T:i so 5e papagaj, vrana, krokar in ra- ce v severnih krajih. Starost doma- čih živali je ta-le: pes 35, konj 40, krava 25, mačka 40, gos 30, lev in ti- ger 25, morski pes 100, jegulje 60, krokodil 40 let. Anekdote Pisatelj Balzac jo izročil v mladih letih — ko njegovo ime še ni bilo ta- ko znano — nekemu knjigarnarju rokopis svojega romana »Zadnja vir la«. Roman je bil mnogo čitan in pri- znan kot odlično delo. Založnik je hotel prvotno ponuditi avtorju za de- lo 3.000 frankov. Ko pa je zvedel, da stanuje pisatelj daleč zunaj v nekeni siromašnem predmestj.u, je skleni.l, da zniža ponudbo na 2.000 frankov. PrišedŠi pred hižo, je zapazil založ- USTANOVUENA LETA 1881. CeljskQ posojilnica!: u Celju Celje v lastni hiši liarodni dom Sprejema hraniln© vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varnoKt in iz- plačuje točno. — Izvršuje vse donarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter foke na ino- .„^ jzemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnost hranilnihvlog jama poleg lastnega aktivnega premozenja po Din 100,000.000 — še lasfna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000- PODRUiNICI: MARIBOR iOiYANJ nieksandrovacestast.il. (y lastni hiši) nik, da stanuje Balzac v V. nadštrop- ju. Polagoma je stopical navzgor. Ko pa je končno vendarle stal pred Bal- zacom, se ni prav nič obotavljal, temveö mu je takoj rekel: »Za vaše delo vam ponudim 300 frankov. In Balzac je ponudbo sprejel. Vezenje strojno in ročno delo, izdeluje najlepše in najceneje B. Pušnik Celje, Cankarjeva cesta 4. Predelovanje in moderniziranje ple- tenin po zmernih cenah. Jajca za valjenje od Čistopasemskih Rhode Island kokoSi po Din 4'— se dobe pri Amaliji Lott- speich, Rimske toplice. 2-2 Preselitev. Naznanjam cenj. damam, da sem se PRESELILA iz Preiernove ulico itev. 5/1 na Kralja Petra cesfo 8 ter se Se nadalje priporočam za cenj. naročila. Anica M i k I a v c, kpojačic«. Krajevni zastopniki se sprejrnejo za Celje in okolico. Poljedelski predmet. Lep zaslužek. Pripravno za upo- Kojence, predvsem finančne itd. Zglasiti se je osebno ali pismeno ob nedeljah popoldan pri KARL JURKOVI6, ekonom, zastop. in trg. poljedelskih potrebščin, MARIBOR, DRAVSKA 10/1. Učenec s primerno Solsko izobrazbo, se sprejme v manufakturni trgovini Flacli«r A drug, Celje, Kralfa 3 Petra casta 22. 1 Kolo skoraj novo, kompletno, se po ceni proda. Naslov v upravi lista. Nogavice in rokavice v vseh modnih barvah PavLa Slugova, Celje, Vodnikova uL Prodaja preprog. Proda se krasnt modra pliš preproga, 250X150 in dve bosanski preprogi po zelo nizki ceni. Naslov v upravi. 2-1 Zi takoj se odda i dobro vpelj ana trgoyina v celjskem okraju, stanovanje v hišiv potrebni kapital Din 50.000"—. Naslov v upravi. Absoiventinja trgovske Sole i§če v mestu ali bližlni Eaposlitve kot pisarniška praktikantinjt. I Za začetek event, brezplačno. Nasiov I v upravi lista. TI«*AV%«*1An|f a 0^1 Cen). občinstvo vljudno qpozarjam, da imam v jKrepricajie sei svoji hm v celju, kkäljäpetbä c. 37, lastno mesarljot preKaievalnico in gositlno pri f Jelenu" ! z izborno kuhinjo. Cene konkurenčnc. Spccijaliteta blaga zajaračena^ Prodaja blaga na drobno in debelo. . Za obilen obisk se priporoča ujr Joslp Gorenlak. Samo na velako! * Samo na wolikol Pomaranče, limone Kakor drugo lužno sadje nudl najceneje CELJE, KRALJA PETRA C 22 veletrgovina kolonijalnega In špecerljskega blaga Lastna ppažapna kave MCliii xa diiave Frai DoUan kleparstvo, vodovodne inStalacije, strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajo^adelain popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-37 Urejuje Rodo Peialk. — Odgovoren za konzorcij »Noto Dobe« in Zyezno tiskarno MiUn dvttaa. -- Oba ˇ Celju.