List izhaja vsak potek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva ..Gorica'* je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo ©pravniku in sovredniku Antonu Lakner-ju, v gosposke ulice h. štev. 158. Vse pošiljat ve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, čc se naznanilo samo f-nkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Peticija dr. Gorice do c. k. ministerstvo.
Visoko c. k. ministerstvo !
Na podlagi občinske postave od 17. marca 1849 so bile vpeljane v pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski vélike županije, ktere so obsegale po več katastral-nih — ali davkovskih občin, in v nekaterih so bile celo združene kmečke občine s trgi.
Te županije so ostale od leta 1850 do 1865, v katerem letu je bilo na podlagi državne postave od 5. marca 1862 in dež. postave od 7. aprila 1864 več kata-stralnili občin od tedanjih županij odločenih, katere so se potem ustanovile vsaka za se v samostojne županije.
V omenjeni dobi se je pokazalo, da so velike županije nepraktične, in nastalo je bilo veliko napak. Posebno, kar se tiče gospodarenja z občinskim premoženjem, bilo se je veliko zamotalo. Ker ni bilo premoženje vsake katastralne občine odločeno, in so se prevdarki za celo županijo skupaj napravljali, ni bilo h koncu moč vedeti, v kakem stanu je premoženje te ali te ka-tastr. občine.
. Posamesne kat. občine so bile v nekaterih županijah po več ur hodA. od središča in sedeža županstva oddaljene, in zatoraj se je mogla tudi policija zastran živeža, zdravja, zidanja i. t. d. le slabo opravljati.
Pri vsem tem pa so znašale doklade na neposrednje davke za pokrivanje stroškov, ki jih je prizadevala občinska uprava, veliko in so povsod 20 celo 30% presegale.
Vsled tega je nastala v vseh občinah splošna nezadovoljnost in splošna želja, da bi se velike županije sopet razdružile in ustanovile majhne županije.
Tej obče^izrečeni želji je hotela u-streči tudi državna postava od 5. marca
»Zora* in »Vestnik*.
(Dalje in konec.)
Po tem vvodu učeno razpravlja, da in kdaj se ima Im, kdaj pa da pisati, in da utegne Im slovensko govorjenje in pisavo dokaj obogatiti. Tokaja dragocenega drobdnja — tako sklepa — domačega gol-ča šče kdekde v narodu raztepenega ue smemo ošabno dalje tori ti ali zametavati
sramotno..... Spoštujmo in rabimo vse, kar
narodni golč črstvega v katerem zakotji koli slovenske dežele shranjuje.* — Bog Vam ga »žegnaj !* — rabite svoj ha, kolikor Vam je ljubo, saj najdete mnogo voljnih opic med našo mladino, ktera koj vse z obema rokama objame, kar se ji ponuja, da je le novo in nenavadno. Ali kar nas
1862, ker je odločila v VIL členu, da se smejo občine, ki so bile na podlagi postave od 17. marca 1849 v eno županijo združene, s posebno dež. postavo sopet odločiti in kot samostalne županije ustanoviti, ako premorejo za se toliko, da jim bode mogoče opravljati dolžnosti, ki jim prihajajo iz izročenega področja.
Dež. postava od 7. aprila 1864 je pa v §. 2. še posebno določila, da se obstoječe županije ne morejo z eno ali več drugih županij zoper njih voljo v eno županijo zediniti.
Na podlagi navèdenih postav so se bile občine velikih županij Kobaridske, Tominške, Bovčanske, Cerkljanske in Kanalske v letu 1865 oglasile, da bi se razdružile od tedanjih županij in ustanovile vsaka za se kot samostalna županija.
Deželni zbor je našel, da so želje opravičene, in sklenil v letih 1865, 1866 in 1871 posebne deželne postave, vsled kterih je bilo več katastralnih občin od prejšnih velikih županij odločenih, ki so bile potem kot samostalne županije ustanovljene.
Razlogi, na katere se je dež. zbor pri teh postavah opiral, nahajajo se v priobčenih sporočilih dež. zbora leta 1865 stran 7>—11. K njim spada v prvi vrsti velika oddaljenost posamesnih občin od središča in sedeža županstva, ki so znašale v županiji Bovški, Tominški in Cerkljanski od 3 do 7 ur hoda ; zarad tega so morali Občinarji delati dolge poti, ki so združene z zamudo časa in pa sè stroški, bodisi zarad lastnih opravkov, bodisi v občinskih zadevah, bodisi zarad udeležbe starašinskih sej. Potem je bilo slabo gospodarenje z občinskim premoženjem, ker nij bilo posebnih računov o dohodkih in stroških za vsako katastralno občino, in tako so mo-
je starejših Slovencev, ne bomo nikdar takih spak (ne zamerite! jaz je ne morem drugače imenovati) v pisavo sprejeli.
Naj bolj pametne v celem sostavku so poslednje besede: »Temu sostavku pa ni-kako ne namen po sili hoteti vrivali, v pismeni slov. jezik tolikim sumom na dotič-nenr mestu sprejeti ku.* — Po sili vrivati ga ni treba, kakor sem rekel ravno kar, ker je mladina sploh voljna in pripravljena vsako še večo besedno pokveko z veseljem sprejeti. Vendar pa dvomim, da se bo ke-daj Im v splošno rabo vzel, kakor tudi mislim (morebiti se motim !) od drugih le Vam navadnih, ali v naših drugih slovanskih spisih in knjigah nenavadnih izrazov. Ako v »Vabilu k naročbi* na »Zoro* pravite: »Ona (»Zora*) si smč reči: Bila sem cercalo s daiijega javno pišočega slovenskega občinstvabi bili morali pristaviti: »/o/i
rale oddaljene občine nositi stroške, ki so zadevali le eno občino v središču. Tretič pa še to, da so se zanemarjali posebni interesi oddaljenih občin, ker le redko kedaj so imele v starašinstvu kakega zastopnika, večina je pa bila vselej v središču in njegovi najbližnji okolici. To je pa prišlo od tod, da so bile volitve starašin v središču, in da so morali vsi vodki priti k volitvi na sedež županstva. Zatoraj so se vol ilei oddaljenih krajev le v majhnem številu ali celò nič volitev vdelezevali in izvoljeni so bili v starašinstvo sploh le možje iz središča in njega okolice.
Tako sestavljeno starašinstvo ni moglo ali ni hotelo varovati interesov oddaljenih občin, in od tod je prihajala nezadovoljnost Občinarjev z velikimi županijami, ker je bila tako občinam zagotovljena avtonomija in samouprava nemogoča, ìlluzórna.
Na tak način so postale sedaj obstoječe županije, kakor so bile že od starodavnih časov do leta 1850.
Vse te županije opravljajo že več let vsa opravila, ki jim prihajajo iz lastnega in izročenega področja boljše in natanjč-nejše, ko so jih opravljale prešnje velike županije, in vsem tem občinam je postavno zagotovljena autonomia ali samouprava.
Te občinske autouomije ne sme nikdo kaliti ali krčiti, posebno pa bi imel deželni zbor kot zvesti varuh čuvati, da se občinska avtonomija ohrani nedotaknena.
(Dalje prih.)
Civilna ženitev.
II.
V dragem delu svoje visokoučeue razprave razlaga »Soča*, kaj je civilna ženitev, in sicer zarad tega, ker se je o tej ženitvi že dosti pisarilo po svetu,
štajarskem in slovenskem Ogerskem*, in bi bili resnico govorili. Ker da vsi Slovenci ne pišejo tako, kakor »Zora* in »Vestnik*, vsakdo spozna, da le ta dva lista s kterim koli drugim slovenskim časnikom, s ktero koli slovensko knjigo novejših časov primeri. Tega vendar ne mislim, „da sedanje javno pišoče slovensko občinstvo* ne biva drugod, kakor samo le na Štajarskem. Vse brez zamere !v Mislim tudi, da mi dotična gospoda na Stajarskem tega za zlo ne v-zame, da sem svoje misli o tej stvari obelodanil, ker mi je le za stvar, uikakor pa ne za osebe, tim bolj, ker nobenega onih gospodov osebno ne poznam. Sklenem tedaj to kratki sestavek s srčno željo: »naj nas vsaj na slovstvenem polji objame ljuba slojni* Amen!
te pri nas Slovencih malo; in ker se nad njo naj bolj duhovstvo huduje! — Nam s« to tako logično zdi, kakor ona napitnica : voda leče po Soci, evviva Pr e Pauli !
Naj prej odgovori »Soča" na vprašanje, kaj je ženitev sploh in sama na .sebi; pa ne mislite, da je „S." svoj odgovor posnela T>d prvaka bogoslovcev sv. Tomaža Akviuskega, kterega šeststoletuico smo ravnokar obhajali, tudi ni vzela »S.“ odgovora iz katekizma, Bog tega vari! — »S.* prodaja le svojo robo, ali takrat si je izposodila izjemno svoj odgovor iz občnega državljanskega zakonika §. 44.; tega ni povedala bralcem, ne vemo, ali iz ponižnosti, ali iz sramožljivosti — »farbat je treba, farb&t".
Kar pa zadeva civilno ženitev, ni dokazala ,S." niti njene koristi, niti potrebe; »S.ua" razprava o civilni ženitvi se nani zdi podobna vedenju onega starega »lučnjaka", kteri je dva borna, lahkoverna »mračnjaka" pregovarjal: kteri dan koli bota jedla od sadu drevesa, se vama bode vajue oči odprle, in bota kakor bogova. (I. Mojz. b. 3, 5.) Ker naši bralci dobro vedó, kaj je zakon sploh, ker pa znabiti nekterim ni znano, kaj je civilna ženitev, hočemo nekoliko le o civilni ženitvi omeniti, da bodo spoznali, kako da je Slovencem koristna (?!) in potrebna (1?!!), in kako da je duhovstvo kratkovidno in zavidno, ker ljudstvu take osrečevalne ustanove ne privošči (?!).
Kuj je civilna ženitev? — Civilna ženitev je tista, ktera se sklene kot samo civilna pogodba (ne kot sakrament) pred državnim za to postavljenim oblastnikom. Pojem civilne ženitve tirja dve reči, da je civilna pogodba, in da se sklene pred državnim oblastnikom. Bistvenost obstoji prav za prav v tem, da je civilna pogodba ; kako in pred kom se ima skleniti, je le oblika. Po tem takem se vidi, da nima »Soča" jasnega, ali saj ne popolnega pojema civilne ženitve, ker nji je civilna ženitev tista, ktera je sklenjena pred državnim oblastnikom.
Civilna ženitev je trojne vrste : obligato-ricna (prisiljevalna — posilna), fakultativna (prosta), za silo. Ako država cerkvene postave, ktere zadevajo zakon popolnama prezira in tirja od vsakterega državljana, da mora skleniti svojo ženitev po svetnih postavah, imenuje se tako sklenjena civilna ženitev obligatoiicna —• posilna; ako pa država cerkvene zakonske postave veljavne spozna ravno kakor svetne, in ako državljanom na voljo pusti, da naj ženitev sklenejo, kakor jim je ljubo, ali po cerkvenih ali pa po svetnih postavah, imenuje se taka ženitev fakultativna (prosta); ako pa država ne dovoli sploh, da mora vsakdo ženitev skleniti, kakor mu je ljubo, ampak le pripusti tistim, kterim se odreče poroka zavolj cerkvenega zadržka, da zamorejo civilno ženitev skleniti, imenuje se taka ženitev za silo (Noth-Civil-Ehe. Gl. Lingg, die Civilehe vom Standpunkte des Rechts, Ausgb. 1870.)
Taka civilna ženitev za silo je bila v Avstriji vpeljana po postavi ol 25. maja 18G8 (državij. zak. št. 47.) Ko se je i-mela ta ženitev vpeljati, je župan v Goriški okolici kmetom rekel: možje od zdaj
naprej ne bo treba k fajmoštru hoditi, jaz vas bom oklicaval in poroča val. Kmetje, so županu svoje mnenje v ti zadevi kratko in dobro razodeli rekoč: ti bos naše krave, poroča vol, nikdar pa nas. Postava, s ktero se je civilna ženitev za silo vpeljala, je bila proglašena 1. 1868, ali do današnjega dneva se ni nobena civilna ženitev na Slovenskem sklenila, kar je nam znano. Živi dokaz, da nam je bila potrebna! — za dunajske Žide nam ni nič mar.
Svetne ’ postave o civilnem zakonu prav za prav izvirajo iz strašne prekucije, ki je začela konec pretečenega stoletja na Francoskem. Nekdajni poganski cesarji so tudi zakonske postave dajali, ali znano je, da so izvrševali duhovsko in svetuo oblast, kakor nam priča naslov vlkši dnlmven (Pon-tifex Maximus), kterega so obderžali nekaj časa tudi prvi kristjanski cesarji. Cerkev je hitro, od začetka iz lastne oblasti neodvisno od države, postave o ženitvi dajala, zavrgla je svetne postave, ktere so bile nasprotne božjim postavam, potrdila je pak tiste, ktere je dobre spoznala (Gl. Dollin-ger, Hippolytus u. Kallistus Kgsbg. 1853.) Ravno tako je cerkev tudi poslej zakonske postave dajala, ravnaje se po izgledu svojega ustanovitelja, kteri je bistvenost zakona zadevajoče postave samovlaslno dajal, brez da se je oziral na svetne postave. Po pravici opazi tedaj Isutschker (Ekereclit I. 54), da se da natanjko dokazati, da je cerkev od začetka svojega obstoja neprenehoma po celem svetu za kristjane dajala zakonske postave.
Ne samo cerkev, ampak tudi svetua oblast je saj v začetku 9. stoletja tirjala, da se zakon pred duhovno oblast:o sklene (Capp. RR. Ff. VIL 179. 389. 463. Hartzheim, condì Germ. III. IV.) Res je, da je cerkev pred zborom Tridentinskim za veljavne spoznavala tudi ženitve, ktere se niso sklenile pred duhovnikom, ali take ženitve so bile izvanredne, in sklepali so jih kristjani kot sakrament, ne pa kot civilno pogodbo. Civilne ženitve bistvenost pa ravno v tem obstoji, da se sklene kot civilna pogodba, kakor smo že omenili. Ravno Tridentinski zbor nam je neovrgljivi dokaz, da ima le cerkev oblast, zakonske postave samovlaslno dajati, ker je to ne samo slovesno izrekla, ampak tudi mnogo zakonskih postav proglasila (Cone. Trid. sess. XXIV, de reform, matrim.), in zavrgla zahtevanje poslancev vladarjev, da naj namreč razglasi, da so neveljavni zakoni otrok, kteri so še pod °Mastjo sta-rišev, ako stariši zakona ne dovolijo (Gl. Sarpi, hist. du concile de Trente. Pallavicini, hist. cone. Trid. XXII, 1. 4.) Po tem so bili svetni vladarji preverjeni, da nimajo oblasti, bistvenost zakona zadevajočih postav dajati, sicer bi ne bili od cerkve zahtevali, da naj nedoletnost kot raz-vezljivi zakonski zadržek okliče.
V 12. stoletji so krivoverci! Valdenzi bili prvi, kteri se niso za cerkvene zakonske postave nič brigali. V 16. stoletji je Luter v svoji knjigi de capliv. babyl. trdil,' da nima cerkev oblasti, zakonske postave dajati, ampak država. Luter je prvi učil, da je zakon civilna pogodba, Luter je prvi svetost zakona oskrunil.
Dopisi.
Iz srednje Ipavske doline. — čudna se nam dozdeva v naši Ipavski dolini ta postava (ako je), da so vsi deželni računi in proračuni, naj si bodo za to ali uno stvar, javno razgrnjeni in razpostavljeni in da vsak deželau ali tudi ptujec sme vedeti, zakaj se je to ali uno potrosilo, ali je po-manklej ali ostanek v dotični denarnici in da vsak lahko ve, ali je dežela na zgubi ali na dobičku pri tej ali uni stvari. Res čudna je za nas. Kar na ves glas se mi neki fantalin, ko mu ta premišljevanja izjavim na to nasmeje in zavrne z velikim? — Ali niste pravi bedaki, vi Ipavci? Ali ni dobro, vedeti, kako in kaj je z deželnim gospodarjenjem? Ali ni prav vedeti, kaj se dela v deželi v gospodarskem obziru? Ali ni tedaj prav koristna ta postava ? — Dobro mi je odgovoril in mi jo zagodel prek nosa, modri fante ! — Dobro, prav dobro ! Pa ravno zato nastane za nas Ipavce še drugo, vece vprašanje. Ako je ta postava za vse enako veljavna, bi smela ona izključiti cestni odbor? ali se sam on tej postavi odteguje? kali? Kaj ne sme ljudstvo, ki z grenko zasluženimi novci naklade za cesto plačujo, vedeti, v kakem stanu je cestnega odbora blagajnica ? ali ne, ali je morda še kaki pomauklej, da bomo še veci naklado morali plačevati ? — Naj bolj verjetno se nam zdi, da denarja še prema n-kuje in da ne plačujemo še zadosti, ker od Pervačkega cestnega mejnika do Šempetra je cesta še zmiraj v slabem stanu, in ako se stvari ne predrugačijo, menda tudi taka ostane, kajti materijal, ki se je od Laha na ta kos ceste napeljal, je samo za blato in prah, ne pa, da /bi se ž njim vtrdila eesta ; to ve že manj zastopui kmet v naši dolini ; ali vender Lahu naši novci še zmiraj žep polnijo. Naj bolj pametno se nam zdi, da bi za cesto plačevali oni, ki jo rabijo ; ali pa, če hočete, bilo bi še bolj praktično, ako bi vsaka soseska svoj kos ceste obdelovala, to bi naj manj stalo pa tudi bi denar v domačih žepih ostal. In verh tega bi menda še nekterih uradnikov ne bilo treba. Kaj porečeš na to, ti domoljubniv modri fante?!
Eden izmed več velikih in srednjih posestnikov Ipavske doline.
Iz Gorice, 11. marca. — V 8. št. sem omenil, (la »Soča" nasvetuje kmetom dolgove delati, kar pa ji ni po volji, te-muč taji. Da čitatelji zvedo, kako zna besede jesti, naj ponovim nektere stavke, ktere je pisala v tej zadevi.
V št. 45. p 1. odgovarja na prašan-je: kako bodo občine skladale za šolska poslopja? tako-le: »Občine si lahko izposodijo za postavne obresti iz javnih hranilnic potrebne zneske, katere potem v 10, 15 ali 20 letih, kakor se pogodijo, povrnejo."
Iz tega in naslednjih stavkov nasvet za dolgove tako glasno vpije, da je bila celo »Soča" prisiljena to potrditi v 9. št. rekoč: »Sprejeli smo nasvet o polajšanji (sic!) posojil". Pa, ker se je bala, da je s temi besedami preveč rekla, je hitro pristavila: »a nikakor ne z namenom, ka-koršnega nam Glasov goriški dopisnik hudobno spodtika, ampak za to, da — ne | bo treba kmetu dolgov delati."
Zdaj naj čitatelj sam sodi, ali Glas laže, kakor trdi „S.“ v ravno tisti štev. na drugem mestu, ali pa se »Soči" meša, ko pravi, da je sprejela nasvet o posojilu zato, da ue bo treba dolgov delati. Ako ni treba dolgov delati, zakaj nasvetuje postavo o posojilu? — To zastavico naj rešijo go-riški Abderiti.
Polajšanje posojila bi ostalo po »Soči" v tem, da »posebna deželna postava zagotovi povračilo o pogojenem času — in sicer brez sodnijske pomoči." — Koliko gren-kosti se skriva pod tem sladkim cukrom, vé vsak, kterega postava sili plačevati.
»S." je imela rajši izmisliti postavo, po kteri bi se občine in posestniki iznebili »premnogih velikih davkov in dokla-dov" in dolgov, ne pa, kako bodo občine jemale na posodo zdaj, ko »komaj navadne potrebščine omagujejo", kakor sama spoznava.
V Kalu, dne 10. marca. — Zopet se je g. dopisnik iz Avč v svojem organu »Soča" oglasil, da bi našega vikarja dolžil reči, kterih ni kriv. G. vikar mu je enkrat odgovoril zadosti jasno in pohlevno, ter se mu gotovo ne zdi vredno s takšnim dopisnikom prepirati se in puliti za dlako v jajcu. Zato hočem pa jaz v imenu Kaljanov, ktere je tudi on napadal, par besed prav po kmetovŠko spregovoriti, da jih bo lahko razumel. G. dopisnik pravi v svojem drugem dopisu v »Soči" št. 10, da je bilo njegovo prvo poročilo od besede do besede resuično, vendar pa ni mogel ovreči važnih popravkov, ktere je g. vikar v'svojem dopisu naredil. G. dopisnik močno laže, ko pravi, da je g. vikar vzbudil mej Občinarji kalskega vikarjata zahtevo, da bi se tukajšua duhovnija ločila od sedajne županije, ter ustanovila kakor samostalna županija; kajti to misel smo mi Kaljani sami ■ že poprej imeli, ker smo se čutili zanemarjeni in zapuščene od občinskega starešinstva v Levpi. Naše poti, nase pokopališče, cerkev in javni prostori — vse priča, da je bila naša duhovni ja Levpskemu županstvu »deveta briga". Nadalje hoče g. dopisnik s §§ dokazati, da je bila naša prošnja za ločitev nepostavna. Vidi se iz tega, da je sicer §§ čital, pa ne dovolj razumel, kajti §. 97. pravi: »katastri občine so po pravilu nerazdelni". Beseda »po pravilu" kaže, da so tudi izjemki dovoljeni. Tudi §. 5 naj bi g. dopisnik pazno prebral in premišljeval. Dovolite vprašanje, zakaj vas naša prošnja toliko peče? Ali je vaš interes v nevarnost postavila? S tem se g. Avški dopisnik ovajate, da ste res Levpski tajnik.
Vzrok, zakaj je nehalo složno živenje in delovanje v občini in zakaj se je pri nas izbudilo še veče hrepenenje po lastnem gospodarstvu, podtikate prav neumno našemu gospodu vikarju; a mi vam povemo, da ta vzrok tiči pri vodstvu Levpskega županstva, ter vas spominjamo na orehovo drevje, ki ste ga hoteli v našo škodo prodati, da bi medli Levpski kaši iz zadrege pomagali, — na razdelitev občinskih zemljišč,. ysled ktere bi ubožni skorej nič ne vdobili, —■ na dac, ki je meni in občini, skorej po 100 gld. požrel. — Yi se toliko spodtikate nad g. vikarjevem oznanilom v cerkvi, ter v svoji razburjeni domišljiji pod-
tikate besede, ki se niso govorile. To nam je priča, da imate sicer dolge, iz Avč do Kala segajoče oslovske ušesa, pa tudi močno kosmate, ker niste razumeli jedra oznanila. Mi Kaljani, ki smo vse to dobro slišali od blizo, smo bili vsi prav zadovoljni in smo pokazali svoje zadovoljnost s tem, da smo šli vsi k volitvi. Čudimo se pa, da to o-znanilo vašim kosmatim ušesom toliko bolečin prizadeva! Adi ne kaže to, da vam je žal, da smo se volitev vdeležili in tudi slavno zmagali ? V resnici vam povemo, da je vaše »kastronsko" zaletanje v to oznanilo zlo »nedostojno", no pa oznanilo samo. Ko bi to oznanilo tudi res bilo »nedostojno", bi se mi Kaljani že pritožili brez vas, ki ste Avčan. Kaj se vi v naše zadeve vtikate, saj imate doma v avških srejnskih sejah priložnosti dovolj o miru, spodobnosti in dostojnosti pridigovati. Zlo derzni ste, ko se prilastujete pravico škofijstva, ktero samo sme dejanje in govorjenje duhovnikov v cerkvi soditi. Ste pač Avških ljudi, ki zoper voljo domačega duhovnika prepovedujejo g. vikarju iz Levpe pri D. M. nad Avčem mašavati kakor da bi bili oni škofje. — Vi pravite, da vam ni mar za tajniško službo Kalsko, ali vse vaše postopanje zlasti pa vaše ropotanje po »Soči" kaže, da se zelo bojite to službo zgubiti. Verh tega nam je znano, da napenjate vse žile, da bi ne le Kal, ampak vse duhovnije po Kanalskih hribih na levem bregu Soče v eno veliko županijo z županskem sedežem v Avčah zedinili, ter jih tako kot veliki tajnik pod svo,o komando spravili. Se ve, da vam takšna tajniška služba bolj v slast gre, kakor sedajna Kalska, ktera se vam ne zdi »ravno mastna." Da pa naš g. vikar za to službo resnično nič ne mara, vam mi Kaljani lahko spričamo. Pervič: on je ne more sprejeti, ker ima veliko, težko du-hovnijo in zraven tega še šolo. 2. nima nikakoršnega veselja do take službe, kakor se je proti mnogim in tudi vašim svetovalcem v Levpi izrazil. 3. nima potrebe puliti se za tako ne »ravno mastno" službo, ker ima drugih dohodkov dovolj, s kakor-šnimi se vi pohvaliti ne morete. — Naš g. vikar nam je volitve priporočal ter nas o njih podučeval — ali nikoli ni nobenemu rekel, naj se pri volitvi prepiramo in s tepežem žugamo. Kako je tedaj on razdraženosti kriv? Že v svojem dopisu v »Glasu" vam je na kratkem povedal, kako da je prepir nastal, pa tega g. dopisnik niste spodbili ampak le molčite. Vi, vi iu vaši prijatli niste hoteli poznati §. 1 št. 1 občinskega volilnika in ste hoteli še goljufati; zato se je prepir vnel.
Kako! ta volitev se ni postavno ver-šila? ktera pa? Morebiti tiste volitve, ko so Levpski volilni komisarji same sebe volili in nepripravljene Kaljaue prigovarjali, kterirn naj svoje glasove oddajo? Ko bi bili Kaljani pri zadnji volitvi poprejšnje starašine, same bogatine iz Levpe, volili, bi bilo vso prav in postavno, ker pa niso, je vse nepostavno. Vi pravite, da je šlo pri volitvi IL in I. skupščine za 4 in 3 glasove navskriž. Mogoče. Kdo da je ta majhen pregrešek naredil pri toliko volilcih, ki imajo enake priimke in imena, ali vikar Kalski ali tajnik Levpski, je uprašanje?! Toliko pa vemo, da ko bi tudi 3 ali 4
glasove kakemu Levpljanu dodali, bi vendar ne bil imel zadosti glasov, da bi bil za starašino izvoljen, ker so izvoljeni Kalski starašine veliko več glasov imeli. Na tej majhni pomoti ni tedaj čisto nič ležeče. Ravno to velja o volitvi III. skupščine, pri kteri je zraven Levpskega tajnika g. vikar iz Levpe zapisnik pisal. G. dopisnik, ki toliko s §§ sem tertje metate in dokazujete, kako je to, da ste na § 27 volilnega reda popolnoma pozabili ? Zakaj niste po dokončani volitvi vsake skupščine z volilno komisijo vred zapisnika primerjali in mogoče pomote popravili ? in še le potlej izvoljene starašine razglasili ? Hic Rhodus, hic salta. Potlej, je g. vikar iz Kala nepo-postavnosti kriv?! — Zakaj vas g. dopisnik toliko skerbi, kakšen sad, da bodo nove volitve obrodile ? saj dobro veste, da za Kalsko duhovnijo je sembrano slabo bilo, dokler sta vi in vaš rajnki roditelj (oče) Levpsko županstvo vodila; mogoče je pa, da nam bodočnost kaj boljšega prinese. Tu imate odgovor na vse vaše zvijačne vgovo-re ! ! Zdaj vam pa dam še kratek nauk. Namesto v časnikih po poštenem duhovniku mlatiti, ki tega nikoli zaslužil ni, in si tako posebno pri nekterih Avčan ih in Kanalcih prazne slave iskati, ker se tako nihče od njih opital ni, dasiravno so s posebno slastjo merhovino v »Soči" glodali, — vzemite rajše bukve v roke in pripravljajte se na izpit za stalnega (wirklichen Lehrer) učitelja, da bete do boljše plače prišli ; pa tudi urite se v rajtengah, da ne boste srejnske račune tako slabo in tako pozno izdelovali. Tudi ne poslušajte več dosedajnih svojih svetovalcev in nekterih gospodičev, ki vpijejo: »dajte po farjih", pa vendar radi v njih hišo dohajajo in so njih gostoljubnosti vdeležujejo. Če hočete še kaj več zvedeti, potegnite krinko z obraza, saj zdaj ni več pustni, ampak postni čaš, — le to mi bo žal, da bodo morali z vami vred tudi vaši prijatli in svetovalci kako grenko požreti.
Štefan Bratuš.
Ogled.
Avstrija. — Omenili smo uže v zadnjem listu, da zna biti debata o konfessio-nalnili postavah zelo mikalua, in res nismo se motili. Govornikov „zau iu 9proti* bilo je vpisanih kakih GO. Desnica, pod vodstvom Hohenwart-ovim je odposlala v par-lemeutaricen boj svoje prve govornike. Prvi je pričel debato grof Uohenivarl, ki je v mojsterskem govoru in z njemu lastno dialektiko dokazaval, da ne vlada no drž. zbor nista kompetentna dajati cerkvenih postav, in da so te postave zraven še nasprotne temeljni decombenti ustavi. Drugi je govoril proti postavam poslanec Grcuter, neprestra-šeni in morda naj boljši govornik drž. zbora; on je posebno povdarjal, da imajo te postave glavni namen, naše cesarstvo razdeliti iu pripravljati Prusom pot v Avstrijo, iu proti koncu svojega govora je izrekel pomenljive besede, da Tirolci teh postav ne bodo nikdar priznali, in ako že morajo poginiti, da hočejo s častjo h<>( katoliško ljudstvo poginiti. Prostor nam ne dopušča, da bi obširnejše navedli, s kako tehtnimi iu prepričalnimi razlogi so pobijali vse-
stransko posamezni, federalni govorniki predložene postave ; ^omenjamo samo Je, da sta posebno kuez Carlomki in dr. Prazak s federalnega stališča odrekala drž. zboru pravico sklepati o tej postavi. Res le pritlikavci bili so njih nasprotniki ali zagovorniki postave. Ti niso navedli nobene nove misli, nobene vzvišene ideje, prežvekovali so stokrat in stokrat že pregrete fraze, ki se lahko vsak dan čitajo v cerkvi nasprotnih listih. Dober želodeč morajo imeti ustavoverei, da za morejo prebavljati tako neslane reci ; ker navajale so se izmišljene reci o papežih in škofih, kterih nobeden drugi ne veruje, kakor naši liberalni drž. poslanci. Norčevali so se posebno Suess, Fmv in Piltes, kteri poslednji je cerkveno hierarhijo (papež in škofi) imenoval neko pagansko ustanovo.
Tem zasmehovalcem in zatiralcem kat. cerkve se je slednjič pridružil dr. Razlag, nekdaj verni (?) katoličan in federalist. Iz njegovega govora je razvidno, da so vsi Mladoslovenci — kterirn je on duševni vodja — pobegnili v tabor naj hujših centralistov, ker se niso ločili samo od Staroslo-vencev, temveč tudi od Cehov, kteri so iz ust dr. Pražak-a izrekli, da omenjene postave ne spadajo v delokrog drž. zbora. Jasno je kot beli dan, da Mladoslovenci niso samo verski, ampak tudi narodni nasprotniki, ker pobratili so se z nemškimi ustavoverci in centralisti; Razlag pa nam-je od sedaj Klun IL, manjka mu samo še, da si pridobi sè svojim poslaniškim mandatom kaj mastnega. Ker je bilo veliko govornikov in bi bila debata trajala še kake 3—4 dni, sprejel se je 7. L. m. na predlog Strfl'ens-n konec debate in izvolila sta se izmed vpisanih govornikov dva generalna govornika : od konservativne stranke zl. G'inanelli, od ustavaške dr. Kopji, ki sta govorila 9. t. m.; prvi je tudi omenil, da se njegova stranka ne bo udeležila specialne debate. Ta dan sta govorila tudi dva ministra in sicer Stremegr in Auersperg, ter skušala odbijati hude pušice, ki so letele od strani konservativne na ministerstvo.
Predilo se je glasovalo, ali se ima začeti o postavi specialna debata, je stavil še dr. Sìmili-a predlog, da naj se daljna razprava odloži do tistega časa, ko bo kon-fessionalni odsek vse 4 vladne načrte kon-fessionalnih postav predložil drž. zboru ; ali njegov nasvet ni obveljal. Glasovalo je 224 poslancev za in 71 proti postavi. — 9Protiu je gl a s<>val a cela desnica pod Ho-henwartom, vsi češki Moravci in Poijei, ki niso Ziemialkowski-evi privrženci ; „zu “ vsi ne inski ust a voi c rei, V3Ì MladOSlOVBflCi (Raz-Ing, Vaš v jak, P/ei/jer, Nabergoj) ili tildi dva Goriška poslanca: Coronini in Winkler. Res lepe „kolače" bo prinesel Winkler z Dunaja svojim volilcem, posebno onim duhovnom na Tominskem, ki so za-nj agito-vali in glasovali ; kdo ve, če bodo zdaj spoznali, da so bili le sredstvo liekterim „mastbftrger-jem“.— Zdi se nam, daWiu-klei, nekdaj ponos Goriških Slovencev, prodaja Dunajskim ministrom prvenstvo slovenskega naroda — revo njegovo za Ezavo lečo — ciste pa Tominskem — —!!
Te dni je Idi na Dunaji dr. Schaf/le, nekdajni minister kupčijstva v Hohenwart-ovem ministerstvu, in napravili so njemu
na čast poslanci desnega kluba pojedino, ktere sta se udeležila tudi knez Čartoriški in dr. Smolka.
Ogersko ne moro priti iz svojih mi-sterskih kriz. Celo ministerstvo je podalo svojo dimissijo, ali cesar sam ni še nič odločil, pozval pa je k sebi nektere voditelje vseh strank, da bi mu tudi oni poračali o stanu na Ogerskem.
Zraven teli zmešnjav imamo zaznamki na Ogerskem tudi neko ustajo, ktero so napravili 8. t. m. delalci in drugo pri-prosto ljudstvo. Nek mesar, Mikal po imenu, je bil v ječi zarad zastanih davkov ; ali življenja se je bil naveličal in se je o-besil v ječi. Ko so ga imeli pokopati, vzame ljudstvo ki je mislilo, da je umrl vsled poškodovanja, mrliča in gre ž njim pred mestno hišo in jo žažge. Vojaki začnejo streljati in res 4 usmrtijo, več jih ranijo in nektere zapró. Kaj takega bodo gotovo pri nas zabranile nove konfessionalne postave ! In to se je zgodilo, bi rekli, v pričo Nj. Veličanstvo, ki biva zdaj v Buda-Peštu. Kaj bo to ?
v
Vnanje države. Kartisti na Spanjskem dobro napredujejo, ali Bilbao vendar še niso vzeli, kar pa se mora zgoditi v malo dneh, kakor poročajo naj novejše novice. Kakor hitro se jim . ' posreči, dal se bo menda kronati Don Karlos in nekteri Angleži so mu obljubili dati posojilo več mi-ljonov. Morionez, prejšnji poveljnik republikanske armade proti Karti stom, je neki nevarno zbolel.
Na Pruskem je preganjanje škofov v naj lepšem razcvetu. Škaf Trierskl, Eberli ar d, postal je že druga žrfcva Bismarkovim postavam. On je po cerkvenih postavah nastavil nektere duhovne, ali Bismarku to ni bilo po volji in dejal ga je pod ključ. Kaj takega slutijo vsi Pruski škofi in res so v svojem zadnjem pastirskem listu vzeli že slovo od svojih vernikov.
H>omaee novice.
(.Nadvojvoda Vilhelm) je bil prišel 5. t. m. iz Trsta v Gorico, je odgledal artillerijo in se je koj še tisti dan odpeljal nazaj.
(Prvi sneg v Gorici) za letošnjo zimo nas je obiskal v sredo; — padal je le kake pol ure proti večeru prav gosto, ker se mu je mudilo; po hribih in gričih okoli Gorice pa še danas stoji.
(Reskušnje v dosego sposobnosti za učiteljstvo bodo v Gorici še v treh obrokih (novembra 1875) po starem, to je, s polajšanimi zahtevami kakor maja meseca 1873. — Dne 4. maja t. 1. se bodo; pričele.
(Za revne goriške dežele) je od minister-stva našemu deželn. odboru nakazanih kot predplačilo trideset tisué gold, brez obresti. Po vračati se bo začel ta znesek po letu 1876.
Razne vesti.
— ..Sveti Veliki teden in Velika nočil ali cerkvena opravila tega svetega časa — v latinskem in slovenskem jeziku — s pravili za duhovne in pojasnili za ljudstvo — je ime bukvam, ki se tiskajo pri Seitz-u v Gorici in
pridejo tihi teden na svetlo. Sestavil jo knijgo Andrej Marušič. — Cena se v prihodnjem listu naznani.
— Občni zbor Matice slovenske 4. t. m. v Ljubljani je obiskalo okoli 80 udov. — Vse točke dnevnega reda so se mirno obravnavale, ker od „Naroda“ napovedanih govornikov ni bilo v zbor. Za odbornike so izvoljeni vsi oni, ki jih jo nasvetoval volilni odsek.
— Izvrstni katoličani. Iz Monastira (Minister) poroča „W. M.“, ko so 25. zvečana na dražbi prodajati hoteli reči škofove, jih noben postrešček prenašati ni hotel ne z lepo ne z grdo v mestno hišo, kjer naj bi se prodajale. Ko se po mnogem vkvarjanji vpričo brezštevilnega ljudstva udasta dva postreščeka, jima pridete nasproti njuni ženi: Ali hočeta od vere odpasti, in postati nekatoličana? itd. — Zbe-s gana popustita tudi ona dva vse, in med sploš-njim smehom pristopijo niladenči — največ gimnazijalci — in škofovo robo — namesto — v hišo mestno — nesó nazaj v hišo škofovo. Vradnik, ki je dražbo vodil, naznani, da se dražba za zdaj vradno ustavi. — V Koloniji je na taki vradni dražbi škofove reči kupilo osem gospodov, kteri so jih pa vse pismeno po bilježniku nadškofu dali na posodo, da se potlej ne morajo več rubiti.— V Vratislavije 19. unega meseca na dražbi škofove reči pokupil največ neki kanonik v imenu korarstva, ktero jih je še tisti dan knezoškofu dalo nazaj v rabo.
— Iz Ivanigradu na Krasu se nam piše, da se šolo v Komnu slabo stoji, — da so zgubili že ob novem letu izvrstnega učitelja Piano-ta in s 1. marca še podučitelja, tako da je zdaj kakih 200 — 250 otrok brez poduka, da se sploh sedaj šola slabeje obiskuje ko nekdaj, ko ni bilo sedanjih stroškov za šolo.
(Kolikor je znano uredništvu, krive so neki deloma temu homatije onih, ki hočejo i-meti po sili javno menenje v zakupu, in ki so tudi izvrstnega učitelja P.—ta preč spravile.)
Listnica uredništva. - - G. V. : Hvala, bomo že porabili ; - g. Itokoum. : Dovolite, da ložimo na stran, ker reč je že zastarana in ker bi se brez potrebe prepir v soseski ponovil. G. S. tukaj : Prihodnjič ; gg. dopisnikoma iz Solkana : Dovolite, da za zdaj molčimo niso sicer vredni te prizaneljivosti, posebno ne oni skri-bač in marljivi kolovodja „iičenjaškega shodag ki dijake (!!) zapeljuje tudi ne njih patroni „Sočanitt; pa nočemo jim škodovati.
Borsni kurzi na Dunaji 13. marca.
Enotni drž. dolg. v papirju	gl. kr. .	.	09.00
„ „ » » sreb*’u	. .	73.75
Drž. posojilo leta 1860	. . 103.75
Akcije narodne banke .	.	. . 975.—
Kreditne akcije ....	. . 236.25
London 		. . 111.20
Napoleon d’ or		. . 8.881/
Cekini		- " — # —
Adžjo srebra		. . 105.—
—w—i^————m————
Oznanilnik.
Dr. Ferdinand Hojic
brat tistega ki je v Gorici, zdravi od zdaj naprej na svojem domu v Dornbergu.
Odgovorni
izdavatelj in urednik: ANTON LAKNER reete LUŽOVEO — Tiskar; SEITZ v Gorici.