GLASILO
KOLEKTIVA
»INDUPLATl«
JARŠE
MAJ 1956
CENA DIN 10- -
ŠT. 5 — V.
Volili smo nov delavski svet
Izvršni svet LRS je ,s svojim odlokom št- 16/1-56 (Uradni list LRS št. 5/1956-5) razpisal volitve v nove delavske svete in upravne odbore in določil, da se morajo izvršiti volitve v času od 20. februarja 1956 do 'mjpozneje 30-aprila 1956. Kakor znano je bila mandatna doba delavskega sveta, izvoljenega dne 23. 111. leta 1954, podaljšana za eno leto, tako da nam je Upravljal stari delavski svet dve leti zaporedoma, kar uo sedaj še ni bilo primer. No, priznati moramo, da je v tej dobi res spretno krmaril barko našega podjetja — uspehi so namreč vsepovsod vidni in otipljivi za kar mu moramo izreči vse priznanje.
Sledeč gornjemu odloku Izvršnega sveta, je stari delavski svet na svojem 20. rednem zasedanju dne o-marca sklenil, da se vršijo volitve za nov delavski svet dne 12. aprila 1956. Na istem zasedanju je imenoval tudi volilno komisijo in komisijo za sestavo volilnih spiskov. Postavljeno volilno komisijo je okrajno sodišče v Kamniku potrdilo s sklepom IR-^20/56 z dne 3. aprila 1956. Proti sestavi volilne komisije ni bila vložena na sodišče nobena pritožba kolektiva in je tako dobila svojo pravno moč.
Da bi bile priprave za izvedbo volitev pravočasno končane in da bi bil potek volitev nemoten, je volilna komisija takoj začela z delom. Na svojem prvem sestanku je določila, da bosta v podjetju dve volišči, in sicer prvo volišče v predilnici, drugo pa v tkalnici. NQ istem sestanku je imenovala dva volilna odbora. D svojem delu je volilna komisija sproti obveščala delovni kolektiv z objavami po obratih.
Čas od objavo o razpisu volitev in do samih volitev 12. aprila naj bi sindikalna podružnica porabila za sklicevanje sestankov po pododborih, kjer naj bi vo-bvce politično dobro pripravila na volitve. Posredo-y.ali in pojasnjevati bi jim bilo treba Zakon o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih, tolmačiti družbeni plan in Uredbo o delitvi celotnega dohodka Podjetja in še vse druge uredbe in navodila, ki se tičejo gospodarjenja s podjetji. Tako bi volivci laže razumeli pomen volitev v delavski svet in upravni °dbor ter bi se na volitve prav gotovo dobro pripra-v'li. Brez političnih predpriprav so pa volitve vedno več ali manj samo formalen akt, ki ga volivec opravi samo zato, ker misli, da ga mora opraviti.
, Naša sindikalna podružnica te vloge v predvolilni kampanji ni povsem zadovoljivo izvršila. Predvolilen sestankov sploh ni bilo po pododborih, ker jih ni [Unče skliceval. Šele neposredno pred volitvami je !?d° na pritisk uprave podjetja sklicano nekaj kraj-jdt, skoraj nepomembnih sestankov, kjer se je na utr« in kratko pojasnjevalo, kdaj, kje in kako bomo v'dili in kdo so kandidati. O pomenu in vlogi delav-skdi svetov in upravnih odborov ter o delavskem Sa mo up ra vi jan ju sc na teli sestankih ni razpravljalo.
kljub slabim pripravam so volitve dobro poiti izpadle tako, kot smo pričakovali, kar mo-nnio pripisati zavednosti naših delavcev samih. Vsak /e Dač dobro premislil, za koga bo oddal svoj glas in I'mru bo zaupal upravljanje podjetja, katerega so-'ls1nik je on sam, čeprav z najmanjšim deležem.
i ,No-
tekal,.
Dan pred volitvami je volilna komisija sklicala oba volilna odbora, kjer so člani odborov prejeli zadnja navodila za pravilno delo na dan volitev, in jima razdelila volilni material.
V četrtek, dne 12. aprila, točno ob 6. uri zjutraj sta se volilna lokala odprla in začele so se volitve. Naj-prva je volila nočna izmena. Nato so prihajali ves dan na volišča po mojstrskih partijah delavci iz vseh obratov, delavnic in nameščenci iz pisarn. Volitve so se vršile dostojanstveno, brez motenj in pritožb, vse do 17. ure, ko sta volilna odbora zaključila glasovanje in zaprla volilna lokala.
Štetje volilnih glasov je trajalo do 21. ure, nakar sta oba volilna odbora v redu oddala volilni material volilni komisiji. Naslednji dan je volilna komisija pregledala vse volilne zapiske, iz katerih se je prepričala, da so glasovi pravilno sešteti in volilni zapisniki pravilno izpolnjeni. Glasove, ki jih je prejel vsak posamezni kandidat na obeh voliščih je nato seštela in objavila rezultat volitev z objavami po posameznih obratih. O izidu volitev je bil obveščen tudi občinski ljudski odbor Domžale.
Od 1032 volilnih upravičencev je volilo 928 delavcev in nameščencev ali 90 % vseh upravičencev. Neveljavno oddanih glasov je bilo 36 ali 3,4 %■ Opravičeno odsotnih je bilo 60 volivcev ali 5,8 %, neopravičeno odsotnih je bilo samo 8 volivcev ali 0,7 %■
Postavljena je bila samo ena kandidatna lista, ki jo je postavila sindikalna podružnica in so na njej dobili posamezni kandidati tole število glasov:
1. Jagodic Vinko, mojster v tkalnici, 820; 2. Pavli Jože, šofer, 814; 3. Deržič Ivan, skladiščnik, 789; 4. Pirc Franc, mojster v ključavničarski delavnici, 778; 5. Borštnar Dušan, tehnik-mojster v predilnici, 774; 6. Kunc Božo, skladiščnik, 769; 7. Vaupotič Ivan, kovač-vodovodni inštalater, 768 ; 8. Ukmar Janko, tehnik, mojster v pripravljalnici, 764; 9. Dragar Anton, električar (mladinec), 759; 10. Zabukovec Lado, teh-nik-nadmojster v tkalnici, 758; 11. Strojan Janez, tehnik-mojster v pripravljalnici, 758; 12- Rogelj Janez, delavec v impregnaciji, 758; 13. Sitar Lina, na-meščenka v pisarni pripravljalnice, 758; 14. Zabavnik Stane, električar, 748; 15. Zupan Pavle, delavec v škro-bilnici, 748; 16. Kokalj Ferdinand, mizar. 745; 17. Ri-felj Tomaž, delavec v predilnici, 745; 18. Giovanelli l^ovro, delavec v tiskarni, 742; 19. Perko Venčeslav, pomožni mojster v tkalnici. 738; 20. Koncilja Janez, mojster v predilnici, 735 ; 21. Reš Albert, delavec v sušilnici, 725; 22. Čebulj Vinko, delavec v prejemal-nici, 711: 23. Jeretina Pepca, nameščenka v obratni pisarni, 697; 24. Gregorc Pavla, tkalka, 693; 25. Kern Vinko, zidar, 692; 26. Grbec Peter, čuvaj koles, 685; 27. Farič. Lojze, delavec v tkalnici, 682; 28. Kuzmič Anka, delavka na kal., 672; 29. Mrčun Ivica, tekstilni tehnik, 668: 30. Bleje Pepca, vdevalka. 665; 31. Javornik Kristina, tkalka, 652: 32. Cedilnik Emeran, delavec v tiskarni, 736; 33. Rakef Kali. tkalka, 647; 34. Mežnar Francka, preddelavka v motov., 639; 35. Cotman Ivanka, preddelavka v mokri predilnici, 630; 36. Opalk Terezija, predica. 626: 37. Tomc Marija, previjalka,
615; 38. Svent Vera, delavka v barvarni, 604; 39. Čelni vec Francka, delavka v mokri predilnici, 593; 40- Hren Vida, delavka v mokri predilnici, 593; 41. Dolinšek Julka, tkalka, 572; 42. Smrdelj Zofija, tkalka, 479.
Na podlagi zgorajšnjih izidov je volilna komisija ugotovila, da so bili spodaj navedeni tovariši in tovarišice izvoljeni v delavski svet, in sicer:
1. Jagodic Vinko, tkalski mojster; 2. Pavli Jože, šofer; 3. Deržič Ivan, skladiščnik; 4. Pirc Franc, mojster kij. del.; 5. Borštnar Dušan, mojster v predilnici; 6. Kunc Božo, skladiščnik; 7. Vaupotič Ivan, kovač; 8. Ukmar Janko, moj. prip.; 9. Dragar Anton, električar; 10. Zabukovec Lado, nadmojster; 11. Strojan Janez, mojster v pripravljalnici; 12. Rogelj Anton, impreg.; 13. Sitar Lina, nameščenka; 14. Zabavnik Stanc, električar; 15. Zupan Pavle, škrobilnica; 16. Kokalj Ferdinand, mizar; 17- Rifelj Tomaž, predilec; 18. Giovanelli Lovro, tiskar; 19. Perko Venčeslav, pomožni mojster; 20. Cedilnik Emeran, delavec v tiskarni; 21. Koncilja Janez, mojster predilnice; 22. Reš Albert, sušilec: 23. Čebulj Vinko, delavec v prejemal-
nici; 24. Jeretina Pepca, nameščenka; 25. Gregorc Pavla, tkalka; 26. Kern Vinko, zidar: 27. Grbec Peter, čuvaj; 28- Farič Lojze, tkalec; 29. Kuzmič Anka, delavka na kal.; 30. Merčun Ivica, tekstilni tehnik; 31. Bleje Pepca, vdevalka; 32. Javornik Kristina, tkalka.
Novi delavski svel in upravni odbor čakajo nove odgovorne naloge, ki bodo zahtevale od vsakega posameznega člana mnogo preudarnosti in preračunljivosti, pa tudi dosti dobre volje, da bodo ko« nalogam, ki jih čakajo. Naša naloga je, da stojimo delavskemu svetu in upravnemu odboru na strani, da jim pomagamo z vsem svojim znanjem in vsemi umskimi in fizičnimi silami pri njih prizadevanju. Pri takem sodelovanju vsega kolektva, zlasti pa še o pomoči sindikata, partijske celice, mladinske in drugih organizacij v podjetju bo imel novi delavski svet in upravni odbor prav gotovo najboljše uspehe. Ti uspehi pa bodo naš ponos v zavesti, da smo dobri upravitelji podjetja, ki nam ga je zaupala naša socialistična družba.
Zato z vedrim licem smelo naprej 1
Prva seja delavskega sveta
Delavski svet je na svoji prvi seji izbral iz svoje sredine ljudi, ki bodo sestavljali naš upravni odbor. Med izbranimi sta tovariša Deržič in Pirc, ki sta nas zastopala že v minulem letu v upravnem odboru ter to zaupanje uspešno in zadovoljivo izpolnjevala-Ostali člani upravnega odbora so tovariši (-ica) Borštnar Dušan, Zabukovec Lado, Strojan Janez, Sitar Lina, Kunc Božo in Perko Venčeslav.
Upravni odbor se je prvič sestal v sredo 25. aprila ter kot prvo izvolil svojega predsednika. Kandidata sta bila tovariša Deržič in Zabukovec. Izvoljen je bil tov. Zabukovec z enim glasom večine.
V nadaljevanju svojega zasedanja je upravni odbor na novo pretresal vprašanja splošnega dela tarifnega pravilnika ter vnesel nekaj popravkov oziroma sprememb.
Nadalje je UO razpravljal o menzi in ceni obrokov v menzi ter zavrnil predlog, da prejmejo svojci članov našega kolektiva hrano po nižji ceni.
Pod točko razno je upravni odbor reševal manjša vprašanja, prošnje in podobno.
Novemu delavskemu svetu in upravnemu odboru želimo uspeli pri delu.
Kako smo delali v mesecu marcu 1956
Količinsko je bil plan Izpolnjen takole:
predilnica ....................76,0	%
tkalnica.....................79,5 %
gasilske cevi................75,0 %
oprti .........................24,5	%,.
Po votkih smo dosegli 81,2 % od planiranih.
V mesecu marcu je vplivala na izvršitev plana redukcija električne energije in znašajo izpadle ure po posameznih oddelkih sledeče:
predilnica...................14.285	ur
tkalnica.....................12.014	ur
oplemenilnica.................. 143	ur
tiskarna....................... 198	ur
Skupaj . . . 264)40	ur,
to je od celotnega številu zaposlenih delavcev 14,2 % izpadlih ur-
Izpolnjevanje norm v marcu je bilo sledeče:
predilnica	. . 109,0 %, v normi delalo 268 delavcev
tkalnica . . . 106,2 %, v normi delalo 320 delavcev oplemenilnica ni delala v normi
tistarna •	•	•	105,0 %„ v normi delalo 17 delavcev
Povprečno doseganje norm je bilo 107,3 % in je skupno delalo v normi 605 delavcev.
Konec marca je bilo zaposlenih 1033 delavcev in uslužbencev ter 24 vajencev-
Tarifna komisija je zasedala 30. marca in razpravljala o reviziji norm. Norme so se za nekatere artikle revidirale, ker so bile nerealne. V tkalnici so sc predvsem revidirale za športne artikle, v tiskarni pa se je dal pri reviziji poudarek na kvaliteto, v predilnici so l se revidirale norme na rezilnem stroju, križno p revija! nem stroju za LD prejo in v sušilnici preje. Nadalje je komisija regulirala plače nekaterim delavcem v okviru tarifnega pravilnika.
Sprejet je obračuni našega dela
V ponedeljek 2. aprila so se zbrali člani dosedanjega DS na svoje zadnje redno zasedanje. Potekla je namreč poslovna doba dosedanjega Delavskega sveta in 12. aprila smo izvolili novega.
Bistvo zasedanja je bilo v tem, da se je razpravljalo in potrdilo poročilo o poslovanju v lanskem letu. ali kakor temu pravimo na kratko, sprejetje bilance. Zasedanju je prisostvoval tudi predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia.
Že v zadnjih številkah Konoplana* so bili objavljeni podatki o proizvodnji in drugi dejavnosti podjetja v lanskem letu. Ponovno naj povemo, da smo z rezultati lahko zadovoljni. Vse obveznosti do družbe smo v celoti izpolnili- Povečali smo proizvodnjo za nad 20 % v primerjavi s povprečjem zadnjih 20 let-Z vztrajnim delom, iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo vsega kolektiva nam je uspelo doseči skoraj skrajno mejo izkoriščanja našega zastarelega strojnega parka
»K ON O P L A N«
Stran 3
St. 5
P1'1 sedanjih izdelkih. In vendar bi bili uspehi Intiko se večji, če ne bi imeli težav z nabavo surovin in polizdelkov ter n a drugi strani tež koč z obratnimi in dopolnilnimi denarnimi sredstvi. Kljub zvišanju davka jm bombažne izdelke smo cene naših tovrstnih izdelkov obdržali na isti višini, ker stremimo k čimbolj solidnim cenam. Morda je k temu dokaz tudi dejstvo, da lahko prodamo, kar proizvedemo. Tudi delovna disciplina se je znatno izboljšala, vendar še ne smerno biti zadovoljni s sedanjim stanjem. Povprečna plača v lanskem letu je znašala 8890 din. kar tudi presega Predlansko povprečje. To pa predvsem zaradi tega, ker smo lani normirali še vsa možna delovna mesta }n s tem dali možnost večjega zaslužka vsem, ki de-mjo v normi. Teh je bilo v lanskem letu okrog 630 in dosegli normo povprečno za celo podjetje 111 %■ Zaposlenih pa je bilo v podjetju lansko leto povprečno 1049 delavcev, nameščencev in vajencev. — Potem se je bolj podrobno razpravljalo tudi o pro-
dukciji posameznih obratov, o nabavi in prodaji, o investicijski dejavnosti, o izvozu, plačah itd.
Glede presežka plač ali dobička je bilo ugotovljeno, da smo ga lani prejeli komaj približno 50 % ene mesečne plače. Za tako velike delovne uspehe to vsekakor ni velika nagrada. Izgleda, da so bila določila višjih družbenih organov za naše podjetje le nekoliko preostra-
kljub naporom in dobri volji pa dosedanji Delavski svet ni mogel napraviti vsega, kar je imel v programu delu. Marsikaj je sicer še v gradnji, kot na primer pot k samemu domu. preureditev ambulante, izpraševalne naprave v predilnici, namestitev hidrantov itd., vendar bo še nadalje ostalo odprto vprašanje sanitarnih naprav in garderob v tkalnici, ker ni prostoru niti denarja, problem skladiščenja preje, novih stanovanj za delavce itd.
S tem in podobnim se bo moral spoprijeti novi Delavski svet. kateremu vsi želimo mnogo uspehov.
»Študentje smo" na jarškem odru
Premiera Bučarjeve operete o izvedbi dramske skupine I VI) Partizan. Jarše
Neprijazno nedeljsko popoldne je naravnost kon-1'tist k toplini, katero smo bili po letih deležni Jarcih. Lično preurejena sindikalna dvorana nas je sprejela vsa tiha in mirna, polna pričakovanja velikega dogodka.
Nedvomno je užitek nastopati na odrskih deskah Pred tako številno publiko, kot je tokrat napolnila to dvorano. Vse je nared, vse kur najskrbneje pripravljeno, vsi so tu, treba je samo pričeti.
Orkester pod vodstvom Cirila Vremšaku je zaigral uverturo, nato se je odgrnil še zastor ter učinkoval Ha gledalce edinstveno. Scena, ustvarjena po zamisli tov. Jožeta Klešnika, je bila pravljična in v to pravljičnost, vzeto iz resničnega življenja na našem Jadranu, se je poglobila publika. Igra in pesem sta tekla brezhibno in razpoloženje med gledalci je raslo, s čimer je bilo dokazano, da so nastopajoči dosegli svoj namen.
Prvo in drugo dejanje se vršita na obali našega Jadrana, kjer si skupina študentov postavlja svoje taborišče — šotor. Stara tema o študentovski ljubezni ie tu prikazana kot srečanje dveh, ki se na skrivaj zaljubita. Veselost in prešernost še dopolnjujeta upokojena operna pevka in profesor ter večne laži lahkomiselnih študentov.
V	tretjem dejanju nas scenarist prestavi na vrt hotela na Rabu, kjer se vozli razmotajo in srečno končajo.
Največje priznanje gre brezdvomno scenaristu, kateremu je stal ob strani mojster za razsvetljavo, Ivo Sešek, in s svetlobnimi efekti dopolnjeval posamezne prizore do take popolnosti, da bi le-te lahko Primerjali z enakimi na popularnih odrih.
V	ženski vlogi je najbolj ugajala upokojena operna pevka Klara Lebar (Lina Sitar), katera je s svojo igro in besedo zadostila. Glasovno je še šibka, vendar se da to z vajo nadoknaditi. Maska je bila Pomanjkljiva. Gizela Senčar jeva (Cilka Koncilija) je dobro igrala, vendar je bila v maski absolutno premlada. Nina (Vida Urbančič) in Nada (Jelka Premru) sta bili v maski in igri zelo dobri. Ostale ženske vloge So bile manj zahtevne, vendar so pevsko absolutno zadostile.
, V moški vlogi je najbolj ugajal študent Okj (Miklavž Aurk), ki je z mimiko in pesmijo popolnoma zadostil. Od vseh moških mask poleg Breithuta (Jože h-lešnik) je bil edino dober. Igralsko se je v drugem ocjanju nekoliko preveč razživel- Študenta Živka je R?ral Dušan Borštnar, ki vse preveč hitro govori, 'fvtalsko je bil dober, v maski pa zelo slab. Lado vlečko Bergant) je bil dober, samo glasovno presek, zelo prijetno pa je presenetil Peter (Jože Gerkman), kateri je s svojim basom odlično doprinesel k
zelo dobremu uspehu operete. Najbolje je seveda podal pevsko vlogo profesor Golob - (Vinko Jerman), kateremu se pozna, da je star igralec in predvsem dober pevec. Pri Jermanu bi poudaril, da je najbolje zaigral v drugem dejanju, ko ipride nekoliko vinjen z izleta v taborišče. Sploh je tu prizor najboljši v vsej opereti, čeprav so tudi ostali prav dobri. Profesor Golob je bil v maski zelo pomanjkljiv — narisana brada.
Tudi ostale moške vloge so bile dobro podane. Zelo je ugajal nastop Ukmarja kot študentu in Krambergerju kot letoviščarju.
Maske so bile, kakor sem že omenil, precej ali celo zelo pomanjkljive, kostumi so pa bili do ene same izjeme primerni in okusni.
Orkester, katerega je pripravil prof. Pavel Kosec, je na opereti odlično vodil dirigent Ciril Vremšak.
Za celotni potek operete gre pa brez dvoma največ zaslug režiserju dr. Francu jerovcu, ki je vložil v to delo veliko trudu in časa.
S to predstavo se je Jaršanom predstavila dramska skupina našega TVD Partizana v obnovljeni obliki in upajmo, da bomo imeli priliko videti še več tako uspelih nastopov. Vsa potrebna oprema odra je sedaj na razpolago. Materialna podpora je brez dvoma s strani TVD Partizan Jarše tudi zagotovljena, moralno podporo pa imajo vsi nastopajoči v vseh onih, ki so si ogledati opereto »Študentje smo«.
Zanimivo mesarsko tlelo (glej članek na prihodnji struni)
Okusna jed — žabji kraki
V soboto 7-aprilu letos sc jc napotila skupina lovcev na žabe delno s kolesi, delno z avtobusom proti Rovam. Sicer zgodnja ura se je vkljub temu izkazala kot primerna, saj so se lovci vrnili s prilično dobrim plenom 128 žab oziroma krakov.
Lov sam je bil zaradi zelo hladnega vremena precej otežkočen, vendar sta za dobro voljo poskrbela oba organizatorja, tovariša Viktor Kokalj in Franc Bernot. Slednji je bil celo predsednik, čeprav žabe še prijeti ne upa. Končno ni bil edini, ki se je podobno zadržal, vendar bi moral svojo visoko funkcijo dostojneje zagovarjati.
Zanimiv žabji lov
Pri lovu samem je poskrbel intendant tov. Peternel za lačne želodce, v gostilni pri Rodetu pa sc jc izkazal tov. Deržič. Bil je tako galanten, da jc plačal vso ceho.
Veščega v mesarjenju se je izkazal tudi tovariš Mežnar, kateremu je sekundiral tovariš Grbec (slika).
Vsem lovcem in marsikateremu »firbcu« je bilo zadoščeno šele zvečer v naši menzi, kjer so naše kuharice okusno pripravile žabje krake in so posamezniki še dolgo potem, ko je bil že tudi zadnji krak spravljen, stikali za njimi.
Vreme res ni bilo ugodno, vseeno pa je bila ta sobota vesel dogodek za Jaršane v tej enolični hladni pomladi
S ŠPORTNIMI IGRAMI BOMO PROSLAVILI 64. ROJSTNI DAN MARŠALA TITA
64. rojstni dan maršala Tita bomo v Jaršah proslavili s športnimi prireditvami, ki bodo trajale od 14. maja do vključno 21. maja 1956.
Gornji sklep je sprejelo načelstvo našega društva na svoji drugi redni seji aprila letos.
Tekmovalo se bo v naslednjih disciplinah In na sledeč način:
Namizni tenis: Namizni tenis se bo igral v dveh skuipinah, v katerih igra vsak z vsakim. Vsaka dobljena igra šteje 1 točko. Na ta način sc Izlušči iz vsake skupine po en zmagovalec. Zmagovalca igrata finalno tekmo posebej. Igralci se prosto razdelijo v dVe skupini, od katerih igra ena v ponedeljek 14. maja, druga pa v torek 15. maja- Finalna tekma zmagovalcev v posameznih skupinah se igra v ponedeljek 21. maja ob
20.	uri v društveni sobi Partizanu.
Šah: V sredo dne 16. maja ob 19. uri se igra v prostorih naše menze šahovska simultanka. Igralec simultanke je tov. Limbek. Pravico igranju na tej simultanki imajo vsi igralei-šahisti, člani našega Partizana oziroma delovnega kolektiva, ki se bodo prijavili do torka pri tov. Jožetu Klešniku.
Streljanje: V petek dne 18. maja bo pomladansko prvenstvo v streljanju z zračno ipuško na domačem strelišču poleg menze. Pravico tekmovanja ima vsak član društva oziroma kolektiva, ki se bo prijavil pri tov- Francu Pircu ali Francu Vidmarju do četrtka 17. maja. Strelja se na razdaljo 10 m iz stoječega, klečečega in ležečega položaja. Za oceno se seštejejo vsi zadetki, kateri lahko v najboljšem primeru znašajo 150 krogov.
Balinanje: Balinanje bo na balinišču poleg menze v medobratni konkurenci. Pravico tekmovanja kot elan ekipe imajo vsi člani našega Partizana oziroma člani našega kolektiva, če se pravilno prijavijo pri tov. Viktorju Kokalju najkasneje do petka 18. maja. Tekmovanje bo v soboto dne 19. maja s pričetkom ob 15. uri. Moštva igrajo vsak z vsakim po šahovski razpredelnici.
Atletika: V atletiki se tekmuje za spomladansko prvenstvo v posameznih disciplinah. Pravico tekmovanja ima vsak član našega društva oziroma vsak član kolektiva, ki je izpolnil 16. leto starosti- Tekmuje se v teku na 1(M) m, na 4(M) m, v skoku v daljino, v skoku v višino, v metu krogle in v metu kopja. Prijave sprejema tov. Strojan najkasneje do sobote dne 19. maja. Tekmovanje se prične v nedeljo 20. maja ob 9. uri na igrišču.
Nogomet: Nogometna tekma bo v nedeljo 20. maja ob 15. uri med postavami, katere sestavljajo člani našega kolektiva. V 1. moštvu nastopijo nogometaši iz poslopja predilnice proti II. moštvu iz ostalih obratov. Tekmo bo sodil tov. Oskar Nusberger.
Odbojka: Odbojka se bo igrala v ponedeljek dne
21.	maja s pričetkom ob 16. uri med moštvi iz predilnice, iz tkalnice in ostalih obratov. Igra se na tri dobljeno sete. Pravico igranja imajo že prej omenjeni prijavljene!, kateri se bodo prijavili pri svojih kapetanih do sobote dne 19. maja. Vsako moštvo igra z vsakim.
V ponedeljek ob 20. uri je nato že omenjena finalna tekma v namiznem tenisu.
Vabimo vse člane našega kolektiva, da se tekmovanj v čim večjem številu udeleže, bodisi kot tekmovalci ali kot gledalci.
Pripominjamo, da si pridržujemo pravico spremembe ure tekmovanja, ker bomo en dan (ki pa še ni dokončno določen) sodelovali v Titovi štafeti.
SPORED FILMOV KINA »INDUPLATI
16.—17. maja 19.—20. maja
25,	—24. maja
26.	—27. maja 30,—31. maja
2.— 3. junija 6.— 7. junija 9.—10. ju ni ja 13—14- junija
»Kraljica Kristina«, angleški film »Karneval«, francoski film »Na robu propasti«, italijanski film »Nežna pesem«, ameriški barvni film »Škandal v Skuriju«, ameriški barvni film
»Visoka Barbari«, ameriški film »Liliomfi«, madžarska barvna komedija »Opičje delo«, ameriški film »Jan Hus«, češki zgodovinski film
Uprava kina
Izdaja v 600 izvodih kolektiv tovarne »Induplati« Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani